Organizacija sodstva v RS Flashcards
Katera sodišča poznamo, kakšna je vloga dosišč in kaj urejajo? Kako so hierarhizirana?
Delimo (ZOS) sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča (le na posameznih področjih).
Sodišča igrajo najpomembnejšo vlogo na področju pravosodja – zagotovitev sodnega varstva, glede odločitev, o katerih so že odločali drugi organi.
Civilnopravna razmerja, civilne zadeve, obtožbe v primeru kazenske odgovornosti.
Splošno pristojna na prvi stopnji so okrajna in okrožna sodišča, na drugi pa višja sodišča. Specializirana so delocna in socialna sodišča. Vrh predstavlja Vrhocno sodišče RS. Pomembna je tudi vloga ustavnega sodišča.
Kaj je sodni svet? Kdo ga sestavlja in kaj so njegove funkcije?
Je organ, ki državnemu zboru predlaga nove kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo; odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije; daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodišč; sprejema merila za pričakovani obseh dela sodnikov; obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisen položaj ali neodvisnost sodstva.
Zagotavlja sodelovanje med zakonodajno in sodno vejo ob pri postavljanju sodišča.
Člani se izvolijo za 5 let in ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni. 5 – državni zbor, 6 – sodniki. Predsednika člani z 2/3 večino.
Ocena sodniške službe – svet odloča ali se kandidat potrdi ali ne. Posledica za možnost prenehanja sodne funkcije. Odloča o št. sodnikov na sodiščih.
Kateri zakoni urejajo sodišča? Kako so organizirana?
Zakon o sodiščih, Zakon o sodniški službi, Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Zakon o ustavnem sporu.
V Sloveniji so sodišča organizirana po stvarni (vse zadeve, o katerih je sodišče pristojno odločati) in krajevni (ozemlje na katerem izvaja sodno oblast) prostojnosti.
Katera sodišča splošne pristojnosti poznamo?
Okrajna, okrožna, višja in vrhovno.
Katera specializirana sodišča poznamo?
Delovna in socialna ter upravno sodišče
S kakšno problematiko se soočamo v slovenskem sodstvu? Kateri projekt je bil ustanovljen za njeno rešitev?
Problematika sodnih zaostankov v slovenskem sodstvu, ki izhaja iz pravice do sodnega varstva. Pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez potrebnega odlašanja odloča neovisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. To RS krši.
Rešitev – projekt Lukenda.
Okrajna sodišča
Manj pomembne kazenske zadeve in za opravljanje priskovalnih dejanj (denarna kazen ali kazen do 3 let zapora, kazniva dejanja zober čast in dobro ime). Pristojna so za civilne zadeve.
Okrožna sodišča
Sojenje in odločanje na prvi stopnji, o pomembnejših zadevah. Sodi sodnik ali senat. Spori iz družinskih razmerij, gospodarski spori, spori iz intelektualne lastnine itd.
Višja sodišča
Odločajo na drugi stopnji. Pritožbena sodišča, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe okrožnega ali okrajnega sodišča ter o prenosu pristojnosti na drugo okrajno/okrožno sodišče. Odločajo v senatih.
Vrhovno sodišče
Odloča na tretji stopnji, o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišča druge stopnje; na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, sodi na drugi stopnji iz upravnih in računskih sporov, spore o pristojnosti itd. Senat petih sodnikov. Skrb za enotno sodno prakso vseh sodišč v državi.
Delovna in socialna sodišča
Socialni spori na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na področju zdravstvenega zavarovanja, na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja, na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov, na področju socialnih prejemkov,
Upravno sodišče
Upravno sodstvo nadzoruje zakonitost delovanja vseh subjektov, ki odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov v okviru izvrševanja upravne oblasti.
