Spomin in učenje Flashcards
Nariši model več shramb (Atkinson, Shiffrin) in ga razloži. Kaj so pomankljivosti modela?
Model vključuje več senzoričnih shramb, vsaka ima svojo modalnost; funkcijo. Kratkoročni spomin ima zelo omejeno kapaciteto (t.j. kasneje delovni spomin, 7 +/- 2), dolgoročni pa skorajda neomejeno in se vzdržuje skozi čas. Če upoštevamo model se dražljaji iz okolja najprej procesirajo v teh senzoričnih shrambah. Te so specifične na modalnost (npr. vizualno, slušno). Informacije so za kratek čas ohranjene v senzoričnih shrambah (=senzorični spomin) in nekatere se potem procesirajo v shrambi za kratkoročen spomin (delovni spomin). Potem se preko priklicev in ponavljajanja shranjuje v dolgoročni spomin.
Model je bil zelo vpliven, podprla ga je dvojna disociacija pri bolnikih s poškodbami spomina (dolgoročni/kratkoročni) ter razni eksperimenti (kapaciteta delovnega spomina, trajanje, mehanizmi pozabljanja). Vendarle pa je sistem preveč poenostavljen. Kratkoročni spomin npr. ne deluje kot ‘vhod’ do dolgoročnega spomina (npr. za kratkoročni spomin je potrebno ponavljanje dolgoročnega). Prav tako DS in KS nista popolnoma ločena sistema.
Nariši in opiši multikomponentni model delovnega spomina (Baddeley in Hitch)
Bradley in Hitch sta kratkoročni spomin zdaj rekonceptualizirala kot delovni spomin in ga definirala kot sistem ali skupec procesov, ki shranjujejo mentalne reprezentacije, ki so začasno na voljo za uporabo pri mislih in dejanjih.
Ima nekega centralnega izvršitelja, ki ni modalno specifičen.
Opiši centralnega izvršitelja (model delovnega spomina)
Najverjetneje je lociran nekje v prefrontalnem korteksu. Je najpomembnejša komponenta
-> vključen v številne kompleksne kognitivne naloge
* Podoben pozornosti (po osredotočanju, deljenju, preklapljanju)i
* Povezava z dolgoročnim spominom
* Ne shranjuje informacij
* Frontalna področja možganov
* Diseksekutivni sindrom (težave v načrtovanju, organizaciji, spremljanju in iniciaciji vedenja)
Opiši fonološko zanko (glede na model delovnega spomina)
Ima dve pomembni komponenti:
● pasivno fonološko shrambo, ki je neposredno povezana z zaznavo govora
● proces za izgovarjanje povezan z generacijo govora (=ponavljanje), ki omogoči dostop do fonološke shrambe
Prav tako sta pomembna še dva učinka:
* Učinek dolžine besede (težje si zapomnemo več daljših besed)
* Učinek fonološke podobnosti (manj besed si zapomnemo, če so si fonološko podobne)
Opiši vidno-prostorsko skicirko (model delovnega spomina)
Vidno-prostorska skicirka je uporabljena za začasno shrambo in manipulacijo vidnih vzorcev in gibanj v prostoru (vidno procesiranje se spomni kaj, prostorsko pa kje). Veliko govora je o tem, če sta vidni in prostorski del ločena IN celo če je vidno-prostorska skicirka sploh ločen kognitivni sistem (od delovnega spomina). Poskus Logie (1995) je identificiral prostorsko in vidno skicirko. Nadaljni poskus Klauer and Zhao (2004) je uporabil dve različni glavni nalogi: prostorska (kje se nahaja pika) in vidna (spomin za kitajske pismenke). Glavna naloga je bila sočasna z vidno (ločevanje barv) ali prostora (ločevanje gibanja) interferenco. Če sta to res dva ločena sistema, bi moralo priti do slabših rezultatov pri glavni vidni nalogi z nasprotno interferenco. Izkaže se, da vidna interferenca vpliva na glavno prostorsko nalogo, prostorska pa na vidno ne zares.
Kaj je epizodični medpomnilnik? (Baddley)
Epizodični medpomnilnik je bil dodan multikomponentnem modelu saj ni bilo zadostne povezave med samimi komponentami + niso mogli razlagati kako si lahko ljudje zapomnejo več kot 16 besed, če so te v nekem stavku. Epizodični medpomnilnik torej deluje kot posrednik med fonološko zanko in vidno-prostorsko skicirko in integrira različne vrste informacij. Ima pa omejeno kapaciteto na samo 4 skupke (‘epizode’) informacij. Tako si npr. lahko več zapomnemo če ‘bootstrappamo’ informacije na druge (zapomneš si več številk če so prikazane na tipkovnici kot pa če ti prikažejo posamezno števko)
Nariši sistem vgrajenih procesov (Cowan)
Pri modelu ene shrambe Model ene shrambe –> Kratkoročni spomin je
začasna aktivacija reprezentacij v dolgoročnem
spominu.
Naštej tri temeljne izvršilne sposobnosti (Friedman & Miyake, 2017)
(1) Posodabljanje informacij v
delovnem spominu
(2) Preklapljanje (menjava med množenjem in deljenjem npr)
(3) Inhibicija (npr pri Stroopovi barvni interferenci rabiš inhibirat da rečeš ‘modra’ samo ker je napisano z modro)
Opredeli vrste spomina.
Spomin najprej delimo v senzorni, kratkoročen in dolgoročni spomin. Senzorni se potem dela na ikoničen (vidni; 0.5s) ter ehoični (slušni 2-4s). Kratkoročni spomin se velikokrat imenuje na delovni spomin. Dolgoročni spomin pa delimo na eksplicitni in implicitni spomin. Eksplicitnem rečemu tudi deklarativen in vsebuje semantičen spomin (dejstva) in epizodičen (dogodki) spomin. Implicitni (nedeklarativen) pa vključuje proceduralni (veščine; da znaš vozit kolo npr.), naperjanje (priming), pogojevanje (oblika asociativnega spomina) in habituacijo/senzitizacijo.
Naštej lastnosti eksplicitnega učenja. Kaj prispeva k učinkovitosti eksplicitnega učenja?
Aktivno
Zavestno
Nadzorovano
Počasno
Serijsko/analitčno
Precej odvisno od DS in pozornosti
Eksplicitno učenje lahko izboljšamo z:
* organizacija materiala (naloga: zapomni si 50 živih bitji; tisti ki si jih razdeli v skupine npr. živali, glive, trave, etc. si zapomne mnogo več kot nekdo, ki ima le spisek)
* nivoji procesiranja informacij (globina -> globoko: povej če beseda paše v konteks/plehko: povej če se beseda konča na samoglasnik; elaboracija; distinktivnost)
* vaja (učenje z vajo priklica, ‘active recall’ namesto pasivno učenje ‘restudy’)
* konsolidacija
Kako se razlikujeta implicitno učenje od eksplicitnega?
Implicitno učenje (Reber, 1993) se
razlikuje od eksplicitnega učenja:
* Relativno neodvisno od starosti/
razvojne stopnje
* Neodvisnost z IQ
* Robustnost
➢ Neodvisno od motenj, ki
prizadenejo eksplicitne
sisteme (npr. amnezija)
* Nizka variabilnost
➢ Manjše individualne razlike kot
pri eksplicitnem učenju
* Skupno večini vrst
Katera bolezen je povezana z motnjo implicitnega učenja? Kaj pa z eksplicitnim? Kateri deli so okvarjeni?
Implicitno: Parkinsonova bolezen (težave so tudi z eksplicitnim učenjem)
Eksplicitno: Amnezija
Opiši lastnosti eksplicitnega/deklarativnega spomina
Deli se torej na epizodični in semantični spomin. Epizodični spomin je ta o dogodkih, vezan na čas in kraj, kaj kdaj kje…Rezultat poškodbe epizodičnega spomina je amnezija. Semantični spomin vključuje splošno znanje o objektih, pomenih besed, dejstvih, ljudeh, …Ni povezave s časom in krajem (pogosto). Motnja povezana z izgubo semantičnega spomina je semantična demenca. Velikokrat epizodični spomin lahko postane tudi semantičen (spomin otroštva, ko si 3 se neki zgodi in ko si 4 se spomneš, ampak zdaj se ne spomniš svoje izkušnje ampak je bolj epizodično).
Naštej lastnosti implicitnega spomina.
Implicitni spomin/ne-deklarativni
Ta se deli na proceduralni spomin, naperjanje (priming), pogojevanje, habituacija in senzitizacija.
Primeri proceduralnega so vožnja kolesa, računanje, jezik, …Primer pogojevanja je klasično pogojevanje (Pavlov, asociativno učenje, asociacija med zvoncem in hrano) ali pa npr. Vsakič, ko prideš do neke osebe, se ti zgodi nekaj slabega in povežeš to osebo in bolečino. Habituacija pomeni, da gre za neko učenje, pri katerem smo na nek dražljaj vedno manj občutljivi, senziticazija pa pomeni, da smo inherentno bolj občutljivi. Senzitizacija (mame, ko slišijo jok otroka, tudi če ni njen) vs. habituacija (če živiš ob vlaku, se navadiš na tračnice). Priming (naperjanje) je primer prepoznavanja dražljajev preko konteksta (čas poimenovanja se poveča če si naprej izpostavljen besedam kot pištola, meč, sablja, etc. in potem ti nekdo pokaže flaško za dojenčke; čas poimenovanja pa se zmanjša, če imaš vnaprej prikazane npr. zibelka, dojenčki, etc.).
S katerimi deli možganov je povezana določena vrsta spomina?
Ekspliciten→Hipokampus, diencephalon
Proceduralno→bazalni gangliji
Priming→ Neocortex
Pogojevanje → amigdala
Habituacija, senzitizacija → reflex pathways
Spodnja slika prikazuje nek eksperiment. Na kaj nakazujejo rezultati tega eksperimenta?
Ljudje morajo povedati kakšno bo vreme glede na sliko, brez da jim povejo pravila ampak je neka logika (npr. Če je več kot 5 znakov je slabo vreme) in ljudje se počasi naučijo. Kontrola se kmalu nauči kaj je ta logika, tudi če morda ne razumejo kaj je točno to pravilo. Ljudje z amnezijo so primerljivi s kontrolo, parkinsonova pa je veliko slabše. Torej, gre se za dvojno disociacjo, implicitni in eksplicitni imata res ločeno pot.
Kako delimo amnezijo?
Poznamo dve vrsti, retrogradna in anterogradna amnezija. Tipa delimo glede na to, česa si ne zapomnemo in na kaj se navezuje. Če se ne spomneš stvari pred poškodbo, je to retrogradna amnezija, po poškodbi pa anterogradna amnezija. To je neka groba delitev, lahko pride v skrajnem primeru da vse do poškodbe pozabimo, a večinoma so spomini otroštva še ohranjeni.
Slika prikazuje sposobnosti nekega pacienta. Kdo je ta pacient in kakšno motnjo je imel? Kako so rezultati njegovih testov doprinesli k poznavanju spomina?
Diagram prikazuje sposobnosti pacienta HM. Ohranil je osebnost, zadrževanje takojšnjih informacij, priklic dejstev pred poškodbo, iinteligentnost, zaznavanje, jezik, reševanje problemov…. Vse to je okej. Ampak, ni pa moral si zapomniti novih dejstev, ni se mogel spomnit dejstev po poškodbi, z implicitnim spominom pa je vse okej. Imel je poškodbno hipokampusa. Torej, hipokampus naj bi bil odgovoren za vkodiranje dolgoročnih spominov, ekplicitnega znanja, …Kar se je izkazalo je da je hipokampus neka struktura, ključna za ustvarjanje dolgoročnih spominov. Hipokampus nam pomaga vpeti informacije v spominsko mrežo.
Kaj je Ribojev zakon?
Govoro o temporalnem gradientu; bolj kot so informacije utrjene, bolj jih hranimo v naši možganski skorji. Bolj utrjena →bližji skorji (tudi brez hipokampusa se lahko spomneš). It states that there is a time gradient in retrograde amnesia, so that recent memories are more likely to be lost than the more remote memories. Not all patients with retrograde amnesia report the symptoms of Ribot’s law.
Opiši kako poteka konsolidacija in rekonsolidacija
Spomin bo stabilen, ampak neaktiven. S procesom konsolidacije zagotovimo da je stabilen. Ko imaš npr. Izpit pa je da prikličeš, in shranjen spomin ponovno aktiviraš in zopet postane nestabilen. Nestabilnost pomeni, da lahko spomin modificiramo, spremenimo, lahko še dodaš stvari, vpeš v spomin stvar. To je rekonsolidacija in rezultira v spremenjen spomin (ki je neaktiven, stabilen). To je tipičen vzorec učenja.
Problematično pa je lahko iz vidika travmatičnih dogodkov. Dogodki so shranjeni v korteksu, v hipokampusu pa jo tudi spreminjamo.
Zakaj je pozabljanje koristno? Zakaj do njega pride
1) Zmanjša dostop do bolečih spominov
2) Dobro je pozabiti nekoristne/zastarele informacije
3) Najbolj koristno je da si zapomnemo generalno idejo (slišanega) kot pa da si zapomnemo čisto vsako besedo
Do pozabljanja naj bi prišlo zaradi propada in interference.
Propad:
- postopna izguba spominov
- izbuba kompleksnih spominov
Interferenca:
- izguba šibkih spominov (kompleksni odpornejši
na interferenco)
- retroaktivna: novo interferira s starim
- proaktivna: staro interferira z novim
