DRŽAVNI ZBOR

Question 1

Kaj je parlament?

Answer 1

Je zakonodajno in predstavniško telo. Je predstavnik vseh državljanov.

Question 2

Kaj je pred parlamentom predstavljajo predstavniško telo v Jugoslaviji in kaj je za to značilno?

Answer 2

Pred parlamentom smo na področju bivše Jugoslavije imeli škupščino. Skupščina je bila najvišji organ družbenega samoupravljanja in je bila sestavljena iz treh zborov: Družbenopolitični zbor, zbor združenega dela, zbor občin. Zbori ne predstavljajo ljudstva kot celote, temveč zastopajo najpomembnejše družbene interese. Zbori se oblikujejo iz različnih družbenih struktur na podlagi delegatskega sistema.

Question 3

Kakšno je razmerje med državnim zborom in državnim svetom?

Answer 3

To razmerje predstavlja nepopolno dvodomnost slovenskega parlamenta v naširšem smislu, čeprav je državni svet parlamentu podrejen in ne more sprejemati zakonov. Lahko pa deluje posredno (zakonodajna iniciativa, odložilni veto).

Question 4

Sestava državnega zbora

Answer 4

Gre za kolegijsko telo, ki je sestavljeno iz 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno. Število poslancev povzroča težave pri opravljanju funkcij.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo po eno poslansko mesto ter absolutni veto, ko se spremnija zakone, ki se v ustavi nanašajo na pravice in položaj narodnih skupnosti.

Question 5

2 skupini pristojnosti DZ

Answer 5

vsebinske odločitve, postavljanje določenih oseb na pomembne politične in javne funkcije.

Question 6

3 funkcije DZ

Answer 6

zakonodajna, nadzorna, volilna

Question 7

Zakonodajna funkcija dz

Answer 7

Sprejemanje sprememb ustave, zakonov, splošnih aktov, nacionalnih programov, deklaracij, državni proračun itd. Odvisen tudi od državnega sveta.

Question 8

Volilna funkcija dz

Answer 8

Voli in razrešuje predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike državnega zbora, sodnike ustavnega sodišča, sodnike, pet članov sodnega sveta, guvernerja centralne banke, člane računskega sodišča, varuha človekovih pravic.

Question 9

Nadzorna funkcija dz

Answer 9

Odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici in nezaupnici vlade ter odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.
Ločimo funkcijo političnega nadzora ter funkcijo splošnega družbenega nadzora.
Odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil.
Verificira mandate poslancev in odloča o imuniteti poslancev in sodnikov ustavnega sodišča.

Question 10

Predsednik dz

Answer 10

• Izvoljen z večino glasov vseh poslancev.
• Individualen organ - predstavlja državni zbor (skrb za uresničevanje z ustavo določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom države, z vlado in drugimi državnimi organi) in vodi njegovo delo (sklicuje in vodi seje zbora in skrbi za izvajanje njegovega poslovnika).
• Ima lahko največ 3 podpredsednike.

Question 11

Kolegij

Answer 11

Je posvetovalno telo predsednika državnega zbora in ga tvorijo predsednik in podpredsedniki zbora, vodje poslanskih skupin in poslanci narodnih skupnosti.
Odločitev kolegija je sprejeta, če jo podprejo vodje tistih poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v DZ.  Če odločitvi pisno nasprotuje najmanj petina poslancev, o odločitvi odločo državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Izjema: trajanju, točkah.

Question 12

O čem odloča kolegij?

Answer 12

 o času trajanja seje državnega zbora,
 o času obravnavanja posameznik točk dnevnega reda,
 o času trajanja razprav,
 sprejme program dela državnega zbora za posamezno leto ter terminski program za obdobje najmanj dveh mesece,
 koliko mest bo v delovnih telesih pripadalo posamezni poslanski skupini ter kateri izmed poslanskih skupin bodo pripadala vodstvena mesta posameznega delovnega telesa.

Question 13

Poslanske skupine

Answer 13

Politične stranje so organizirane znotraj parlamenta v obliki poslanskih skupin. Sestavljajo jih poslanci iz iste stranke, vsak je lahko član le 1 poslanske skupine. Najmanj 3 poslanci. Poslanca narodnih skupnosti imata položaj poslanske skupine. Pomembne so, saj njihove vodje delujejo v kolegiju, sodelujejo pri vlaganju amandmajev k predloženemu besedilu predloga zakona.
Pri oblikovanju vlade se mora predsednik republike posvetovati z vodji poslanskih skupin, o kandidatih v drugem krogu volitev predsednika vlade lahko poslanske skupine predlagajo kandidate za predsednika vlada.

Question 14

Delovna telesa

Answer 14

Delovna telesa so posebni organi državnega zbora, ki jih sestavljajo poslanci. Gre za odbore (stalni) in komisije (posebne naloge) npr. ustavna komisija, odbor za zunanjo politiko . Njihova vloga je, da omogočijo lažje in bolj pretehtano odločanje v parlamentu. V ta namen delovna telesa spremljajo stanje na posameznik poročjih, pripravljajo odločitve o politiki na teh področjih, oblikujejo stališča do posameznik vprašanj in obravnavajo predloge zakonov in drugih aktov državnega zbora.
Težave: preobremenjenost poslancev in nizka kontinuiteta.

Question 15

Način dela in odločanja v dz

Answer 15

Seje skliče predsednik državnega zbora praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Časovno niso določena v ustavi. Sklicana je lahko tudi izredna seja (predsednik dz na zahtevo četrtine poslancev ali predsednika republike, tudi na predlog kolegija).
Razprave poslancev na sejah so časovno omejene – za poslanca ne sme biti krajši od 5 min, za poslansko skupino pa 10min. Poslanske skupine to spodbijajo tako, da se čas razprave določi tako, da se pomnoži število poslancev in njihov čas. Ne sme biti krajši od 20 min in daljši od 90min. Največ pri petih točkah dnevnega reda. Pri razpravah o proračunu ali interpelaciji je ta čas podvojen. Zahtevo o času razprave poslanska skupina vloži na seji kolegija, na kateri razpravljajo o času. Lahko se določi, da poslanec o določenem vprašanju razpravlja le enkrat. Možna je obstrukcija.

Question 16

Kako dz sprejema odločitve?

Answer 16

• Sklepa lahko, če je na seji prisotna večina, saj odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov: tistih glasov, ki so bili izrecno dani za odločitev ali proti njen, pri čemer se ne upoštevanje poslanci, ki so se vzdržali glasovanja.
• Izjema: ko je z ustavo ali z zakonom določena zahtevnejša večina (absolutna navadna večina, relativna kvalificirana večina in absolutna večina). Npr. večina vseh poslancev volitve predsednika vlade, o sprejemu zakona, za katerga je državni svet zahteval, da se o njemu ponovno odloča. Z dvotretjinsko večino se sprejema zakon o volitvah v državni zbor, o spremembah ustave.

Question 17

Zakonodajni postopek

Answer 17

Zakonski predlog, ko je enkrat poslan parlamentu postane njegova last in se znotraj njega spreminja, dograjuje in dokončno oblikuje.

1. VLOŽITEV PREDLOGA ZAKONA: Kdo? Vlada, poslanec, najmanj 5000 volicev, državni svet. Institucionalizacija zakonodajne iniciative  večino zakonov predlaga vlada. Ljudsko iniciativo zastopa pravica volivcev – predlog dobi prvi predsednik državnega zbora.
   a. PREDHODNA OBRAVNAVA O TEMELJNIH VPRAŠANJIH IN DRUŽBENIH RAZMERJIH, ki se dotikajo zakona – delovno telo/predlagatelj pripravi prikaz stanja, o razpisu obravnave odloča kolegij, pobuda da predlagatelj. Predhodna obravnava služi tudi temu, da predlagatelj preveri stališča in poglede članov zakonodajnega telesa še preden pripravi predlog zakona.
2. Obravnava predloga zakona v treh fazah zakonodajnega postopka:
   a. Prvo branje – Posredovanje predloga zakona poslancem, najmanj 10 poslancev lahko v petnajstih dneh zahteva razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona (splošna razprava). Lahko se zaključi s tem, da dz zakona ne sprejme ali se opravi druga obravnava.
   b. Drugo branje – Predlagatelj lahko za drugo obravnavo upošteva stališča in sklepe iz prve obravnava. Se opravi v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. Izražanje stališč poslanskih skupin do predloga zakona. Razprava o členih predloga zakona in glasovanje o njih. – Gre za temeljito in poglobljeno obravnavo zakonskega predloga. Poslanci sprejemajo spremembe in dopolnitve zakonskih členov z amandmaji.
   c. Tretje branje - Državni zbor razpravlja o predlogu zakona v celoti in o njem glasuje. Amandmaje lahko vloži vlada, predlagatelj, poslanska skupina. Obravnava se le člene h katerim so bli vloženi amandmaji. Zakon je preučen z vidika konsistentnosti ter njegovega mesta v celotnem pravnem sistemu. Izglasovani zakon je treba razglasiti z ukazom predsednika države in objaviti v uradnem listu rs. Začne veljati 15 dni po objavi.

Question 18

Skrajšan in nujni zakonodajni postopek

Answer 18

Skrajšan postopek
- Če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ali prenehanje veljavnosti posameznega zakona oz. njegovih posameznih določb.
- O skrajšanem postopku odloča kolegij. Predsednik državnega zbora določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo.
- V skrajšanem postopku se ne opravi splošna razprava, druga in tretja pa se opravita na isti seji.
- Amandmaje je možno vložiti v ustni obliki, pred glasovanjem morajo biti vloženi v pisni.
Nujni postopek za sprejem zakona
- Mora biti utemeljen z izrednimi potrebami države, interesi obrambe ali pojavom naravnih nesreč.
- O predlogu za sprejem zakona po hitrem postopku odloča državni zbor ob sprejemanju dnevnega reda.
- Ne opravi se splošna razprava, druga in tretja obravnava sta v isti seji.
- Kadar državni zbor ne sprejme predloga, da se zakon sprejme po hitrem postopku, obravnavajo poslanci predlog zakona v rednem postopku.

Question 19

Kako si parlament ustvari legitimnost?

Answer 19

• Z inkluzivnostjo državljanov, s transparentnostjo, z učinkovitostjo.
• Učinkovitost se nanaša na uspešnost prevajanja družbenih zahtev v zavezujoče odločitve ter razumevanje družbenih konfliktov.

Question 20

Od česa je odvisna učinkovitost parlamenta?

Answer 20

Učinkovitost sodobnih parlamentov je v veliki meri povezana z natančno določenim racionalnim in ekonomičnim procesom sprejemanja odločitev.

Question 21

Problemi zakonodajnega postopka v Sloveniji

Answer 21

• Število sprememb in dopolnitev zakonov (veliko slabih rešitev). Dejstvo, da parlament velikokrat ni pravilno prevedel družbenih zahtev in pobud v zavezujoče odločitve, hkrati pa je za iste problematike trošil čas in denar davkoplačevalcev dvakrat.
• Veliko število vloženih amandmajev.
• Posledica osamosvoitve in harmoniziranja slovenske zakonodaje z evropsko.
• Po 2002 – časovne omejitve pri razpravah poslancev opoziciji dajejo manj možnosti za razpravo in ugovarjanje. Komunikacija z državljani je pomankljiva. Zakonska pobuda je prešla v roke vlade, nevarnost zlorabe hitrega postoka…

Question 22

Razvojni problemi slovenskega parlamentarizma

Answer 22

1. Politična nestabilnost, zamenjava koalicijskih vlad (v šestem mandatu), zastoji v delovanju ter upadanje zaupanja. Vpliv zunanjih (migrantska kriza, gospodarska kriza) in notranjih dejavnikov (cirkulacija političnih elit, pojav povsem novih strank).
2. »Nestanovitnost« političnega telesa in poplava novih političnih strank. Daljša politična socializacija, ki podaljšuje procese odločanja in kakovost politik. Pogostost uvajanja novih obrazov pomeni, namesto iskanja novih konceptov in rešitev, ohranjanje in nadaljevanje starih vzorcev delovanja. Predlog – dvig volilnega praga in večinski volilni sistem.
3. Slabo izvajanje evropskih in nacionalnih dokumentov o normativni dejavnosti v praksi. Problem zakonodajne prakse – nespoštovanje rednega zakonodajnega postopka, majhna vloga pravne stroke, neupoštevanje presoje posledic predpisov, netransparetnost lobiranja, slabo sodelovanje zunajparlamentarne javnosti.
4. Slovenski parlament ne deluje kot deliberacijsko demokratično telo, pač pa služi v veliki meri predvsem za naknadno sankcioniranje odločitev, ki so jih prej sprejeli vrhovi koalicijskihs trank. Nekonstruktivni strankarski prepriri in pomanjkanje resničnega vsebinskega in demokratičnega diskurza ter težave pri preseganju idejnih razlik.
5. Položaj parlamenta je vezan na parlamentarne voditelje, ki prelagajo breme odgovornosti na druge npr. mednarodno okolje.
6. Razpršenost interesov in neenotnost ohranja nekonsolidiran status quo.