Pravosodni sistem Flashcards
Kaj je pravosodje?
Gre za označitev področja delovanja državne oblasti, nanašajoč se na različne dejavosti v povezavi z izvajanjem sodne funkcije; izraz se uporablja tudi v organizacijskem pomenu za označitev organov, ki delujejo na tem pordočju.
Ožje in širše pojmovanje pravosodje
ŠIRŠI POMEN: V pravosodje štejemo še druge subjekte, ki delujejo na področju pravosodja, ki pa niti funkcionalno niti organizacijsko ne sodijo v okvir sodne oblasti – tožilstvo, notrariat, odvetništvo, organi pravosodne uprave.
OŽJI POMEN: Stejemo samo sodstvo, torej organe, ki izvajajo sodno funkcijo.
Pravosodni organi
Sodišča, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, notariat in odvetništvo.
Kaj je sodna funkcija in kdo jo opravlja?
SODNA FUNKCIJA: Blizu izvršilni funkciji, saj izvršuje zakone, ki so dani v okviru zakonodajne funkcije, a le na pobudo drugih subjektov. Njene odločitve so dokončne, pri svojem delu je popolnoma samostojna in neodvisna od različnih političnih odločitev. Preko upravnega sodišča nadzira delo državne uprave in bdi nad zakonodajo.
Sodno funkcijo opravljajo posebni državni organi – SODIŠČA. Znotraj njih pa jo izvajajo sodniki. Sodnike ponavadi imenuje predsednik ali pristojni minister.
Dvojna vloga sodnika
- Nosilec sodne funkcije
- Pravni strokovnjak
Na kaj je vezan sodnik pri opravljanju sodniške funkcije?
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon.
Kdo imenuje sodnike?
Sodnik je z izvolitvijo v državnem zboru imenovan v trajni mandat in tako izvoljen le enkrat. Vendar to ne pomeni, da je trajno izvoljen za določeno sodniško mesto: mesto okrajnega, okrožnega, višjega ali vrhovnega sodnika. Sodnik, ki je izvoljen v sodno funkcijo, je hkrati tudi imenovan za sodnika na določenem sodišču.
Državno tožilstvo
Državno tožilstvo je stranka v kazenskem postopku. Spada pod ministrstvo za pravosodje.
Njegova vloga je, da v kazenskem postopku pred sodišči v imenu države izvaja kazenski pregon in z njim povezane storilce kaznivega dejanja ter ugotavlja njihovo kazensko odgovornost v skladu s Kazenskim zakonikom in Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Funkcija ni omejena na delovanje na kazenskem področju, ampak tudi v skrbi za zakonitost delovanja sodišč na civilnopravnem in upravnopravnem področju. To funkcijo tožilstvo izvršuje tako, da vlaga zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodne odločitve, ko je sodni postopek pravnomočno končan. Enak postopek velja tudi na prekrškovnem področju.
Za samostojno odločanje državnega tožilstva se tožilstvo odloči, če meni, da ni razloga za sum storjenega kaznivega dejanja, ki je predmet ovadbe, ali da niso podani pogoji za kazenski pregon. V tem primeru se kazenska ovadba zavrže. Postopek pa se s tem ne konča, če oškodovanec sam poda kazenski pregon.
Državno tožilstvo ni pristojno za pregon vseh kaznivih dejanj, ampak samo za dejanja, ki so del pregona po uradnih dolžnostih. Za določena kazniva dejanja je mogoče, da oškodovanec sam vloži zasebno tožbo proti storilcu. Državni tožilci so pooblaščeni le za varstvo zakonitosti in ne za pregon vseh kaznivih dejanj.
Državni tožilec trajna funkcija, lahko napreduje na višji položaj. 4 stopnje: okrajni, okrožni, višji državni, vrhovni državni.
Pomočniki državnih tožilcev niso nosilci tožilske funkcije.
Državno tožilstvo je organizirano na 2 ravneh: kot okrožno državno tožilstvo (11-naloge prvostopenjskega organa) in kot vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
Vrhovno državno tožilstvo
Opravlja državnotožilske funkcije pred vrhovnim sodiščem RS ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom RS.
Poseben oddelek specializiranega državnega tožilstva RS je Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili.
Je najvišje tožilstvo v državi. Vrhovni državni tožilci morajo biti zgled strokovnosti, nepristranskosti, poštenosti in vestnosti.
Odločitve in pravna stališča vrhovnega državnega tožilstva pomenijo tehten prispevek k zagotavljanju pravne države.
Vrhovno tožilstvo deluje za celotno območje Republike Slovenije s svojega sedeža.
Njegov vodja je generalni državni tožilec, ki ga imenuje državni zbor na predlog vlade za 6 let.
Državni tožilci imenovani pri vrhovnem državnem tožilstvu, imajo naziv državni tožilec oz. višji državni tožilec. To je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v sodiško funkcijo na položaj okrožnega sodnika in je najmanj 5 let uspešno opravljala to funkcijo.
Državni tožilec je pri opravljaju svoje službe samostojen ter vezan na ustavo in zakon.
Specializirano državno tožilstvo RS
pregon storilcev kaznivih dejanj na področju organizirangea, klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih kaznivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, odkrivanje in pregon katerih zahteva posebno organiziranost in usposobljenost za območje celotne države
Okrožno državno tožilstvo
Deluje za območje okrožnega sodišča s splošno pristojnostjo in s pristojnostjo vseh okrajnih sodišč s tega območja.
Svoje funkcije prek okrajnimi sodišči izvaja okrožno državno tožilstvo s sedeža okrožnega državnega tožilstva ali z zunanjega oddelka. Okrožni državni tožilci oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo ali je najmanj 3 leta opravljala funkcijo pomočnika državnega tožilca.
Državno pravobranilstvo
Ni organ pravosodja. Njegova funkcija je zastopanje države, njenih organov in upravnih organizacij v postopkih pred sodiščem v Republiki Sloveniji in pred tujimi in mednarodnimi sodišči.
Organizacija je enovita in notranje razčlenjena – sedež organa in zunanji oddelki. Pristojnost je vezana na posamezna sodna okrožja. Generalni državni pravobranilec, državni pravobranilci in pomočniki. Predlaga jih Vlada RS. GP imenuje državni zbor.
Odvetništvo
- Posebna služba, ki zagotavlja poklicno in strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi in druge oblike pravne pomoči.
- Ne sodi med državne organe. Samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Njegova naloga je skrbno, pošteno in strokovno zastopanje stanke v mejah pooblastila.
- Zagotavlja pomoč pri ustavni pravici do pritožbe in pravico do obrambe v kazenskem postopku.
- Svojim strankam pomaga pri sestavljanju javnih listin. Nastopa kot pooblaščenec stranke nasproti drugim osebam.
Notariat
- Javna služba, ki jo opravljajo notarji.
- Nudijo strokovno pomoč. Ne delujejo neposredno v sodnih postopkih, svojo vlogo opravijo pred uvedbo postopka.
- Notarje imenuje minister za pravosodje na predlog Notarske zbornice Slovenije. Ministrstvo določa število in razporeditev notarskih mest po sedežih. Območje okrajnega sodišča – 1 n.m.
- Dejavnost sega na področje civilnopravnih razmerij, ki jih osebe samostojno ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo.
3 pristojnosti notariata
o Sestavljanje javnih listin o pravnih poslih, o izjavah volje ali o dejstvih, iz katerih izvirajo pravice.
o Hramba listin
o Opravljanje nekaterih zadev po nalogu sodišč
