Jezik Flashcards
Opredeli semantični spomin
Je shramba individualnega znanja o svetu. Vsebina semantičnega spomina je abstrahirana od dejanskih izkušenj in je bolj konceptualno; generalizirano in brez povezav do specifičnih dogodkov. Epizodični spomin naj bi se tekom evolucije razvil iz semantičnega (tudi trenutno se prej razvije semantični kot epizodični).
Katero vrsto afazije prikazuje spodnja slika? Kaj so značilnosti te afazije?
Slika prikazuje Brocovo afazijo. Brocova afazija je nefluentna, motorična. Produkcija govora je slabša od razumevanja. Govor je telegrafski. Za njo je značilna anomija (težave s tem, da najdejo besede). Govor od ljudi zahteva veliko napora (tudi jecljanje, nedokončanje besed, težave z izgovorjavo…). Besede so večinoma leksikalne. Pojavi se tudi pri slušno prizadetih in slepih ter slepovidnih.
Katero vrsto afazije prikazuje spodnja slika? Kaj so značilnosti te afazije?
Wernickejevo afazijo. Za njo je značilno da je fluentna, receptivna. Razumevanje govora je slabše od produkcije. Težave s prozodijo, hitrost govora pa je normalna ali pohitrena. Besede so pomešane in brez smisla, gramatično je vse pravilno ampak nima pomena. Uporaba neologizmov (novo ustvarjenih besed). Pomanjkanje vpogleda v oškodovanost. (tudi slepi in slušno prizadeti)
Kaj je kritično obdobje?
Kritično obdobje je tisti nujen čas, v katerem se mora otrok naučiti vsaj en jezik. Kritično obdobje je nekje do 4 let. V primeru da se ne naučimo jezika, je učenje jezika po tem kritičnem obdobju veliko težje in neuspešno. To je zato ker v teh letih imamo možnost izredno hitrega ustvarjanja sinaps, kar se pa kasneje upočasni.
Imamo v možganih različna področja za ralične jezike?
Več ali manj so podobna področja, le da je pri maternem jeziku manjši kognitivni napor.
Ali ima preklapljanje ceno?
Pri večjezičnosti obstaja konflikt med jezikoma. Npr. če vprašaš ljudi naj štejejo 10 deset in naključno preklopijo, pride do konflikta manj dominantnega jezika ko preklapljamo na bolj dominanten jezik. Ampak! Večjezičnost omogoča posameznikom da hitreje preklapjajo med različnimi nalogami, prav tako pa naj bi zakasnila simptome demence (Alzheimer).
Se lahko živali naučijo govoriti?
Veliko ljudi na področju lingvistike (npr. Chomsky) je trdilo, da je jezik izključno človeška stvar in da nobeno drugo živo bitje ne zmore tega. Več drugih pa je trdilo, da lahko naučimo druge primate govora. Najbolj uspešen tak poskus je Panbanisha, ki je pri svojih 14 letih znal okoli 3 tisoč besed in jih je velikokrat postavil v pravilen vrstni red. Zmogel je dosti značilnosti ‘pravega’ jezika kot so:
Spontanost
Preteklost
Prihodnost
Odsotni objekti
Kompleksnost
Fleksibilnost
Ampak, primanjkovalo mu je:
X Iskanje socialne
interakcije
X Izražanje idej
X Uporaba gramatike
Razloži naslednje pojme:
Leksikon
Klasifikacija
Sklepanje
Kombiniranje
Komunikacija
Leksikon je shramba reprezentacij; je skladišče podrobnih informacij o besedah. Vsebuje zvočne (govorjenje besede) in vidne (zapisane besede) informacije (+ gibalne za slušno prizadete & taktilne za slepe in slepovidne), vključno s semantičnim in slovničnim znanjem. Leksikalni dostop je vstop v leksikon.
Klasifikacija je dostop do znanja o članih razreda
Sklepanje: izvajanje sklepov, ki omogočajo razumevanje, razlago in napovedanje
Kombiniranje: vključuje kombiniranje informacij
Komunikacija: je prenos informacij in znanja
Kaj je hierarhija pojmov?
Ko vidimo neko stvar (npr. sliko avta) lahko to poimenujemo avtomobil, lahko je to prevozno sredstvo, lahko rečemo novi fiat punto al whatever ne znam znamk. Najbolj osnovna stopnja bi bila avtomobil. Raziskave kažejo, da največkrat uporabljamo osnovno stopnjo, saj je ta kompromis med informativnostjo in distinktivnostjo (99% časa to delamo). Eksperti velikokrat uporabljajo nižjo stopnjo (nekdo ki veliko ve o avtomobilih bo povedal točen model avtomobila). Hitrost in pravilnost kategorizacije je najvišja pri višjih stopnjah (hitreje rečemo ‘avto’ kot pa Voo 23545x).
Razloži mrežni model Quilliana ‘Teachable Language Comprehender ‘ (/model hierarhičnih omrežji).
To je model semantičnega spomina. Ta model domneva, da je semantični spomin organiziran v hierahrična omrežja. Glavni pojmi, npr. žival, ptič ipd. so podani kot vozlišča, z vsakim pa so povezane lastnosti npr. ima krila, je rumen. Splošnejše lastnosti so shranjene pri splošnjejši kategoriji (npr. lahko leti za ptiča). Gre za spoznavno ekonomičnost: informacija o lastnosti je shranjena tako visoko v hierarhiji kot je to možno za zmanjšanje količine shranjenih informacij. Prednost tega modela je, da se je možno zelo hitro odločiti če je stavek ‘‘ali je kanarček rumen’’ točen, ker sta pojem in lastnos shranjena skupaj na isti ravni. Sttavek ‘‘kanarček lahko leti’’ potrebuje več časa, ker sta pojem in lastnost ločena za eno raven. Stavek ‘‘kanarček ima kožo’’ bo zahteval več časa, ker pojem in lastnost ločujeta več ravni. Čas presoje se podaljšuje s številom ravnim; naraščanjem ločitvene razdalje.
Slabosti modela: stavki se lahko ločujejo tudi poznanosti. Npr., če se prvič srečaš s stavkom ‘‘kanarček ima kožo’’; hierarhična razdalja ima veliko manjši vpliv če je poznanost nadzorovana. Prav tako npr. ‘‘pingvin je ptič’’ —> po teoriji isto dolgo kot kanarček je ptič, ampak dejansko pingvin stavek vzame dlje časa. Člani večine kategorij se razlikujejo glede na to, kako tipični ali reprezentativni so za kategorijo, ki ji pripadajo. Učinek tipičnosti se nanaša na ugotovitev, da objekte hitreje prepoznamo če so bolj tipični člani te kategorije.
Razloži teorijo razširjajoče aktivacije (Colllins, Loftus 1975)
Semantični spomin naj bi bil organiziram na osnovi semantične povezanosti ali semantične razdalje. Merimo jo tako, da vprašamo ljudi kako tesno povezani so pari besed, ali pa morajo našteti koliko članov neke kategorije zmorejo. Najpogosteje producirani člani naj bi bili tesneje povezani s kategorijo. Na sliki večja dolžina med dvema pojmoma pomeni manjšo stopnjo semantične povezanosti. Rdeča je npr bolj povezana s pomaračno kot s sončnim zahodom.
Kasnejše ugotovitve so pokazale, da lahko z semantičnim primingom hitreje ugotovimo pomen besede. Če npr. pred zdravnikom rečemo ‘bolnica, medicinska sestra’ bomo hitreje prepoznali besedo zdravnik kot če bi pred tem imeli besede ‘solata, okno, ..’’.
Razloži Andersonov ATC teorijo produkcijskih sistemov (*Adaptive control of thought)
Andersonova teorije razlikuje med okvirji (zelo splošne trditve o spoznavi), teorijamo (določijo kako okvirji delujejo) in modeli (posebna vrsta teorij, ki se uporabljajo za posebne naloge in vedenja). Teorija predstavlja kognitivno arhitekturo - kognitivni model, ki je področno splošen in zajema široko področje kognitivnih uporab.
Nevem pa kko je specifičen za jezik :(
Kaj je shema? Kaj je scenarij?
- Sheme: organizirani “paketi” znanja o besedah, dogodkih, ljudeh shranjenih v dolgoročnem spominu
- Scenariji so sheme, ki vsebujejo informacije o zaporedju dogodkov (npr. dogodki, ki si
sledijo v restavraciji) - Sheme so večje informacijske strukture od pojmov
Prav tako so locirane drugje v možganih.
S katerimi izzivi se soočamo ob razumevanju govora?
Hitrost govora
Segmentacija: večina govora ima malo pavz/tišine, zato težko sledimo kje se besede končajo
Koartikulacija: izgovorjava fonema je odvisna od njegovega okolja /b/ v bill, able, ball in rub so akustično vsi malce drugačni (lahko pa nam pomaga kakšen fonem bo za nekim zaradi kontekstualnih namigov)
Individualne razlike: izgovorjava fonemov ima visoko variabilnost
Osiromašen govor: rečemo ene 10 fonemov na sekundo in veliko signala izgubimo pri 50ms; če nismo dovolj hitri, ne informacije pač izgubimo
S katerimi deli možganov so povezane določene afazije? Kako jih lahko ločujemo (simptomih)
Kako si pomagamo iti čez izzive razumevanja govora?
Pomagamo si z…
* Dekodiranjem:
ločevanje govora od
akustičnega ozadja
**Segmentacijo: **
izločevanje diskretnih elementov in preoblikovanje
v abstraktno reprezentacijo; uporabljamo različne namige (stress, contextual clues, length, prosody, …)
** Prepoznavanjem: **
1) prepoznavanje besed poteka tako, da aktiviramo leksikalne kandidate; potem ti kandidati med seboj ‘tekmujejo’ ter na koncu je še priklic leksikalnih informacij
2) Ko besede prepoznamo, izrečeno interpretiramo in jih tematsko in sintaktično analiziramo/procesiramo
Integracijo:
To besedo oz. stavek integriraš v že-rečene stvari in si poskušaš ustvariti generalen model pogovora; izluščiš smisel*
Vendarle ni tako preprosto in sekvenčno kot je prikazano na tej shemi.
Kaj vse je vključeno v branje?
Kako poteka branje na glas? (model dveh poti Marshall&Newcombe)
Coltheart et al.’s (2001) dual-route cascaded model of reading (see Figure
9.17) accounts for reading aloud and silent reading. There are two main
routes between printed words and speech, both starting with orthographic
analysis (used for identifying and grouping letters in words). There is a
non-lexical route using grapheme-phoneme rules to convert letters into
sounds (see later discussion). The identification of these rules is somewhat
arbitrary and open to question (Eysenck & Brysbaert, 2018).
There is also a lexical route involving lexical or dictionary look-up. In
Figure 9.17, the non-lexical route is Route 1 and the lexical route is divided
into two sub-routes (Routes 2 and 3) depending on whether the semantic
system (meanings of words) is used
According to the dual-route model, reading
involves lexical and non-lexical routes (the latter involving
grapheme–phoneme conversion rules). Surface dyslexics rely mainly
on the non-lexical route whereas phonological dyslexics use mostly
the lexical route.
The triangle model consists of orthographic, phonological and
semantic systems. The reading of regular or consistent words
involves a pathway from orthography to phonology, whereas
the reading of irregular/inconsistent words involves a pathway
from orthography to phonology via semantics. Surface dyslexia
is attributed to damage within the semantic system, whereas
phonological dyslexia stems from a general phonological
impairment. The triangle model emphasises general processes
not specific to reading whereas the dual-route model focuses on
reading-specific processes. The triangle model provides a more
adequate account (e.g., the importance it attaches to semantic
processing is well supported).
Kako poteka produkcija govora (Levelt et. al)?
Ta model je sekvenčen
There is a feedforward activation-spreading network meaning that activation proceeds forwards through the network but not backwards.
Of particular importance, processing proceeds from meaning to sound.
● There are three main levels within the network:
(i) At the highest level are nodes representing lexical concepts.
(ii) At the second level are nodes representing lemmas from the mental lexicon. Lemmas are word representations that “are specified syntactically and semantically but notphonologically” (Harley, 2013).
Thus, if you know the meaning of a word you are about to say and that is a noun, but you do not know its pronunciation, you have accessed its lemma.
(iii) At the lowest level are nodes representing word forms in terms of morphemes (basic units of meaning) and their phonemic segments.
● Lexical (word) selection depends on a competitive process based on the number of lexical units activated.
● Speech production following lexical selection involves various processing states following each other in serial fashion (one at a time).
● Speech errors are avoided by means of a checking mechanism based on the speaker monitoring what they say
It is easy to get lost in the model’s complexities (agreed?). In essence, however, the model shows how word production proceeds from meaning
(lexical concepts and lemmas) to sound (e.g., phonological words). There is a stage of lexical selection at which a lemma (representing word meaning + syntax) is selected. A given lemma is generally selected because it is more activated than other lemmas. Then there is morphological encoding during which the basic word form of the selected lemma is activated. This is followed by phonological encoding – the word’s syllables are computed. What happens is known as lexicalisation, “the process in speech production whereby we turn the thoughts underlying words into sounds” (Harley, 2013).
The most important development of Levelt et al.’s (1999) approach involved identifying the brain regions associated with the various processes
within the model (Indefrey & Levelt, 2004). This development means neuroimaging techniques can be used to test the model’s predictions.
In sum, WEAVER++ is a discrete, feedforward model. Processing is discrete (separate), because the speech-production system identifies the
correct lemma or abstract word before starting to work out the sound of the selected word. It is feedforward, because processing proceeds in a
strictly forward (from meaning to sound) direction.
