Vidno zaznavanje

Question 1

Opiši pot vidnega zaznavanja

Answer 1

Svetloba potuje skozi očesno zrklo do mrežnice. Na mrežnici sta dva tipa celic - čepki (cones) in paličice (rods). Čepki zaznavajo barvo in so locirane bolj centralno na mrežnici (fovealno) medtem ko so paličice bolj na periferiji in zaznavajo informacije o svetlosti/temnosti zaznane svetlobe. Ko se te celice aktivirajo, pošljejo informacije ganglijskim celicam. Skupek ganglijskih celic tvori optični živec, ki potujejo naprej v možgane. Živci se potem prekrižajo v optični kiazmi in informacije potujejo naprej po optičnem traktu to lateralnega genikulatnega jedra (LGN), ki je del talamusa. Iz LGN so informacije deležne optične radiacije (v LGN so informacije zelo skoncentrirane, potem se razvejajo) in potem potujejo najprej v primarni vidni korteks v okcipitalnem režnju, ki informacije potem pošlje v sekundarne režnje. Ta pot se imenuje retikulo - genikulatna - striatna pot (zaradi pomembnih postojank).
Pazi! V desno hemisfero pridejo stvari iz leve strani obeh očes (in ne iz levega očesa), pri levi hemisferi pa desne strani obeh očes.

Question 2

S katerimi celicami na mrežnici boljše zaznavamo manjše premike v temi?

Answer 2

S paličicami, saj so locirane v perifernem predelu mrežnice prav tako pa zaznavajo spremembe oz. informacije o svetlosti/temi. Tako s paličicami boljše zaznamo neke gibe, sploh v poslabšanih vidnih okoliščinah.

Question 3

Opiši dve različni poti iz primarnega vidnega korteksa v sekundarne vidne kortekse, iz katerih celic dobijo največ informacij in kaj je njuna funkcija.

Answer 3

Poti sta dorzalna in ventralna. Dorzalna pot potuje po posteriornem parietalnem režnju medtem ko ventralna potuje pot inferiornem temporalnem režnju. Dorzalna, t.i. ‘kako’ pot, je primarno odgovorna za sprejemanje z vidom zaznavane gibe (npr. da lahko dvigneš nek predmet). Največ informacij pride iz paličic. To je vid za ‘akcijo’, ima egocentrično vkodiranje (glede na telo), kratko trajajoče reprezentacije, velikokrat pod nezavednim zavedanjem.
Ventralna, t.i. ‘kaj’ pot pa je odgovorna za procesiranje barv in oblik (prepoznava objektov), večina informacij pride iz čepkov. To je navadno vid za zaznavanje, ima alocentrično kodiranje (glede na objekt, informacije procesiramo glede na nek objekt, se pravi, pri dorzalnem je orientacija glede na svoje telo, če želiš vzeti telefon v roke moraš vedeti kako je glede na tebe, to kako velik je objekt je pa neodvisno od mene), reprezentacije so vzdrževane, običajno se zavestno zavedamo

Funkcije dorzalne in ventralne poti niso popolnoma ločene, prihaja do veliko prekrivanj.

Question 4

Pacientka DF pred seboj dobi list papirja z oblikami in ne zna pokazati na zahtevano obliko, npr. kvadrat. Ko v roke dobi daljinec za tv ga ne prepozna in ne zna poimenovati a nima težav s tem, da ga prime (njena roka se torej točno dovolj razširi čeprav ne zna povedati širine). Kako so raziskovalci preizkušali njeno vidno zaznavanje in kaj nam pove o vidnem zaznavanju? Kako se imenuje temu ‘nasprotna’ motnja?

Answer 4

Testirali so jo tudi na podlagi orientacije. Predstavili so ji režo in rekli, naj obrne objekt na tak način, da lahko objekt paše v to režo. Drug korak pa je bil, da vstavi objekt v režo. Rezultati so prikazali naslednje.
V prvem koraku je prikazano kako je zaznala ona, zelo naključno je videla orientacijo reže. V drugem poskusu pa je njeno zaznavanje veliko bližje kontrolni skupini. Vidno-motorno vstavljanje je šlo torej podobno kot drugim udeležencem, pri le vidnem zaznavanju pa je imela veliko težav. Imela je poškodovano ‘kaj’ pot; ventralno pot (tudi pri ljudeh je torej to odgovorno za sprejemanje orientacij o objektu). Motnjo imenujemo agnozija oblik in velikosti (je pa veliko podtipov agnozije). Nasprotna motnja je vidna ataksija (ne moreš pravilno seči po predmetih). Za motnji velja dvojna disociacija (vidna agnozija ima težave s ‘kaj’ pot, vidna ataksija pa težave s ‘kako’ potjo; A in B sta neodvisni….recimo no, ni čist 100%).

Question 5

Zakaj rečemo da je prijemalni gib kompleksen?

Answer 5

Za prijemanje objektov sta potrebni ventralna pot (vid zazaznavo) in dorzalna pot (vid za akcijo); ko:
To je predvsem vidno, ko je potrebno iz spomina priklicati informacije za nadzor prijemalnih gibov;
je potrebno konceptualno znanje za izedbo najbolj pirmernih prijemalnih gibov (npr. Prijem zobne ščetke za ročaj in ne ščetine; otroci so veliko manj dovzetni za iluzije bazirane na konceptualnem znanju).

Question 6

Opiši teorijo funkcionalne specializacije. Zakaj je pomanjkljiva?

Answer 6

Teorija pravi da dlje kot je določena struktura od primarnega vidnega centra, bolj je specializirana.
V1 in V2 osnovno vidno procesiranje
V3, V3A procesiranje oblike (predvsem objektov v gibanju)
V4 zaznava barv in orientacij
V5 (M5 pri ljudeh) zaznave gibanja
Strogo ločevanje ni možno, saj so možgani zelo kompleksni in prepleteni.

Question 7

Razloži Müller–Lyerjeva iluzijo.

Answer 7

Ta iluzija prikazuje dve enako dolgi črti, ena izgleda daljša zaradi puščic. Ventralna pot (vid za zaznavanje) je občutljiva na iluzije, dorzalna (vid za akcijo) pa ne. Pri kazanju (sistem za akcijo) je velikost iluzije 5.5%; pri verbalizaciji odziva (sistem za zaznavanje) pa 22.4%.

Question 8

Razloži Ebbinhausovo iluzijo.

Answer 8

To so izmerili na dva načina: udeleženci naj povejo velikost kroga (pod vplivom iluzije, verbalna realizacija), na drug način pa je bilo da primejo disk (manj pod vplivom, prsti se na enak način razprejo). Iz evolucijskega vidika je to pomembno, saj je naše dejansko gibanje veliko boljše pri ocenjevanju razdalje kot naše vidno zaznavanje. Susceptibilnost sistema za zaznavanje k iluzijam pa je tudi evolucijska prednost.

Question 9

Razloži iluzijo votlega obraza.

Answer 9

(tisto v snegu). Možgani so navajeni da so obrazi izbočeni, ne vbočeni vidiš da je nos izbočen; vid deluje tako, da upošteva kontekst, saj so obrazi tako zelo dominantna stvar v možganih da si ne morejo predstavljati obraza z votlim nosom.

Question 10

Udeležencem prikažejo iluzijo votlega obraza. Na sredini votlega obraza je pika. Prosili so jih, da se dotaknejo najbližje pike. Zakaj so pri hitrih gibih pravilno pokazali na konico nosa, pri počasnih pa napačno drugam?

Answer 10

Hitri in počasni gibi si niso ekvivalentni. . Pri počasnih gibih (kjer močneje sodeluje sistem za zaznavanje) gre za integracijo obeh poti, in je zato tudi večji vpliv iluzije

Question 11

Zakaj so otroci veliko manj dovzetni za iluzije bazirane na konceptualnem znanju?

Answer 11

Ker niso še tako dolgo izpostavljeni informacijam.

Question 12

Kaj so prednosti in pomanjklivosti zaznavanje-akcija modela? Kako so model modificirali?

Answer 12

Včasih je bil to zelo vpliven teoretičen pristop.
Sistema sta manj neodvisna in v večji interakciji, kot je bilo predvideno v modelu.
Bolniki z optično ataksijo in vidno agnozijo imajo težave z obema sistemoma – ni zelo jasne dvojne disociacije.
Nasprotujoče si ugotovitve glede optičnih iluzij
Zato so model spremenili na dva dorzalna sistema (ena izmed bolj vplivnih teorij, ki do neke mere razloži kompleknost)
➢ dorzo-dorzalni sistem za hitro prijemanje objektov
➢ ventro-dorzalni sistem, ki temelji na znanju, kako objekte primerno prijeti

Question 13

Barve lahko ločimo na tri parametre: _____________, _______________ in _____________________. Zakaj tudi v temi neko modro skodelico zaznavamo kot modro in ne kot sivo?

Answer 13

Barvo lahko določimo glede na tri parametre: Odtenek, Svetlost in Nasičenost.
Zaradi barvne konsistentnosti. Dovzetnost zaznavnega sistema je torej koristna evolucijska lastnost, saj ne glede na vidne pogoje zaznamo objekt kot določeno barvo (da ne pojemo neke borovnice pa se izkaže da je volčja jagoda)

Question 14

Povej kaj vse sodeluje pri zaznavanju globine? S katerimi namigi si pomagamo?

Answer 14

Okulomotorni namig: Ciliarne mišice, ki držijo lečo, se morajo bolj napeti in tudi leča se bolj izboči. Ta občutek ki ga imamo, ko gledamo nekaj blizu oz. daleč, že sam ta občutek nam daje namig, če je nekaj bližje oz. bolj oddaljeno.
Monokularni namigi: Procesiranje globine pri monokularnih namigih je dovolj le eno oko (boljše če sta dva). Pomagajo nam tudi:
Tekstura: objekti, ki se raztezajo v daljavo imajo teksturni gradient (npr. ploščice)
Interpozicija: bližji objekti skrijejo dele bolj oddaljenih objektov.
Zameglitev: dvoumno (daleč ali v perifrnem vidu; tudi naš periferni vid nima dobre ostrine iz inata)
Paralaks gibanja: premiki v enem delu retine glede na drugega (predstavljaj si, da se voziš na vlaku, avtu in fokusiraš stvar naprej, tisto kar je daleč se hitreje premika).

Question 15

Binokularno sorazmerje je ___________________

Answer 15

Je namig, ki temelji na razliki v položaju slike objekta kot videnega z levim in desnim očesom → osnova za stereopsijo.

Question 16

Stereopsija je ____________________

Answer 16

Je binokularni globinski vid (izberi si objekt v daljavi in hkrati gledaš svoj prst; na levo oko boš videla bolj levo, z desnim bolj desno → kar vidiš ko zapreš eno ali drugo oko; ko se fokusiraš na objekt pa je dvojen). Objekte, ki so mi blizu torej ne vidimo točno tam, kjer dejansko so zaradi očes. Posamezniki z ambliopijo (‘leno oko’) imajo težave s stereoskopskim vidom.

Question 17

Konstantnost velikosti je __________________________

Answer 17

(tista črno bela slika z možem in ženo ko mož stoji zadaj; če ga dobesedno copy-pastaš je tak mali palček)
…nagnjenost, da se objekti zdijo enako veliki, ne glede na velikost
njihove slike na retini. Slika, ki pade na mrežnico je isto velika ampak zaradi namigov smo sposobni zaznati objekte s konstantno velikost. Amesova soba izkorišča ta trik.

Question 18

Kako kombiniramo različne namige pri globinskem vidu?

Answer 18

Aditivnost (majhni konflikti med namigi)
Kombinacija vseh namigov

Selekcija (močni konflikti med namigi)
Uporabljene so informacije samo enega namiga, informacije ostalih namigov pa so prezrte.
**
Pripisovanje uteži **(majhni konflikti med namigi)
Bolj zanesljivi namigi (tisti, ki prinašajo konsistentne informacije) imajo večjo težo kot tisti, ki so manj zanesljivi

Zaznava globine je pogosto blizu optimalne
V naravnem okolju: zanašanje na globalno oceno okoljskih struktur (in ne toliko specifičnih namigov)

Question 19

Razloži učinek globalne prednosti pri prepoznavanju vzorcev

Answer 19

Prepoznavanje vzorcev je sposobnost kategorizacije in identifikacije 2D vzorcev
Dvoumni dražljaji (Navon, 1977) (ne veš na kaj se osredotočiš, na ‘h’ ali ‘s; tista slika H-ja narjena iz s-jev’). ‘H’ je bolj globalen vidik, ožji vidik pa je črka ‘s’. Učinek globalne prednosti → najprej zaznamo to kar je večje; to hitreje prepoznamo kot lokalne stvari. Globalna prednost velja predvsem za nezavedno zaznavanje; enako dobro zaznamo velik h in s; zavestno zaznavo dominira globalna prednost. ‘Povejte kaj je globalna črka’ → v tem primeru je lahko povedati da je to h, ‘s’ ne moti; lokalne značilnosti ne motijo globalnih, lokalne pa motijo globalne (težko odmisliš obliko ‘H’). Načeloma globalne značilnosti dominirajo pred lokalnimi.

Question 20

Naštej in razloži štiri zakone enostavnosti Geštaltistov.

Answer 20

Zakon bližine (vidimo 3 vzporedne črte; to kar je bližje skupaj zaznamo kot eno enoto; vidni vnos zaznamo kot tri linije krogcev)
Zakon podobnosti (vidimo štiri stolpce; krogci/kvadratki; zakon podobnosti pravi, da tisto kar si je med sabo podobno spet zaznamo kot eno enoto)
Zakon dobrega nadaljevanja (vidiš dve prekrižani črti ali pa dva taka valovita trikotnika; zdiš se ti logično da se ena črta nadaljuje v smeri kamor je začela→ zato prepoznaš to kot 2 črti in ne kot dva trikotnika)
Zakon povezanosti (vidiš nek krog, manjkajoč košček v mislih zaokrožiš)

Question 21

Segmentacija figura-ozadje je _________________. Na njo vplivajo _________________-

Answer 21

Geštaltska ideja o zaznavanju. Kaj je figura na tej sliki? Če najprej vidiš obraze je to figura in svetla oranžna je potem ozadje ter vice-versa. Na to, kar zaznamo kot figuro in kaj ozadje vpliva več različnih faktorjev. Večinoma kot figuro zaznamo tiste elemente, ki imajo večjo saturacijo barve, manjša območja in konveksne. Če barvo zamenjamo bi morda videli čašo prej.

Question 22

Geštaltski zakoni enostavnosti so bili deležni dosti kritik, predvsem glede validnosti v resničnem svetu. Geštaltisti so potem dodali še dva nova zakona. Naštej in razloži ju.

Answer 22

1) Sosednji segmetni katerekoli konture imajo zelo podobno orientacijo (postopoma se spreminja ampak zelo počasi in tako zaznamo en objekt, sosednji segmenti konture imajo podobno orientacijo. Tudi z zakonom dobrega nadaljevanja vidimo, da se horizont trave nadaljuje čeprav je prekinjen s strani drevesa)
**
2) Segmenti kontur, ki so bolj narazen, imajo nekoliko drugačno orientacijo**

Pri odločanju o konturah uporabljamo predhodno znanje o realnih objektih.
Gestaltistični zakoni predpostavljajo, da so ti vsi prirojeni.

Question 23

Na primeru razloži princip uniformne povezanosti.

Answer 23

Npr. imamo mrežo na kateri so v enem stolpcu krogci, v drugem kvadratki in tako naprej. Te krogce, sploh če so iste barve, bomo zaznali kot eno samo enoto (uniformne dele prepoznamo kot celoto). Uniformna povezanost lahko ‘premaga’ Geštaltske zakone združevanja kot so bližina in podobnost.

Question 24

Na primeru razloži učinek različnosti.

Answer 24

Spomni se slike kvadrata oz. romba iz belih krogcev. Nad ali zraven te oblike je črna pika. Oblika je v obeh primerih ista, le pika je na različnih mestih. Ker je pika različna, na nas vpliva učinek različnosti, in večjo obliko orientiramo glede na tisto, ki je od nje drugačna.

Question 25

Vizualno procesiranje se navadno začne najprej z grobim, potem pa s podrobnim procesiranjem. Razloži obe vrsti procesiranja.

Answer 25

GROBO:
tudi ‘nizka prostorska frekvenca (LSF)’
Magnocelularna pot (paličice, periferija)
Grobo procesiranje
Pred podrobnim procesiranjem (veliko hitrejši kot fovealni vid, za nek ‘občutek’ je pomembno visoko procesiranje)
Velikokrat povezano z zaznavo gibanja in prostora

PODROBNO:
tudi ‘visoka prostorska frekvenca’
Parvocelularna pot (čepki, fovea)
Procesiranje podrobnosti
Omogoča lažje prepoznavanje objektov (veliko lažje če gledam s fovealnim vidom kot s perifernim; rabimo visoko prostorsko ločljivost)
Velikokrat povezano z barvo, obliko in drugimi vidiki prepoznave objektov

Question 26

Povej eksperiment, ki nakazuje da je geštaltska predpostavka, da je prepoznavanje objektov prirojena, zgrešena.

Answer 26

Eksperiment je vključeval prikaz neke figure na ozadju. Pri eksperimentu so menjali barve (tako izničijo faktor da je figura vedno črna). Včasih so prikazovali dele objektov, ki bi jih prepoznali (kitara, ženska, luč, … Kadar so prikazani objekti, ki jih prepoznamo, se je lažje ugotovilo kaj je figura in kaj je ozadje. V drugih primerih, kjer so premešali elemente figur (neko frankenstein figuro) pa so rezultati bili veliko bolj raznoliki. Znanje o svetu in predmetih torej je pomembno kar nakazuje, da ni vse prirojeno. To dodatno potrjuje dejsto, da zdravi udeleženci uspešno prepoznajo
območja, ki vključujejo znane objekte kot figuro; bolniki z amnezijo ne.

Question 27

Naštej 4 principe Biedermanove teorije prepoznavanja (objektov) po komponentah. Kaj so slabosti te teorije?

Answer 27

1) Poudarek na nenaključnih lastnostih (vidiki predmeta, ki so
nespremenljivi v različnih kotih gledanja)
* Rob raven ali ukrivljen
* Kontura konkavna ali konveksna

2) Lastnosti, ki niso naključne, je mogoče zaznati, tudi če je del ciljnega predmeta zakrit z drugimi predmeti

3) Nenaključne lastnosti pogosto omogočajo prepoznavanje predmeta neodvisno od pogleda

4) Geoni so zgrajeni iz nenaključnih lastnosti

Teorija poudarja procese od** spodaj navzgor.**

Pri tej teoriji sta dva večja zadržka:
a)** večinoma se osredotoča na spodaj-navzgor** procesiranje in tako zmanjša pomembnost top-down procesiranja (ki je tudi pomemben npr. ‘pripravljanje’ ljudi s slikami zimske pokrajine vs. staroselski simboli in potem dvoumno sliko lahko vidijo ali kot staroselca ali kot inuita)
b) Ne razloži zares kako ločujemo predmete npr. kako ločujemo med vrstami psov
c) In tri, to da so vsi predmeti sestavljeni iz nenaključnih geonov je preveč nefleksibilno (skoraj vsakemu predmetu lahko dodaš žarnico pa to ne pomeni da je to svetilka)

Question 28

Ali pogled vpliva na prepoznavanje objektov? Na kakšen način?

Answer 28

1) Kategorizacija predmetov (npr. »Je to kolo?«) pogosto ni odvisna od pogleda
2)Identifikacija predmetov (npr. “Ali je to gorsko kolo ?”) je običajno odvisna od pogleda

Question 29

Kako se prepoznava obrazov ločuje od prepoznave predmetov?

Answer 29

*Obraze procesiramo integrirano (to manj velja za predmete).
*Poteka vzporedno, zaradi česar je hitrejše od procesiranja objektov (v 200 ms razločimo med poznanimi in nepoznanimi obrazi).
Pri obrazih gre še vedno za objekte, ki so malce bolj kompleksni.
EEG raziskava → meri električno aktivnost
Kako se možgani odzovejo na obraze in na druge objekte? Samo gledajo objekte. Ljudje se močneje odzovejo na obraze, kar dokazuje da so možgani resnično naravnani za možgane. 170ms potrebujemo za prepoznavanje obrazov, še preden si sposoben reči naglas če je nekaj obraz ali ne traja pol sekunde, možgane pa se že po 170 ms odzovejo. Vidi se, da je ta odziv najmočnejši v temporalnem korteksu.

Question 30

Naštej razloge v prid temu, da obraze prepoznavamo holistično.

Answer 30

Obrazi so si med seboj zelo različni; postavitve posameznih delov so raznolike. Težko ločeno procesiramo dele obraza, ampak jih prepoznavamo holistično; poteka vpozredno, vse naenkrat vidimo. Do 200ms smo sposobni prepoznati če je nekaj obraz ali ne (počasneje razvrstimo obraze po osebah).
Učinek obrnjenega obraza:
Učinek del-celota
Kompozitni učinek

Question 31

Kaj je slepi vid (blindsight)? Kako pride do tega pojava?

Answer 31

Pojem slepi vid označuje sposobnost pacientov s poškodbo V1, da se odzovejo na vizualne dražljaje, brez da bi se zavedali, da je razlog za odziv nek vizualni dražljaj. Ločimo dva tipa slepega vida. Tip 1 se nanaša na paciente, ki ne poročajo o zavestnem zavedanju, tip 2 pa se nanaša na paciente, ki poročajo o obliki zavedanja, ki pa je zelo drugačna od zavedanja zdravih posameznikov.

Slepi vid se lahko pojavi ob poškodbi primarnega vidnega korteksa (V1 ali BA17). Oči še vedno sprejemajo svetlobo, ki jo transformirajo v informacije, ki potujejo naprej v možgane. Te informacije ne gredo naprej v V1, ampak po alternativni poti takoj v talamus in nato v amigdalo.

Question 32

Katere vrste procesiranja oz. prepoznavanja objektov poznamo in pod kaj uvrščamo t.i. pristranskost strelca? Povej še primer za drugo vrsto procesiranja.

Answer 32

Poznamo bottom-up in top-down procese. Pod slednje štejemo pojav pristranskosti strelca, saj zaradi nekih pričakovanj, izkušenj, znanj, ki smo jih pridobili do tedaj, v povprečju hitreje ustrelimo temnopoltega oboroženega moškega kot belega. Primer bottom up procesiranja je učenje o npr. pristranskosti strelca, kjer pridobivamo informacije o pojmu, ga analiziramo in pustimo, da te informacije vplivajo na naše znanje (tu se gre torej za neko analitičnost, medtem ko pri top-down procesoranju ‘pustimo’, da pričakovanja vplivajo na percepcijo).

Question 33

Kako se zaznava obrazov razlikuje od splošne zaznave stvari in s katerima učinkoma lahko dokažemo takšen način procesiranja?

Answer 33

Glavna razlika v zaznavi obrazov v primerjavi z zaznavanjem drugih predmetov je uporaba holističnega procesiranja. Ljudje v zelo kratkem času, približno v 200 milisekundah, lahko ugotovimo, ali je obraz, ki ga gledamo, znan ali neznan. Znani obrazi so tisti, ki pripadajo prijateljem, družinskim članom ali znanim osebam, in o katerih imamo shranjene informacije. Nasprotno, o neznanih obrazih nimamo predhodnih informacij.

Holistično procesiranje obrazov je izjemno zanesljivo, saj ne upošteva le posameznih lastnosti obraza, kot so oči, nos ali usta, ampak tudi odnose med temi elementi in celostno podobo obraza. Ta pristop omogoča, da prepoznavamo obraze tudi ob manjših spremembah, ki se lahko pojavijo zaradi staranja, poškodb, kirurških posegov ali rasti. Prav tako holistično procesiranje omogoča prepoznavanje obrazov tudi v situacijah, ko so deli obraza zakriti, na primer med nošenjem mask.

Pomemben dokaz holističnega procesiranja je učinek obrnjenega obraza (ang. Face Inversion Effect ali Tatcher Effect iz 1980). Prepoznavanje obrazov je precej težje, ko so njegovi določeni elementi prikazani zrcalno ali obrnjeni navzdol, v nasprotju z normalno postavitvijo. Usta in oči so v primeru spodnje fotografije obrnjene za 180 stopinj, ostalo pa ostaja enako. Ko sta sliki obrnjeni na glavo, izgledata dokaj podobni, ko pa si jih postavimo pravilno, je razlika očitna. Ta učinek prikazuje tudi, da smo pri prepoznavanju obraza, ki je obrnjen na glavo, manj natančni in počasnejši. To kaže, da za obraz uporabljamo posebne procese zaznavanja, ki so manj učinkoviti, ko je obraz obrnjen. Pri obrnjenih neobraznih predmetih takšnega upada učinkovitosti običajno ne opazimo. Drugi dokaza je tudi učinek del-celota (ang. part-whole effect). Učinek ponazarja, da so posamezne značilnosti obraza (oči, nos, usta) bolje prepoznane in lažje obdelane, ko so opazovane kot del celotnega obraza, v primerjavi z opazovanjem teh istih značilnosti izolirano ali izven konteksta celotnega obraza.

Question 34

Kaj prikazuje spodnja slika?

Answer 34

Spodnja slika prikazuje barvno konstantnost. Čeprav dejanska svetloba ki prihaja do nas ni iste valovne dolžine vidimo barve kot iste (jagoda je v mesečini iste barve kot podnevi). Barve so interpretacija svetlobo različnih valovnih dolžin kot različne barve. Barve so kot iluzija naših možganov (npr. Miza ni rjava).

Question 35

Kaj so paslike?

Answer 35

Spremenjena zaznava zaradi selektivne adaptacije (“utrujenosti”) skupka živčnih celic.
Celice, ki so odgovorne za zaznavo neke barve in ko vidiš nevtralno ozadje so še vedno utrujene in zaznavanje ozadja pa naj bi potekalo po tistih celicah, ki niso utrujene. Zaznava se npr. Vse razen te rdeče barve, ki si jo opazovala. Ne vemo še, če se utrudijo čepki ali katere celice. Mogoče tudi oponentne celice. Ne vemo še čisto.

Question 36

Kakšno barvo paslike pričakujemo pri rdeči barvni podlogi glede na obe teoriji zaznavanja?

Answer 36

Rdeča se utrudi, barva paslike je turkizna po trokromatski teoriji. Po oponentni teoriji se utrudi rdeč del, vidiš sivo podlago in barva paslike bo zelena; tu pa sta dva različna rezultata. Oponentna teorija je bila razvita na teoriji barvnih paslik, torej bi prej pričakoval da je na strani oponentne teorije (da bo zelena, ne turkizna).
Naši rezultati; Črta, ki je naravnost je trokromatksa, tista v kotu je oponentna:
23 udeležencev, 18 žensk in 5 moških, 23+/- 2 let (vedno rabiš te tri informacije)

Question 37

Na katero teorijo zaznavanja barv kažejo rezultati?

Answer 37

Naši rezultati boljše kažejo na trokromatsko teorijo. Ampak rezultati kažejo tudi na drugo teorijo, ker so še vedno odstopanja od trokromatske. Torej verjetno ni samo torkromatska ali samo oponetna, ampak je v ozadju nek drug mehanizem še. Če upoštevamo trokromatsko teorijo, paslike najverjetneje nastajajo na mrežnici (torej, na ‘prvi’ stopnji ish vidnega procesiranja).