Oblikovanje vlade RS Flashcards
Kako se oblikuje vlada republike slovenije? Kakšno vlogo ime predsednik RS?
Predsednik RS podeli mandat za sestavo vlade vodstvu stranke, ki je na volitvah dobila večino.
Mandatar sestavi vlado in predlaga člane vlade v imenovanje šefu države. Ta potrdi in imenuje predlagane člane vlade.
Mandatar se nato predstavi v parlamentu, ki mu mora izglasovati zaupnico.
Obstajajo še drugi načini, ki slabijo ali okrepijo vlogo šefa države. Slabijo v primeru, ko se mandatar ali vlada volita neposredno.
Kako je izvoljen predsednik vlade? Kako način njegove izvolitve vpliva na njegovo legitimnost?
Voli ga državni zbor na predlog predsednika republike, ki se posvetuje z vodji poslanskih skupin v državnem zboru. Izvoljen je z večino vseh poslancev in s tajnim glasovanjem.
Visoka stopnja legitimnosti, saj ga neposredno izvoli predstavniško telo. To pomeni, da je močno vezan na parlament, kar mu predstavlja tudi večjo odgovornost.
Kaj se zgodi, če predsednik vlade ni takoj izvoljen?
I. Predsednik republike v 14 dneh predlaga istega ali drugega kandidata.
II. Poslanske skupine predlagajo kandidata.
III. Presednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. 48 ur prej lahko državni zbor z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev sklene izvesti ponovne volitve.
Kdo imenuje ministre in kako?
Ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. Predsednik vlade mora po 15 dneh po svoji izvolitvi predložiti sestavo vlade. Z glasovanjem o listi kandidatov za ministre.
Kako poteka glasovanje o listi kandidatov za ministre?
- Glasovanje: večina poslancev, ki so prisotni.
- Če je neuspešno: nova lista in ponovno glasovanje.: če je tudi ta neuspešna, se glasuje za vsakega kandidata posebaj – oviranje predsednika pri oblikovanju vlade, odgovornost za sestavo si vzame državni zbor.
- Vlada je nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov
- Predsednik vlade po 10 dnih po nastopu funkcije mora predlagati še neimenovane ministre oz. napovedat katere resorje bo začasno (3m) prevzel sam ali jih zaupal drugemu ministru.
- Če po 3m ministri še niso imenovani, državni zbor ugotovi, da je funkcija vlada in ministrov prenehala.
Kaj so slabosti te ureditve?
Podobnost skupščinski ureditvi oslabljeno načelo delitve oblasti, oteženo sestavljanje vladne ekipe po lastni volji in izbiri pv.
Pretiran vpliv parlamenta na personalno zasedbo vlade heterogena vladna ekipa, ki težko deluje po načelu hkratne kolektivne in individualne odgovornosti svojih članov.
Sistem dopušča možnost, da predsednik vlade dobi podporo, člani vlade pa ne (kršeno bistvo parlamentarnega sistem). Dogaja se da državni zbor zadrži kandidata/ministra proti volji predsednika vlade Nelogično iz vidika, da je bil predsednik vlade zglasovan z absolutno večino članov in je temu zboru odgovoren za svoje delovanje.
Zgodilo se je že, da je bil mandatar izvoljen z glasovi strank, ki so po sestavi ostale v opoziciji, saj jih mandatar ni povabil v vlado. Ter da so stranke, ki mandatarja niso podprle, prišle v vlado. ZAKAJ? To omogoča sistem ločenih volitev mandatarja in ministrov.
Kateri dve rešitvi sta možni glede dileme o imenovanju ministrov?
Kanclerska metoda: Ministre bi imenoval predsednik republike na predlog v državnem zboru izvoljenega predsednika vlade. Oslabilo bil legitimnost parlamenta in preveč okrepilo ustavni položaj predsednika vlade. Odmik od parlamenrarnega sistema. Predsedniku vlade bi priznali kanclerski položaj pri njenem oblikovanju.
Glasovanje predsednika vlade s predloženo listo kandidatov za ministre: Državni zbor voli predsednika vlade skupaj s predloženo listo kandidatov za ministre. Bolj pregledno in legitimno. Omogočilo bi lažjo presojo usposobljenosti kandidata za predsednika vlade in kandidatov za ministre. Racionalnejše in bolj legitimno.
Potek odstopa
V primeru odstopa mora predsednik vlade o tem obvestiti ministre, ministri pa predsednika vlade. Svoj odstop imajo pravico pojasniti v državnem zboru. Najkasneje en teden od prejema obvestila o odstopu mora predsednik državnega zbora odstop uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora.
