Reševanje problemov Flashcards
Kaj je problem? Kaj je reševanje problemov?
Problem lahko razumemo kot razkorak med trenutnim in želenim stanjem.
ali pa kot pomanjkanje ustreznega znanja za takojšnjo rešitev.
Reševanje problema lahko razumemo kot proces iskanja poti od trenutnega do želenega stanja
Opiši faze reševanja problema po Sternbergu
Deluje linearno in ciklično, neka faza ima lahko znotraj sebe en problem, potem pa lahko ta notranji problem še en problem, itd.
Opredeli problem glede na strukturo.
Razlika med dobro in slabo opredeljenimi problemi:
* Dobro opredeljeni problemi so tisti, pri katerih so vsi vidiki problema jasno določeni: začetno stanje, obseg možnih potez ali strategij in ciljno stanje ali rešitev. Cilj je dobro določen in je očitno kdaj je dosežen.
* Slabo opredeljeni problemiso premalo določeni. Ni jasne poti do rešitve.
Večina vsakdanjih problemov je slabo določenih, raziskave pa so se osredotočile predvsem na dobro opredeljene (ker lahko pri dobro opredeljenem problemu preučujemo vse njegove sestavine).
Opredeli problem glede na potrebno znanje.
Problemi so lahko odvisni od znanja
Rešijo ga lahko samo tisti, ki imajo veliko ustreznega specifičnega
znanja (npr. šahovske težave)
–> Na te osredotočena večina raziskav,
saj minimizirajo individualne razlike
glede specifičnega znanja)
Ali pa neodvisni od znanja
Ne zahtevajo posebnega znanja, ker je večina informacij, potrebnih za rešitev problema, vsebovanih v začetni reprezentaciji problema
Naštej dva načina reševanja problemov.
Produktivno:
* produktivno restrukturiranje problema
* oblikovanje novih strategij in rešitev;
recepta ni
Reproduktivno:
* uporaba obstoječega znanja in izkušenj
* rutinsko, avtomatično, po receptu
Vpogled –> se zgodi ob produktivnem:
* Nenadno razumevanje, spoznanje ali rešitev problema
* “Aha” moment
* Vključuje reorganizacijo elementov miselne reprezentacije dražljaja, situacije ali dogodka, za
pridobitev neočitne ali nedominantne interpretacije (Kounios & Beeman, 2014, str. 74)
Kako pride do vpogleda?
Teorija reprezentacijske spremembe (Ohlsson, 1992 & 2011):
1) Blokada/slepa ulica zaradi napačne reprezentacije problema (npr.
šahovnica in domine)
2) Za vpogled je potrebno spremeniti reprezentacijo:
a ) Sprostitev omejitev: odstraniti zavore glede tega, kar šteje za dovoljeno (npr. devet pik)
b) Ponovno vkodiranje: nova interpretacija nekaterih vidikov reprezentacije problema
c) Elaboracija: reprezentaciji problema so dodane nove informacije glede problem
Kateri načini naj bi spodbujali vpogled?
- Za nekaj časa odložiti problem - podzavest nadaljuje z
delom - Sio in Ormerod (2009), metaanaliza:
a) Učinki inkubacije močnejši pri ustvarjalnih problemih z
več rešitvami, kot pri problemih s samo eno rešitvijo.
b) Spanje izboljša učinkovitost reševanja težkih problemov,
ne pa lahkih - Pomembno je pozabiti na zavajajoče informacije (Penaloza in Calvillo, 2012)
- Med inkubacijo pride do pozabljanja neučikovitih strategij (Simon, 1966) —> lažje sprejmemo novi pristop
Kako naj bi na reševanje problemov vplivale pretekle izkušnje?
Pretekle izkušnje
V splošnem naj bi povečale zmožnost reševanja.
Duncker (1945) se ni strinjal, da to velja vedno saj pride do fiksacije (‘miselni okvri v katerega se lahko zaletiš). Zato je preučeval fiksacijo funkcije (ko ne rešimo problema zaradi domneve temelječe na preteklih izkušnjah o omejenosti uporabe objektov; o objektih razmišljamo le v okviru njihovih običajnih funkcij).
Dunckerjev problem s svečo, žebljički in drugimi objekti (na mizi maš te objekte, moreš pripopat svečo na steno tko, da ne kaplja na mizo). Udeleženci se fiksirali na funkcijo škatle in ne na njeno uporabo kot stojala (=funkcijska fiksacija) Pri prazni škatli več pravilnih rešitev.
German in Defeyter (2000) sta raziskovala fiksacijo pri majhnih otrocih (5, 6 in 7 let) z malo izkušnjami s škatlami. Odkrila sta, da le rešitev petletnikov ni bila pod vplivom uporabe škatle kot vsebnika. Petletniki so bili učinkovitejši od starejših skupin, če so jim pokazali funkcijo škatle kot vsebnika.
Torej…
* Vpliva na nadaljevanje uporabe predhodno uspešne strategije reševanja problemov, tudi če je v novi situaciji neprimerna ali neoptimalna
* Pogosto uporaben kljub svojim pomanjkljivostim – omogoča hitro reševanje zaporednih težav iste vrste in z malo zahtevami po obdelavi.**
Naštej dve strategiji reševanja problemov.
algoritmi
* zaporedne mehanske ponovitve strategije
* zagotavljajo rešitev
* neobladljivo število
hevristike
* neformalne, intuitivne, spekulativne strategije, bljižnice za
* reševanje problemov
* zmanjšajo iskalni prostor
* uspeh ni zagotovljen
* plezanje po hribu, analiza sredstva za cilj
Opiši nekaj hevristivk.
‘Analiza sredstva za cilj’:Najpomembnejša hevristika; reševalec analizira problem z usmerjenostjo na cilj ter nato skuša zmanjšati razdaljo med sedanjim stanjem v problemskem prostoru in ciljem v njem. Ta hevristika ima dve pomembni sestavini:najprej razdelite problem v več podproblemov ali manjših problemov in nato skušate zmanjšati razliko med začetnim in ciljnim stanjem za vsakega od podproblemov z izbiro ustreznega miselnega operatorja.
* reševanje naprej: reševalec začne na začetku in skuša rešiti problem od začetka do konca
* reševanje nazaj: reševalec začne na koncu in rešuje nazaj generiraj in preveri: reševalec
* generira različne akcije, ne nujno sistematično, in preveri če deluje*
Plezanje po hribu’:
Vsebuje spremembo sedanjega stanja v problemu, v drugo, bližje cilju ali rešitvi, tako kot čuti kdo, ki se vzpenja na hrib in napreduje, če nadaljuje z hojo naprej. Robertson (2001); vzpenjanje
na hrib je metafora za reševanje problemov v temi. Ta hevristika je enostavnejša od hevristike sredstvo cilj.
Kateri so pozitivni in kateri negativni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost reševanja problemov?
Negativni:
* veliko novosti, veliko pravil
* kompleksna, kontraintuitivna pravila
* kognitivna skopost (ne vložiš veliko napora)
pozitivni:
seznanjenost z vidiki problema, malo pravil
enostavno oblikovanje reprezentacije
metakognicija, načrtovanje
Na oboje močno vplivajo predhodne izkušnje:
* mentalni set, naravnanost
* funkcijska fiksacija
* transfer (prenos znanja, prenos strategij)
* prenos analogij
Kako poteka reševanje problemov s pomočjo analogij?
- Analogija: primerjava dveh problemov (situacij …), ki poudarja vidike, v katerih sta si podobna
*Ure kemije so kot gledanje tujega filma brez podnapisov * - Uporabne v vsakodnevnem življenju: nov problem povežemo z uspešno rešenim predhodnim problemom
- Omogočajo hitro in približno reševanje problemov (Chan et al., 2012)
- Povezanost s fluidno inteligentnostjo (Shipstead et al., 2017)
Nivoji podobnosti:
* površinska (podobnost nerelevantnih podrobnosti, npr. objektov)
* strukturna (vzročne povezave med komponentami)
* proceduralna (podobnost akcij, ki privedejo do rešitve)
PRIMER: nek pacient ima raka v želodcu, kako ga lahko obsevamo brez da uničimo vseh organov naokoli
10% rešijo spontano
40% –> če prej slišijo zgodbo o siegingu nekega gradu
80% –> če slišijo zgodbo PLUS jim povejo da je ta zgodba povezana z organi
Opiši glavne ideje Ericssonovega vplivnega modela razvoja ekspertnosti, ki ga imenujemo “teorija namerne prakse” (angl. deliberate practice theory). Ali je v luči novejših raziskav še ustrezen? Razloži!
Ericsson je na podlagi svojih eksperimentov postavil teorijo, da je najpomembnejši dejavnik pri razvoju ekspertnosti dolgotrajna namerna vaja oz. praksa in da imajo prirojeni talenti in sposobnosti malo (do nič) vpliva. Praksa mora biti na primernem nivoju zahtevnosti, učenec mora prejemati ustrezno povratno informacijo o uspešnosti in imeti ustrezne priložnosti za ponavljanje nalog in za popravljanje napak. Nivo ekspertnosti naj bi bil monotona funkcija časa posvečenega namerni praksi.
Ericssonov model je bil deležen mnogih kritik, saj novejše raziskave kažejo nezanemarljiv vpliv drugih dejavnikov – namerna vaja je potreben, a ne zadosten pogoj za razvoj ekspertnosti. Predlagani dejavniki vpliva so še: okolje, genetika, osebnostne in fizične lastnosti in sposobnosti, interesi, motivacija …
Najboljši model, ki ga imamo trenutno, je večfaktorialni interakcijski model (angl. multifactoral gene-environment interaction model), ki preučuje vpliv navedenih dejavnikov ter povezave in interakcije med njimi.
