Pozornost Flashcards
Za kateri pojav gre pri eksperimentu, kjer gledamo posnetek sobe, v kateri sedita osebi, ki nas s trikom s kartami skušata odvrniti od dogajanja v ozadju, na koncu posnetka ugotovimo, da sta imata osebi na posnetku, drugačne barvo majico, spremenila pa se je tudi barva prta na mizi za katero sedita?
Gre za slepoto na spremembe, kjer pride do neuspeha vidnega doživljanja sprememb, ki so enostavno vidne, ko so enkrat opažene. Za pojav so odgovorni zaznavni dejavniki. Koristen je pri preučevanju percepcije okolja, vizualnega spomina in povezave med zavestjo in pozornostjo. Potrebno ga je ločiti od pojava nepozornostne slepote, kjer gre za neuspeh vidne zaznave objekta, zaradi intenzivne pozornosti usmerjene na drug dogodek ali nalogo.
Kateri dve odsotnosti pozornosti poznamo? Razloži oba.
Slepota na spremembe: Nezmožnost zaznavanja večjih sprememb v vidnih prizorih
Bolj kompleksen fenomen kot nepozornostna
slepota
1. Pozornost mora biti usmerjena na položaj
spremembe
2. Vidni dražljaj pred in po spremembi je potrebno
vkodirati v spomin
3. Oba dražljaja je potrebno primerjati
4. Razliko med dražljajema je potrebno zavestno
prepoznati
–> Razlaga: selektivna pozornost vs. periferni vid
* Selektivna pozornost: Ni pozornosti (fiksacije) na spremenjen objekt
* Periferni vid: Zaradi omejitev perifernega vida (vidna gneča v periferiji)
Slepota na spremembe je tudi logična, saj je vidni svet navadno dokaj stabilen.
Nepozornostna slepota: Neuspešna zaznava nepričakovanega (vendar popolnoma
vidnega) objekta: ko je pozornost usmerjena na druge vidike
vidnega prizora
Odvisna od več dejavnikov, npr.:
Podobnost med značilnostmi objektov naloge (npr. barve igralcev) in značilnostmi nepričakovanega objekta (npr. barva gorile): večja podobnost —> manjša nepozornostna slepota
* 42% udeležencev opazi gorilo, ko so pozorni na igralce v belem
* 83% udeležencev opazi gorilo, ko so pozorni na igralce v črnem
Zahtevnost naloge: pri bolj zahtevnih nalogah je nepozornostna slepota večja
Peursh in Melara (2016)
Nepozornostna slepota se lahko pojavi tudi, ko je nov/nepričakovan dražljaj predstavljen samostojno v fovealnem vidu (tudi ko dejansko gledamo direktno v neko točko)
60% udeležencev ne opazi Obame
Študija kaže, da v tem primeru ne gre za težavo periifernega vida (vidna gneča)
Močno odvisna od top down procesov!
Razloži coctail party effect
Kako se osredotočimo na en pogovor, ko se pogovarja več ljudi hkrati=
Dihotična slušna naloga
Različno zvočno sporočilo v vsako uho: poslušalci se osredotočijo na eno sporočilo in ga ponavljajo (shadowing)
Osredotočanja na fizične razlike (npr. Spol govorca, intentivnost glasu, lokacija govorca)
To, da se lahko osredotočimo na en specifičen zvok nam pomagajo fizične razlike v zvokih
Kaj so ‘ozko-grlo’ (bottleneck) teorije?
Osredotočena slušna pozornost
‘bottle neck’ teorije želijo razložiti, kje se zbirajo informacije (kje je ‘filter’). Na to temo sta se razvili ti dve teoriji (obstaja kup drugih):
a) Teorija zgodnjega filtra
Filter v zgodnjih fazah procesiranja glede na fizične značilnosti dražljajev (jakost, fizično lastnost, …potem rečeš okej samo na visok ženski glas se bom osredotočila, …
Preveč poneostavljeno: manj poudarja fleksibilnost selektivne pozornosti in vlogo procesov od zgoraj navzdol
Osnovni procesi zaznavanja → analiza pomena → oblikovanje odgovora (ali gre res tako?)
b) Teorija poznega filtra
➢ Vsi dražljaji popolnoma analizirani, pri čemer najpomembnejši ali relevantni dražljaj določi odziv
➢ Ozko grlo se pojavi pozno pri obdelavi podatkov
Bottleneck based theories so pomankljive, saj so preveč nefleksibilne: zmanjšujejo pomen procesov od zgoraj navzdol (novejše raziskave kažejo na to, da je stvar veliko bolj kompleksna)
Naštej tri glavne teorije kako lahko razumemo usmerjeno vidno pozornost ter jih primerjaj.
zoom objektiv
Vidna pozornost kot žaromet (Posner, 1980)
*** Vidna pozornost kot zoom objektiv **(e.g., Eriksen & St James, 1986)
➢ Namenoma lahko povečamo (ali zmanjšamo) območje žarišča pozornosti
➢ bolj prilagodljiv kot koncept žarometa
* Vidna pozornost kot več žarometov (Awh & Pashler, 2000)
➢ Vključuje ločeno pozornost (angl. split attention): usmerjanje pozornosti na
nesosednja področja vidnega prostora
Katero teorijo usmerjanja vidne pozornosti prikazuje spodnja slika?
Vidna pozornost kot več žarometov. Udeleženci so dobili šahovnico. Kar se je zgodilo je da so osvetlili dva kvadratka in dali so nek namig. Udelženci so morali poročati katere številke se pojavijo. Na teh osvetljenih lokacijah so dali neke številke (=veljavna lokacija), lahko pa so pokazali nekaj med tema dvema lokacijama (bližnja neveljavna lokacija) in potem tudi nekje čist v 3 pm (oddaljena neveljavna lokacija).
Če bi bila pozornost samo kot zoom objektiv, bi morali udeleženci uspešno poročati o tarči, kadar se pojavi med dvema kvadraktoma, na katere je bilo potrebno usmeriti pozornost (torej ta bližnja neveljavna lokacija). Če pa gre za to da je več žarometov, bi morali biti zelo uspešni pri levem in desnem namigu in vmesni slabši. Rezultati kažejo na to, da na levi in desni lokaciji so bili zelo uspešni. Torej, rezultati poročajo o tem da je vidna pozornost kot več žarometov. Torej, prepoznavna tačre je bila slabša, če je bila tarča predstavljena med dvema kvadratkoma, na katera je bilo potrebno usmeriti pozornost → več žarometov.
Katero teorijo vidne zaznave prikazuje spodnja slika?
Pozornost kot zoom objektiv.
Muller et al. 2003; pokazali so zaslon v takšnem zaporedju kot je rikazano. Morali so uperiti pozornost v ta križec. Potem so dobili namig, obarvali so se eni od štirih kvadratkov. Več aktivacije je bilo v zgodnjih vidnih področjih, ko je bila pozornost usmerjena v večja področja v primerjavi z manjšimi. Torej, večje kot je bilo področje ko so se osredotočali, več vidnih teh centrov al whatever so videli raziskovalci. Kvadratek na levi → možgani na desni in vice-versa. Če smo na večjo površino pozorni, bo več aktivnega in vice-versa. Govori v prid tega, da je pozornost kot zoom objektiv.
Katere (3) tipe usmerjene pozornosti poznamo? (glede na to kam usmerimo pozornost) Pomagaj si s sliko.
- Pozornost na položaje
- Pozornost na objekte (najpogostejša v vsakodnevih situacijah)
- Pozornost na lastnosti
Vidna pozornost velikokrat vključuje kombinacijo vseh.
→ eksperiment, osvetlili so en del in potem se je prikazal nek dražljaj. Potem so morali kliknit če se je kaj pojavilo ali ne. Udeleženci so bili zelo hitri da se je nekaj pojavilo tam kjer je svetlo (324 ms), b malce dlje in c še dlje. Torej, položaj sam po sebi ni edini pomemben ampak tudi način kako mi zaznavmo kot en objekt (torej, desni stolpec je en objekt, levi pa drug). Torej, smo bolj pozorni na spremembe na enem objektu ki ga gledamo kot drug objekt; čeprav sta od mene isto oddaljena → lokacija ni edina!! Objekt ima zelo veliko vrednost.
Katera dva prenosa pozornosti poznamo?
Odkrit:Na to kar usmerjamo pogled, na to smo pozorni (s pomočjo eye-trackerja). Zelo lahko vidimo, na kaj je pozornost (odkrito prenašamo, tam kamor gledam tja uprem pozornost)
Primer odkritega prenosa pozornosti: Rettov sindrom (pozornost lahko prenaša na objekte ki jo zanimajo, čeprav njihove kognitivne in jezikovne zmožnosti kar hitro degenerirajo).
Prikrit:Lahko se fiksiramo v neko točko a še vedno smo pozorni na to kaj se dogaja okoli mene (nevem, pozorn si na svoj test ampak prikrito še pogledaš na test kolegice).
Kako Posner deli usmerjeno pozornost?
Endogena (ciljno usmerjena, ‘’top-down’’) → dorzalno pozornostno omrežje
Eksogena (pritegnjena z dražljaji, ‘’bottom-up) → ventralno pozornostno omrežje
Endogena → neki iz mene prihaja, eksogena → neki iz uzuni me pritegne
Katero vrsto motnje vidne pozornosti prikazuje spodnja slika?
Slika prikazuje vidno zanemarjanje ‘neglect’.
Objektno oz. alocentrično zanemarjanje: bolniki ne zaznavajo leve strani objektov (levo polovico ure ne vidiš npr)
Prostorsko oz. egocentrično zanemarjanje: bolniki ne zaznavajo objektov v levi polovici vidnega polja (Vse kar je na levi strani njihovega fokusa).
To risanje je nek nevrološki test. Torej, pri kopiranju samo desno stran nariše. Iz spomina hoče čist vseh 12 ur ker ve da jih je 12, ampak vse stlači na desno. Še en je ko jim rečejo naj prekriža vse črtice, in oni samo desno dajo. Line bisection tudi pokaže da ima samo desni del črte, ki ji vidi. To so neke nalogice s katerimi nevropsihologi vidijo kaj delajo.
Vidni sistem: informacije iz levega vidnega polja obdeluje desna hemisfera
Pozornost: desna hemisfera je običajno dominantna (hipoteza: desna hemisfera usmerja pozornost na obe polovici vidnega polja, leva hemisfera pa samo na desnega).
Novejše raziskave kažejo na to, da temu ni zares tako.
Pogosto poškodba ventralnega pozornostnega sistema desne hemisfere (to, kar je eksogena pozornost).
Posledično okrnjeno delovanje dorzalnega pozornostnega sistem.
Katero motnjo usmerjanja pozornosti prikazuje spodnja slika?
Exctintion oz. izumrtje. Izumrtje je motnja vidne pozornosti, pri kateri dražljaj, predstavljen na strani, ki je nasprotna poškodbi možganov (običajno na desni polobli), ni zaznan, kadar je istočasno predstavljen drug dražljaj na strani poškodbe možganov
* Izumrtje je pogosto tudi pri bolnikih, ki zanemarjajo; vendar večina dokazov kaže, da gre za tesno povezane vendar ločene motnje
Izumrtje je nek fenomen, če je dražljaj pokazan samo na eni strani (L, D), če je pa na obeh straneh pa ne more biti pozoren na obe hkrati.
Motnja vidne pozornosti, pri kateri dražljaj, predstavljen na strani, ki je nasprotna poškodbi možganov (običajno na desni polobli), ni zaznan, kadar je istočasno predstavljen drug dražljaj na strani poškodbe možganov
* Izumrtje je pogosto tudi pri bolnikih, ki zanemarjajo; vendar večina dokazov kaže, da gre za tesno povezane vendar ločene motnje
Če imam poškodbo desne polovice možganov, potem ne bom mogla zaznat leve strani SAMO če bo na isti strani še nekaj prikazano. Če pa na levi strani nič ni prikazano, lahko tudi na desni vidimo. Tu hitro mislimo da je sindrom zanemarjanja (neglect) ampak šele če damo nalogico dražljaja samo na levi oz. samo na levi in tu vidimo da ni dejansko neglect ampak izumrtje.
Razloži teorijo intergacijskih lastnosti.
Ustvariš nek mind-map; zemljevid ‘barv’, zemljevid lokacij črk ‘l’, zemljevid lokacij kjer so črke ‘t. Torej, ti rabiš združit rdeč zemljevid in zemljevid črke T in na tak način vidiš, zožaš iskanje za tarčni dražljaj, o tem govori teorija integracije lastnosti.
Kaj vpliva na razlike med uspešnostjo preklapljanja(multitaskanja) med posamezniki? Izberi en dejavnik in opiši s primerom.
Pri seminarju smo omenjali vsaj dva takšna dejavnika, ki vplivata na razlike v uspešnosti preklapljanja:
a) Genetika - ta na različnih nivojih deluje na možgane in njihovo povezanost. Omenjali smo gen za encim (COMT), ki vpliva na učinkovitost delovanja dopamina v frontalnem korteksu in posledično vpliva na delovni spomin in pozornost. Supertaskerji so posamezniki, ki naj bi imeli podobne genetske predispozicije, zaradi katerih bolj uspešno in hitreje preklapljajo med različnimi nalogami. To se kaže v tem, da enako dobro opravljajo eno nalogo ali več hkrati.
b) Vaja/trening - Ljudje lahko do neke mere izboljšajo svoje veščine multitaskanja z vajo, vendar to velja za lažje naloge, ki ne zahtevajo velikega kognitivnega napora in lahko postanejo rutinske. Pogosti igralci video iger so na primer boljši pri nalogah, ki zahtevajo vzdrževanje pozornosti in deljeno pozornost ter bolj učinkoviti pri ignoriranju motenj, zlasti med visokimi obremenitvami zaznavanja.
(Tu ste lahko kreativni s primeri, jih obstaja veliko.
Kaj je domneva enotnosti?
Za dve ali več senzornih informacij se zdi, kot da prihajata iz istega objekta (see ventriliquist)
Kaj prikazuje spodnja slika?
→ prvi rezultati Stroopove raziskave
Pri poimenovanju neskladnih dražljajev potrebujemo precej več časa kot pri poimenovanju nevrtralnih dražljajev. Ta razlika v času med nevrtralnimi dražljaji in neskladni dražljaji, čemur rečemo Stroopova interferenca, mera konflikta med dražljaji (avtomatično želimo prebrati čeprav rabimo poimenovati barvo).
Nariši graf pričakovanih rezultatov različice Posnerjeve paradigme?
