Ustavno pravo in pravo EU Flashcards

Question

Postopek za imenovanje oz. volitev sodnika (JT!)

Answer 1

Ureja Zakon o sodniški službi. Za sodnika je lahko izpolnjen kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev in posebne pogoje. SPLOŠNI pogoji: - državljan RS in aktivno obvlada slovenski jezik - poslovno sposoben in splošno zdravstveno zmožen - 30 let - ima v RS pridobljen strokovni naslov diplomiranega pravnika ali primerljivo tujo izobrazbo - opravil pravniški državni izpit - ni bil obsojen za naklepno KD / ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali razpisana GO na podlagi obtožnega predloga za naklepno KD, ki se preganja po ur. dolžnosti - osebnostno primeren Posebni pogoji - -> okrajni sodnik: najmanj 3 leta izkušenj na pravniških delih po PDI - -> okrožni sodnik: najmanj 3 leta sodniške funkcije ali 6 let delovnih izkušenj na pravniških delih po PDI - -> višji sodnik: najmanj 6 let sodniška funkcije ali 9 let delovnih izkušenj po PDI ali univerzitetni učitelj prava (najmanj v nazivu docenta) - -> vrhovni sodnik: najmanj 15 let sodniške funkcije ali 20 let delovnih izkušenj oziroma univerzitetni učitelj prava (najmanj v nazivu izredni profesor) Sodnike po izbiri predlaga Sodni svet v izvolitev DZ --> za vsako prosto sodniško mesto predlaga 1 kandidata - če DZ ne izvoli kandidata, Sodni svet opravi ponovno izbiro med kandidati ali odloči, da se razpis sodniškega mesta ponovi * če gre za že izvoljenega sodnika v sodniško funkcijo - Sodni svet na rabi dajati predloga DZ ampak prerazporedi sodnika na novo delovno mesto - sodnik nastopi sodniško funkcijo, ko izreče pred DZ prisego

Answer 2

Problematični vidik tega sistema je, ker gre pri DZ za političen organ in ne strokoven (ne sedijo pravni strokovnjaki) in ne more presoditi, če je kandidat za sodnika dovolj strokovno usposobljen, tako da je lahko odločitev proti izvolitvi sodnika le politična * nevarno razmerje, ko se nestrokoven organ postavlja nad strokovnega in deluje kot njegova instanca (posega v njegove odločitve) * kljub zahtevam pravne države, lahko zavrne izvolitev brez razloga (povsem politično odločanje, kljub izpolnjenim pogojem)

Answer 3

Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in obveznostih in obtožbah proti njemu odloča brez nepotrebnega odlašanja neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče + sodi lahko le sodnik, ki je vnaprej izbran po pravilih določenih z zakonom in Sodnim redom *neodvisnost sodišča: nezmožnost vsakršnega vplivanja ali pritiska na sodne odločitve v imenu posameznika, skupine, organizacije ali organa (zlasti izvršilnega) *Sodišče mora biti do strank v sporu nepristransko in vsak ima pravico do naravnega sodnika Pravica do sodnega varstva je -> procesna pravica, ki ne zagotavlja vsebinsko pravilne odločitve, ampak temeljna upravičenja kot je začetek postopka, končanje postopka z vsebinsko odločitvijo, pravilo da ne teče nerazumno dolgo

Answer 4

Temeljno načelo delovanja sodstva je neodvisnost, ki naj zagotavlja nepristransko sojenje. V URS konkretizirano: 1. določbe o neodvisnosti sodnikov Sodniki morajo delovati neodvisno, zavarovano pred vplivi, pritiski ali grožnjami in vsakršnim vmešavanjem v njihovo delo. Pomembno za uveljavljanje načela pravne države. 2. Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodstvom 3. Zakonitost odločanja - sodnik je pri odločanju vezan na URS in zakon, splošna načela MP in ratificirane in objavljene med. pogodbe. Sodnik ne sme odločati arbitrarno in mora upoštevati zakon (razen če meni da je protiustaven) * sodnik ni vezan na pravne akte nižje od zakona, ni jih dolžan upoštevati in ima možnost ex illegalis 4. izvolitvi, trajanju, prenehanju in odvzemu sod. funkcije 5. Nezdružljivost sodniške funkcije 6. imuniteta sodnikov

Answer 5

Pristojnosti sodišč in ureditev teh ureja zakon - Zakon o sodiščih (delovanje). Sodno vejo oblasti nosijo in izvajajo sodniki (ne sodišča). Sodno pristojnost delimo na sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča. Instančna delitev: Na I. st. odločajo okrajna (44) in okrožna sodišča (11), delovno in socialno ter upravno sodišče. Na II. stopnji odločajo Višja sodišča (4). Na III. stopnji pa Vrhovno sodišče. Ni dovoljeno ustanavljati izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških sodišč.

Answer 6

Načelo povratne veljave pravnih aktov predpostavlja da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Zakoni in drugi predpisi lahko urejajo in sankcionirajo le pravna razmerja za naprej (Ex nunc), ne pa razmerja, ki so nastala pred sprejetjem predpisa. Le ZAKON lahko določi, da imajo posamične njegove določbe učinek za nazaj: - če to zahteva javna korist - povratno veljavo imajo lahko le posamezne določbe zakona - se ne posega v pridobljene pravice Gre za varstvo pravne varnosti in predvidljivosti predpisov. *v KP nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero zakon ni predpisal da je kaznivo in določil kazen zanj, še preden je bilo storjeno - stroga prepoved retroaktivnost --> izjema če je nov zakon za storilca milejši

Answer 7

Predsednik RS predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil - del I veje oblasti - izvoli se na neposrednih splošnih in tajnih volitvah - kandidat je izvoljen z večino oddanih glasov - izvoljen za dobo 5 let (največ 2x zaporedoma; če vmes poteče mandat lahko ponovno izvoljen) - če se mandat izteče med vojno / izrednim stanjem, mu ta preneha 6m po prenehanju stanja Izvoljen je lahko le državljan RS - volitve razpiše predsednik DZ - mora biti izvoljen najkasneje 15 d pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika Nezdružljiva funkcija z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. *ne uživa imunitete Pristojnosti: - prestavlja RS - imenuje diplomatske predstavnike + sprejema poverilna pisma tujih predstavnikov - podeljuje odlikovanja in častne naslove - vrhovni poveljnik obrambnih sil - odloča o pomilostitvah - razpisuje volitve v DZ in skliče sejo novo ustanovljenega DZ ter razpusti DZ - imenuje državne funkcionarje, ko to določa zakon - predlaga kandidata za predsednika DZ - zahteva sklic izredne seje DZ - razglaša zakone - podaja mnenja o posameznem vprašanju - na zahtevo DZ * odloča o razglasitvi izrednega in vojnega stanja, uporabi nujnih ukrepov in obrambnih sil, če se DZ ne more sestati * v primeru vojnega in izrednega stanje izdaja odredbe z zakonsko močjo - lahko predlaga USRS da se izreče o skladnosti med. pogodbe z URS - izdaja listine o ratifikaciji - predlaga izvolitev sodnikov USRS - predlaga izvolitev 5 članov Sodnega sveta - predlaga Varuha ČP, Guvernerja BS in članov Računskega sodišča

Answer 8

V primeru, da je predsednik RS trajno zadržan, da umre, odstopi ali preneha iz drugega razloga njegova funkcija, do izvolitve novega predsednika RS funkcijo opravlja začasno predsednik DZ (tudi če je začasno zadržan) - potrebno razpisati nove volitve v max 15 d po prenehanju funkcije prejšnjega

Answer 9

Odgovornost predsednika RS je: - politična - volilcem, ki so ga neposredno izvolili - če krši URS ali huje krši zakon--> DZ ga lahko obtoži pred Ustavnim sodiščem (ustavna obtožba) - sklep DZ Ko USRS dobi sklep DZ o ustavni obtožbi: - lahko odloči da do odločitve začasno ne more opravljati svoje funkcije * USRS ugotovi o utemeljenosti obtožbe ali ga oprosti - * z 2/3 večino glasov vseh sodnikov lahko odloči o odvzemu funkcije

Answer 10

Ustavna obtožba je obtožba pred USRS - možna zoper: - predsednika RS - predsednika vlade - ministre Vloži jo DZ - SKLEP DZ o obtožbi

Answer 11

Uvedbo postopka lahko DZ --> za predsednika republike predlaga min 30 poslancev (mora vsebovati opis očitane kršitve in predlogov dokazov) *ni mogoče predlagati od razpisa predsedniških volitev do razglasitve volilnih rezultatov - DZ predlog obravnava in mora odločiti v 60d od uvedbe postopka (če ne se šteje, da je predlog zavrnjen) --> večina glasov vseh poslancev Če PREDSEDNIK REPUBLIKE krši URS ali huje krši zakon. * USRS lahko ugotovi utemeljenost obtožbe ali ga oprosti --> lahko ga oprosti, ugotovi utemeljenost obtožbe in z 2/3 večino glasov vseh sodnikov lahko odloči o odvzemu funkcije (edina sankcija USRS je politična - odvzem funkcije) * lahko prepove da do konca odločanja ne sme opravljati svoje funkcije

Answer 12

DZ lahko obtoži pred USRS ministra ali predsednika vlade zaradi kršitve zakonov in URS storjenih pri opravljanju funkcij. *USRS lahko ugotovi utemeljenost obtožbe ali ga oprosti +z 2/3 večino glasov vseh sodnikov lahko odloči o odvzemu funkcije *lahko prepove da do konca odločanja ne sme opravljati svoje funkcije

Answer 13

Volilna pravica je splošna in enaka - vsak državljan ki dopolni 18 let ima pravico voliti in biti voljen - zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitve v državne organe in organe SLS

Answer 14

Zakon lahko določi v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. - tujci imajo izjemoma volilno pravico - na lokalnih volitvah (župan, član občinskega sveta) in volitvah v Evropski parlament (določa volilni okraj glede na prijavljeno stalno prebivališče)

Answer 15

URS: Zakon določi ukrepe za podbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitve v državne organe in organe SLS * najmanj 35% od skupnega števila kandidatov pri volitvah v DZ mora biti zastopan vsak spol * volitve v Evropski parlament in občinski svet: 40% od skupnega števila kandidatov

Answer 16

Posebno varstvo MDŽ in IT narodne skupnosti - pravica do volitev poslancev v DZ (splošna) - pravica do volitev do predstavnika IT / MDŽ narodne skupnosti (posebna)

Answer 17

Volilno pravo je skupek predpisov, ki urejajo volitve. Obsega predpise o volilni pravici, organizaciji volitev, postopku volitev, razdelitev mandatov. 1. DRŽAVNA RAVEN - proporcionalni sistem pri volitvah v DZ * 11 volilnih okrajev + 2 posebni volilni enoti za volitev predstavnikov IT in MDŽ skupnosti * mandati se volijo v okrajni enoti po Droopovem količniku + na ravni države po d'Hondtovem količniku - proporcionalni sistem pri volitvah v Evropski parlament * RS je 1 okraj * d'Hondtov sistem - volitve predsednika republike * večinski sistem 2. OBČINSKA RAVEN - volitve v občinske svete - kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema * večinski sistem: manj kot 12 članov * proporcionalni sistem: več kot 12 članov Droopov količnik: skupno število oddanih glasov v enoti delimo s številom poslancev, ki se v volilni enoti volijo (11) + 1

Answer 18

Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme DZ z 2/3 večino glasov vseh poslancev. URS določa, da se poslanci volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem - voli se po 1 poslanec IT in MDŽ skupnosti - načelo sorazmernega predstavništva ob 4% volilnem pragu za vstop v DZ - splošne volitve: ko se volijo vsi poslanci DZ - redne volitve: izvedejo vsako 4 leto po rednem izteku mandata poslancev (opravijo max2 meseca prej oz. min 15 pred potekom zadnje seje DZ) - predčasne volitve: če se DZ razpusti pred potekom redne dobe (max 2m po razpustu DZ) Volitve v DZ razpiše predsednik republike. DZ potrdi mandate poslancem - proti odločitvi DZ je mogoča pritožba na USRS.

Answer 19

Predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nikakršna navodila. Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.

Answer 20

1. Zakonodajna funkcija - sprejemanje spremembe URS, zakone, druge splošne akte - državni proračun in zaključni račun - ratificira mednarodne pogodbe - razpisuje referendum 2. Volilna funkcija DZ ima določene pristojnosti, ki je sicer parlamenti nimajo (npr. imenovanje več najvišjih državnih funkcionarjev). - voli, imenuje in razrešuje visoke državne funkcionarje: --> predsednika vlade in ministre --> predsednika in podpredsednika DZ --> generalnega sekretarja DZ --> predsednike delovnih teles --> predsednika USRS ---> sodnike --> 5 članov Sodnega sveta --> guvernerja BS, računskega sodišča, Varuha ČP, informacijskega pooblaščenca 3. Nadzorna funkcija - odreja parlamentarno preiskavo - odloča o zaupnici / nezaupnici vladi - odloča o ustavni obtožbi predsednika RS, ministrov in predsednika vlade pred USRS + odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja in o uporabi obrambnih sil (če se ne more sestati o tem odloča predsednik republike)

Answer 21

DZ je sestavljen iz poslancev, ki pridobijo pooblastilo oz. mandat za odločanje z izvolitvijo. Po svoji sestavi je kolegijsko telo - veljavno sklepa le če je na seji navzoča določena števila članov (sklepčnost) - DZ je sklepčen (tj. odloča), če je na seji navzoča več kot 1/2 njegovih članov - za navadne odločitve: relativna večina (večina navzočih članov) - pomembnejše odločitve: absolutna večina (večina vseh poslancev) *kvalificirana večina (2/3 večina navzočih oz. vseh poslancev) --> absolutna kvalificirana večina: sprememba URS in zakonov, ki urejajo volitve glavnih državnih organov --> absolutna navadna večina: ponovno odločanje o sprejemu zakona, za katerega da DS veto DZ odloča z javnim glasovanjem (s tajnim le pri nekaterih volitvah, imenovanjih in razrešitvah)

Answer 22

Delovanje DZ določa Poslovnik DZ - ureja organizacijo in način dela DZ, uresničevanje pravic in obveznosti poslancev. URS omejuje vsebino poslovnika, na urejanje dela in poslovanja DZ. Poslovnik DZ je akt sui generis, ki ga DZ sprejme z 2/3 večino navzočih poslancev. - v delu kjer ureja postopek sprejemanja pravnih aktov ima položaj zakona

Answer 23

Ureja URS in določa, da lahko DZ odredi preiskavo v zadevah javnega pomena + mora odrediti v zadevah javnega pomena, če to zahteva 1/2 poslancev (30) ali DS. Namen da se razišče ravnanje v zadevi javnega pomena (kršitev pravil, zloraba položaja), ki niso v pristojnosti ustavnega ali rednega sodišča. Nepravilnost povzročijo nosilci javnih funkcij ali JP; morebitna odkrita ravnanja, ki spadajo v prisojnost sodišče / organov se tem odstopijo. *če v zadevi teče kaz.postopek to ni ovira za izvedbo PP, a le v okviru pristojnosti DZ Postopek ureja Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovni o parlamentarni preiskavi. Preiskavo vodi preiskovalna komisija, katero lahko sestavljajo LE poslanci DZ (min 5 članov + predsednik in namestnik). Po izvedeni priskavi se poda poročilo DZ.

Answer 24

Postopek v DZ, kot njegova glavna funkcija - sprejemanje zakonov. Faze zakonodajne postopka potekajo v DZ. - sprožitev zakonodajnega postopka: zakonodajna iniciativa; sprejem zakona lahko predlaga: - -> vsak poslanec - -> vlada - -> 5.ooo volilcev - -> Državni svet Redni zakonodajni postopek Skrajšani zakonodajni postopek Nujni zakonodajni postopek Po sprejemu zakona v DZ je potrebna še: - razglasitev zakona (predsednik republike v 8 dneh po sprejemu zakona) - objava zakona (Uradni list) - vacatio legis (zakon začne veljati v 15 dneh po objavi, razen ča sam določa drugače)

Answer 25

3 faze po Poslovniku DZ 1. obravnava zakona: potrebno predložiti predlog zakona (pravno pregledan s predpisano vsebino: naslov zakona, uvod, besedilo členov, obrazložitev) * že pred tem možna: predhodna obravnava zakona o temeljnih vprašanjih, ki jih je treba urediti z zakonom (pomaga predlagatelju, da preizkusi predloge v DZ) - predlagatelj predstavi zakon - razprava o temeljnih točkah (razlogih za sprejem zakona), načelih in ciljih predlog * zakon se praviloma še ne obravnava, le posreduje poslancem in opravi splošna razprava - predsednik DZ določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo 2. obravnava zakona (najpomembnejša) - obravnava v matičnem delovnem telesu - obravnava predlog zakona, vlagajo amandmaji (predlogi za dopolnitev / spremembo določenega člena) - obravnava v DZ kot celoti (razprava o zakonu) 3. obravnava zakona - odloča DZ o predlogu kot celoti - zakon je sprejet če je večina glasov za sprejem višja od glasov oddanih proti (večina opredeljenih glasov, razen če je za posamezni zakon predpisana zahtevnejša) --> ko je zakon sprejet pripravi Zakonodajno-pravna služba DZ pravno in jezikovno redakcijo sprejetega besedila (nima pooblastila, da vsebinsko spreminja)

Answer 26

Predlog zakona, ki ga predlagatelj vloži v DZ v 1. obravnavo mora biti pravno predlagati in obsegati predpisano vsebino: - naslov zakona - uvod: cilje zakona, načela in poglavitne rešitve predloga, ocena finančnih posledic za državni proračun in druga finančna sredstva, primerjalnopravni prikaz in posledice sprejema zakona

Answer 27

Amandmaji so predlogi za spremembo ali dopolnitev posameznih členov predlaganega zakona ali naslova zakona oz. doda nov člen / predlaga črtanje člena. Amandmaje lahko predlaga vsak poslanec, poslanska skupina, matično delovno telo in delovno telo, ki je pristojno za vprašanje javnih financ ter vlada (ko ni predlagateljica zakona).

Answer 28

Postopka po Poslovniku DZ, ki naj bi se uporabljala le izjemoma, ko so podani posebni pogoji ko ni mogoče ali smotrno izvesti rednega postopka. Skrajšani postopek: - vse faze so združene v 1, opravi se na isti seji DZ (se opravi tako druga kot tretja obravnava) - pri manj zahtevnih dopolnitvah zakona oz. uskladitev z pravom EU, odločitvijo USRS oz. prenehanje veljavnosti zakona Nujni postopek - uporablja le izjemoma, ko je nujno sprejeti zakon hitro zaradi interesov varnosti, obrambe države ali odprave posledic naravnih nesreč ali da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države

Answer 29

Predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predloži DZ predlog za imenovanje predsednika vlade --> izvoli DZ z absolutno večino (večino glasov vseh poslancev) z TAJNIM glasovanjem *če ne dobi večine glasov, se lahko predsednik ponovno posvetuje s poslanskimi skupinami in predlaga drugega / istega kandidata v 14 dneh * lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali 10 poslancev *če je vloženo več predlogov v "2. fazi" se odloča o vsakem posebej (prvo o kandidatu predsednika RS, če ta ni izvoljen o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov) ?če ni izvoljen noben kandidat predsednik RS razpusti DZ in razpiše predčasne volitve --> IZJEMA: če v 48 urah DZ z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev sklene izvesti nove volitve predsednika vlade (zadošča za izvolitev relativna večina - opredeljenih navzočih glasov) Ministre imenuje in razrešuje DZ na predlog predsednika vlade. - pred imenovanjem se mora minister predstaviti prisojni komisiji DZ in odgovarjat na njena vprašanja

Answer 30

1. Konstruktivna nezaupnica vladi - DZ lahko izglasuje konstruktivno nezaupnico tako da na predlog min 10 poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade - do takrat mora predsednik vlade opravljati tekoče posle do prisega nove vlade - med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj 48 ur (razen če DZ z 2/3 večino glasov ne odloči drugače ali če je vojno / izredno stanje) 2. Zaupnica vladi Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi in če ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev (46) mora DZ izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjem predsedniku ob ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico. Vprašanje zaupnice lahko veže tudi na sprejem zakona ali drugih odločitev v DZ - če ni sprejet, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica

Answer 31

V primeru prenehanja funkcije vlade, posameznega ministra (zaradi konstruktivne nezaupnici, ker ni izglasovana zaupnica, odstop ali razrešitev ministra, ko se po novih volitvah sestavi nov DZ) - do izvolitve novega predsednika vlade / ministra more dotedanja opravljati tekoče posle, kar zajema: - -> sprejemanje in izdajanje predpisov, predvsem izvršilnih za izvajan je zakonov (predlogi zakonov - velja omejitev za tiste, ki so že v DZ) - --> prilagoditve zakonodaje pravu EU * ne smejo na novo začenjati projektov ali vplivati na oblikovanje politike na določenem področju - -> izvrševanje upravnih nalog DZ - opravlja zakonodajno funkcijo normalno tudi ob prenehanju vlade *poleg vlade lahko zakone predlaga tudi vsak poslanec, 5.000 volivcev in DS

Answer 32

Poznamo poslansko in sodniško imuniteto. Materialna imuniteta - oseba ni kazensko odgovorna za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju funkcije * se ne razteza na kazensko odgovornost izven funkcije, poklice osebe * omejena na mnenje ali glas pri delu - ne na druga dejanja v času funkcije * se razteza za čas trajanja funkcije in tudi po poteku te, če se nanaša na dejanje strojeno v času mandata Procesna imuniteta - izključuje odvzem prostosti in kazenski pregon med mandatom

Answer 33

Uživajo poslanci DZ - ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na seji DZ ali na njegovih delovnih telesih - materialna imuniteta - poslanec tudi ne sme biti priprt ali se zoper njega ne sme začeti kazenski postopek, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja DZ - procesna imuniteta * razen: če je bil zaloten pri KD za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let - -> DZ lahko prizna / ne imuniteto (tudi če se ni skliceval nanjo ali če je bil zaloten pri KD s predpisano kaznivo zapora nad 5l) * nepoklicna imuniteta - varuje tudi pred odvzemom prostosti zaradi KD, ki niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije

Answer 34

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju. Materialna imuniteta - izključuje tudi odškodninsko odgovornost pri tem primeru. * če sodnik pri opravljanju funkcije hujše krši zakon ali URS lahko DZ na predlog Sodnega sveta sodnika razreši * naklepno storjeno KD z zlorabo sodne funkcije ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo - DZ razreši v vsakem primeru sodnika Sodnik ne sme biti priprt brez dovoljenja DZ in zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen KD pri opravljanju funkcije.

Answer 35

1. Zakonodajni 2. Ustavno - revizijski 3. Referendum za ustanovitev občine 4. Referendum za ratifikacijo med. pogodbe s katero RS prenese izvrševanje dela suverenih pravic

Answer 36

Zakonodajni referendum je možnost neposrednega sodelovanja volivcev pri sprejemanju zakonov, za kar je sicer pristojen DZ (ni izključni zakonodajalec, je tudi ljudstvo) - lahko določen kot obligatoren ali fakultativen (obvezni le izjemoma) 2013 sprememba zakonodaje - uveden zavrnilni referendum (prej potrditveni): omogoča volilcem da zavrnejo v DZ sprejet zakon (značaj suspenzivnega veta) - volivci ne odločajo o posameznem vprašanju, ki ga ureja zakon ampak o celotnem zakonu * referendum ureja zakon, ki se sprejme z 2/3 večino glasov navzočih poslancev Postopek se začne na pobudo volivcev: - lahko da vsak volivec, politična stranka, združenje državljanov - potrebno postaviti referendumsko vprašanje in podprto s podpisi 40.000 volivcev V 7 dneh od sprejema zakona je potrebno o pobudi za razpis referenduma obvestiti DZ Zakon je na referendum zavrnjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali + pod pogojem, da proti zakonu glasuje min 1/5 vseh volivcev

Answer 37

Ni dopustno razpisati o: - nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti države in odprave posledic naravnih nesreč - davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah + zakon o izvrševanju državnega proračuna - zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb - - zakoni ki odpravijo protiustavnost na področju ČPTS

Answer 38

Imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico

Answer 39

Ustavno-revizijski referendum: oblika neposrednega opredeljevanja volivcev o spremembi ustave ali novi ustavi 1. Ustavodajni referendum 2. Ustavno-revizijski referendum (o spremembah in dopolnitvah ustave) - ureja ustava - DZ mora pred predlagano spremembo URS predložiti v sprejem volivcem na referendumu če to zahteva min 30 poslancev - zahteva za razpis referenduma se vloži v 7d po sprejemu ustavnega zakona o spremembi ustave - lahko nanaša na cel zakon o spremembi ali na del DZ razpiše referendum v 8d od sprejema zahteve oz. od odločitve USRS o razveljavitvi odločitve DZ da referenduma ne razpiše - sprememba je sprejeta če glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev (dvojna večina - glede udeležbe in pritrdilnih glasov)

Answer 40

Lokalna samouprava je v RS urejena le na 1 stopnji - na nivoju občin, čeprav URS predvideva tudi delovanje na nivoju pokrajin, ki jih v Sloveniji nimamo (Štajerska, Gorenjska = statistične regije) * v Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava in prebivalci jo uresničujejo v občinah in drugih lokalnih skupnostih * občina je SLS in obsega naselje ali več teh, ki so povezani s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev - -> občina se ustanovi z ZAKONOM, po prej opravljenem referendumu s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju - zakon določi tudi območje občine

Answer 41

1. Zadeve lokalnega pomena - lahko ureja samostojno in zadeva le prebivalce občine 2. Prenesene naloge - država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva - v zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela - za to mora država zagotoviti potrebna sredstva * Mestna občina opravlja kot svoje, tudi z zakonom določene naloge državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest

Answer 42

Občina se financira iz lastnih virov - občina, ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne more v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva

Answer 43

Po URS je SLS, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Naj bi se ustanovila z zakonom s katerimi se določi njihovo območje, sedež in ime *sprejme DZ z 2/3 večino glasov navzočih poslancev + mora biti v postopku zagotovljeno sodelovanje občin

Answer 44

Predlog za začetek postopka za spremembo URS lahko da: - 20 poslancev DZ - 30.000 volivcev - vlada * ustanovi se posebna ustavna komisija, ki preuči predlog in izda sklep o primernosti spremembe ustave in poda poročilo DZ * akt o spremembi ustave je sprejet če zanj glasuje 2/3 glasov vseh poslancev [Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Državni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.] Postopek sprejemanja odločitve o spremembi Ustave je vsebinsko najpomembnejša faza ustavne revizije. V tej fazi se namreč spremenjene ustavne določbe dokončno oblikuje. Pri tem PoDZ-1 izhaja iz načela, da je določitev predloga ustavnega zakona pridržana DZ kot ustavodajalcu (»gospodar« predloga postane DZ). To seveda ne pomeni, da lahko DZ povsem oziroma bistveno odstopi od predloga za začetek postopka za spremembo Ustave oziroma njegove osnovne usmeritve. Lahko pa ga vsebinsko spremeni, dopolni, predlaga spremembe drugih določb Ustave (npr. če je to potrebno zaradi uskladitve), ne more pa posegati v določbe Ustave, katerih spremembe niso vsebovane v predlogu za začetek postopka za spremembe Ustave. Če pa ugotovi, da predlog ni ustrezna podlaga za spremembo Ustave, bi ga moral DZ zavrniti že v prvi fazi postopka. Predlog ustavnega zakona pripravi Ustavna komisija na podlagi sklepa in stališč DZ, sprejme pa ga z dvotretjinsko večino glasov vseh njenih članov (179. člen PoDZ). Če tega predloga ne sprejme, lahko DZ sklene, da je postopek za spremembo Ustave končan ali pa sprejme stališča, ki naj jih Ustavna komisija upošteva pri pripravi novega predloga ustavnega zakona (180. člen PoDZ). Predlog ustavnega zakona, ki ga je pripravila Ustavna komisija, obravnava DZ. K predlogu ustavnega zakona ni mogoče vložiti amandmaja. Poslanci oziroma poslanske skupine lahko predlagajo spremembe in dopolnitve predloga ustavnega zakona le preko svojih predstavnikov v Ustavni komisiji. Ustava določa, da DZ sprejme ustavni zakon z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev DZ (absolutna kvalificirana večina), to je z vsaj 60 glasovi poslancev. Če predlog ustavnega zakona ni sprejet, je postopek za spremembo Ustave končan (181. člen PoDZ). Predlog ustavnega zakona lahko vsebuje več sprememb posameznih določb Ustave, zato je treba pri glasovanju o takem ustavnem zakonu razlikovati med spremembami, ki so medsebojno povezane, in med relativno samostojnimi, z drugimi deli nepovezanimi spremembami Ustave. Če Ustavni zakon vsebuje večje število sprememb Ustave, ki so medsebojno neposredno povezane in predstavljajo vsebinsko zaokroženo celoto, se glasuje o ustavnem zakonu v celoti. To je skladno z načelom enotnosti materije in konsistentnostjo Ustave. V drugem primeru, ob spreminjanju večjega števila različnih in medsebojno nepovezanih ustavnih določb, bi bilo potrebno kvalificirano večino doseči za vsako samostojno določbo (ali skupino med seboj povezanih določb) posebej. To velja tudi v primeru, da ustavni zakon vsebuje več med seboj povezanih, a z ostalimi deli nepovezanih sprememb Ustave. V primeru, da bi nekatere, z drugimi deli ustavnega zakona nepovezane določbe, dobile zadostno podporo poslancev, druge pa ne, bi morala Ustavna komisija izdelati prečiščeno besedilo ustavnega zakona, ki ne bi vsebovalo v DZ zavrnjenih določb, in tak ustavni zakon bi moral DZ na končnem glasovanju sprejeti kot celoto. Naprej bi moral glasovati o posameznih členih oziroma delih predloga ustavnega zakona, nato pa še o celotnem ustavnem zakonu. Taka razlaga je skladna tudi s 169. členom Ustave, ki določa, da mora DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev sprejeti akt o spremembi Ustave (kot celoto) in ne njegovih posameznih določb. --> DZ mora akt o spremembi ustave predložiti v sprejem volivcem na referendumu - če to zahteva najmanj 30 poslancev *sprejeta: če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, če se je glasovanja udeležila večina vseh volivcev (dvojna večina) [Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volilcem na referendumu, če to zahteva najmanj trideset poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volilcev.] Sprememba URS začne veljati z razglasitvijo v DZ

Answer 45

Gre za organa sui generis, ki ne spadata v nobeno vejo oblasti. USRS opravlja neke vrste nadzor" nad zakonodajno vejo oblasti in nad varstvom ČP; Računsko sodišče opravlja revizije v finančnih postopkih.

Answer 46

Pristojnosti USRS so določene tako v URS kot Zakonu o ustavnem sodišču. USRS odloča: 1) o skladnosti zakonov z URS - skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načelo MP - skladnosti podzakonskih predpisov z URS in zakoni - skladnosti predpisov SLS z URS in zakoni - skladnosti splošnih aktov za izvrševanje JP z URS, zakoni in podzakonskimi predpisi 2) o ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČPTS s posamičnimi akti * le če je predhodno izčrpano pravno varstvo 3) odloča o sporih glede prisojnosti: - med državo in SLS (ter med SLS) - med sodišči in drugimi državnimi organi - DZ - predsednik republike - vlada 4) ustavnost aktov in delovanja političnih strank 5) drugih zadevah naloženih z URS in zakoni * na predlog predsednika republike, vlade ali 30 poslancev DZ izreka USRS v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe tudi mnenje o njeni skladnosti z URS * DZ vezan na mnenje USRS --> zoper odločbe USRS ni pritožbe

Answer 47

Pritožba pred USRS zoper posamični akt zaradi kršitve ČPTS. Lahko vloži vsakdo, ki meni da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa SLS ali nosilca JP kršena njegova ČPTS. Lahko se vloži šele ko so izčrpana vsa pravna sredstva in najkasneje v 60 dneh od vročitve akta zoper katerega je mogoča ustavna pritožba - vloži se pisno: navede in priloži se posamični akt, ki se izpodbija (in vsi posamični akti, ki so bili že izdani v postopki pred organi v zadevi), dejstva, ki utemeljujejo pritožbo in kršitev ČP PREIZKUS O tem ali sprejme ustavno pritožbo v obravnavo USRS odloči na podlagi meril in postopkov določenih z zakonom v senatu 3 sodnikov USRS - USRS lahko ustavno pritožbo x zavrže (ne gre za posamični akt, ni odločeno o p/o/PK, nima pravnega interesa, ni dovoljena, prepozna, niso izčrpana pravna sredstva, neupravičena oseba, ne dopolni v roku, tako nepopolna, da ni mogoče preizkusiti), x sprejme v obravnavo hujša kršitev ČPTS s posamičnim aktom + pomembno pravno vprašanje ki presega pomen konkretne zadeve) x ne sprejme (če niso izpolnjeni pogoji --> ne gre za kršitev ČPTS s hujšimi posledicami za pritožnika) * lahko ustavi postopek preizkusa ustavne pritožbe, če se pritožba umakne --> o zavrženju ustavne pritožbe in o sprejemu ustavne pritožbe odloči senat (ni dopustne pritožbe) Kdaj ne gre za kršitev ČPTS s hujšimi posledicami za pritožnika: - SMV (če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR) - če se izpodbija le odločitev o stroških postopka - spor o motenju posesti - prekrški ODLOČANJE - -> če je ustavne pritožba sprejeta sodišče odloča na nejavni seji (navadno) ali javni obravnavi * izjemoma: možno odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem pravnih sredstev: če je kršitev očitna in bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice - USRS lahko ustavno pritožbo zavrne ali ji ugodi in izpodbijani akt v celoti razveljavi / odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek organu (lahko USRS samo odloči tudi o sporni pravici če je to nujno ali če to terja narava pravice in je mogoče odločiti na podlagi podatkov v spisu) * če izpodbijani posamični akt temelji na podzakonskem ali splošnem aktu, ki bi utegnil biti protizakonit / protiustaven, USRS začne postopek za oceno ustavnosti / zakonitosti Varuh ČP lahko vloži ustavno pritožbo s soglasjem tistega katerega ČP v zadevi varuje.

Answer 48

USRS štejemo za sodišče predvsem v pogledu odločanja o ustavni pritožbi zaradi kršitev ČPTS s posamičnimi akti. - ustavna pritožba se lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev - če se ugotovi kršitev, lahko USRS poseže v posamični akt ga odpravi ali razveljavi).

Answer 49

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti je postopek pred USRS, ki se začne na zahtevo ali pobudo za začetek postopka: - poda sodišče, če pri odločanju ugotovi, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven (prekine postopek in začne pred USRS) - zahteva: DZ. 30 poslancev, DS, vlada, varuh ČP (če meni da nedopustno posega v ČP), informacijski pooblaščenec (če nastane vprašanje v zvezi z postopkom, ki ga vodi), Banka RS in Računsko sodišče (če nastane vprašanje glede postopkov, ki vodi), generalni DT (v zvezi z zadevo, ki jo obravnava državno tožilstvo), predstavniški organ SLS (če se posega v ustavni položaj / pravice SLS), reprezentativno združenje SLS (če so ogrožene pravice teh), reprezentativni sindikat (ogrožene pravice delavcev) - pobudo za začetek postopka lahko poda vsak, ki izkaže pravni interes a) POSTOPEK PREIZKUSA POBUDE Sodnik USRS preizkusi pobudo in zbere podatke, če naj se vodi postopek. Sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. O sprejetju / zavrnitvi pobude odloči USRS s sklepom večine glasov navzočih sodnikov. * če se zavrne: sklep obrazložen * če pobudo sprejme: lahko takoj nadaljuje z odločanjem o glavni stvar če je stanje zadosti pojasnjeno in če je bilo v postopku preizkusa pobude dana možnost nasprotnemu udeležencu, da se izjavi b) PRIPRAVLJALNI POSTOPEK Organu, ki je izdal predpis / splošni akt za izvrševanje JP pošlje USRS zahtevo oz. pobudo in sklep o sprejetju pobud ter določi primeren rok za odgovor (oz. dopolnitev odgovora, če je bil ta dan že v postopku preizkusa) - lahko zahteva potrebna pojasnila tudi od drugih udeležencev, organov, pridobi mnenja strokovnjakov, dokaze od drugih sodišč / organov * če predlagatelj v roku ne da potrebnih podatkov, lahko sodišče s sklepom ustavi postopek - ob koncu pripravljalnega postopka odloči ali bo zadevo obravnavalo na nejavni seji ali javni obravnavi c) OBRAVNAVANJE - nejavna seja - javna obravnava Navzoča mora biti večina sodnikov USRS Na javno obravnavo se povabi udeležence v postopku, predstavnike / pooblaščence teh in druge osebe za katere meni, da je potrebna njihova udeležba (izostanek oseb, ne preprečuje odločitev v zadevi) d) ODLOČANJE USRS odloča na nejavni seji z odločbo *določi kateri organ mora izvršiti odločbo in na kakšen način Sodnik, ki se z odločbo ne strinja lahko napove LOČENO MNENJE, ki ga mora predložiti v roku določenim s Poslovnikom USRS. *predsednik in sodniki USRS se ne morejo vzdržati glasovanja Pravne posledice: USRS lahko razveljavi delno ali v celot protiustavni zakon - razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi ali v roku, ki ga je določilo USRS - razveljavljen del zakona se ne uporablja za razmerja nastala pred odločbo o razveljavitvi, če o teh še ni bilo pravnomočno odločeno Podzakonski predpisi & splošni akti za izvrševanje JP: USRS lahko razveljavi (ex nunc) ali odpravi akt (ex tunc)

Answer 50

Predhodna in naknadna presoja ustavnosti Kontrola ustavnosti je lahko glede na čas predhodna ali naknadna. 1) Predhodna kontrola je ocena ustavnosti pred razglasitvijo, tj. v fazi sprejemanja zakona - postopek se prekine in opravi kontrola ustavnosti 2) Naknadna kontrola se opravi v razmerju do veljavnih norm - sprejetih, razglašenih in objavljenih predpisov. Večinoma USRS opravlja abstraktno presojo že sprejetih predpisov (zakonov z URS in MP; podzakonskih predpisov z zakoni, USR in MP in splošnih aktov za JP z podzakonskimi predpisi, zakoni in URS). 3) USRS lahko izreče tudi mnenje o skladnosti mednarodnih pogodb z ustavo - DZ je na to mnenje vezano. * to presojo se lahko zahteva v postopku ratifikacije MP

Answer 51

Pobudnik za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa mora izkazati PRAVNI INTERES, ki je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje JP, katere oceno pobudnik predlaga neposredno posega v njegove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Kadar podazkonski akt učinkuje neposredno - se pobuda lahko vloži v 1l od njegove uveljavitve oz. odkar je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Pooblaščeni predlagatelji, ki lahko vložijo zahtevo za začetek postopka ocene ustavnosti: - DZ in DS - 30 poslancev - vlada - varuh ČP - informacijski pooblaščenec - banka Slovenije - računsko sodišče - generalni DT - predstavniški organ SLS - reprezentativno združenje SLS - reprezentativni sindikat

Answer 52

Je možnost sodišč pri reševanju konkretnega spora, da zavrnejo uporabo podzakonskega akta, za katerega menijo, da je v neskladju z URS in zakonom in rešijo spor neposredno z uporabo zakona. Sodniki so pri svojem odločanju vezani na URS in zakon, zato imajo to možnost (na podzakonske predpise so vezani le če so ti zakoniti). * ex. illegalis je izjema od pravila, da presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov opravlja USRS - sodišče lahko tudi prekine postopek in predloži zadevo v presojo USRS

Answer 53

USRS je sestavljeno iz 9 sodnikov, ki jih izvoli DZ na predlog predsednika republike na način, ki ga določa zakon. Sodniki USRS se izvolijo: - državljan RS - pravni strokovnjak - starost najmanj 40 let * predsednika USRS izvolijo sodniki med sebe za dobo 3 let * sodniki USRS so izvoljeni za dobo 9 let (ne morejo biti ponovno izvoljeni) - opravlja funkcijo do izvolitve novega sodnika

Answer 54

USRS je neodvisen avtonomni organ, ki izvršuje ustavno-sodno presojo in rešuje ustavne pritožbe - v razmerju do drugih državnih organov je neodvisen - najvišji organ za varstvo ČPTS in varstvo ustavnosti in zakonitosti - organ sui generis VSRS je instančno sodišče v civilnih, kazenskih, gospodarskih, upravnih, delovnih in socialnih zadevah - je sodišče III. st. - najvišje sodišče v RS, ki obravnava izredna pravna sredstva, odloča o sporih o pristojnosti in prenosu presojnosti med sodišči ter skrbi za evidenco sodne prakse in enotno sodno prakso sodišče v RS

Answer 55

Sodni svet je posebni organ - sui generis, ki ga sestavlja 11 članov - 5 članov izvoli DZ na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov - 6 članov izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodno funkcijo * predsednika SS izmed sebe izberejo člani * o svojem delu mora poročati DZ (zakonodajni veji) in v vednost poslati MP in VSRS --> podati tudi analizo stanje v sodstvu in napoved za naslednje leto Je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge določene z zakonom, varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti in skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva tako da krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva in neodvisnost sodnika.

Answer 56

Po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo ima SS pristojnosti pri: 1) izbiri, imenovanju in razrešitvi sodnikov, predsednikov in podpredsednikov sodišče * imenuje in razrešuje predsednike in podpredsednike sodišč (razen VSRS) * poda predhodno mnenje glede imenovanja / razrešitve predsednika VSRS * izbere kandidata za prosto sodniško mesto, predlaga DZ kandidate za iizvolitev v sodniško funkcijo in samo imenuje sodnika na sodniška delovna mesta, ko so izvoljeni s strani DZ * poda predlog za razrešitev sodnika in izda ugotovitveno odločbo o prenehanju sodniške funkcije * seznani DZ z pravnomočno obsodilno sodbo zoper sodnika 2) kadrovska vprašanja glede sodnikov * nezdružljivost sodniške funkcije, * napredovanje v višji sodniški naziv, hitrejše in izjemno napredovanje, * potrditev ocene da sodnik ne ustreza sodniški službi, *premestitev sodnika 3) disciplinski postopki * imenuje disciplinske organe, * da pobudo za začetek discip.postopka zoper sodnika, * izvrši disciplinske ukrepe zoper sodnika - ustavitev napredovanja, znižanje plače ali premestitev na drugo sodišče * odloča o ukrepu začasne odstranitve iz sodniške službe zoper predsednika VSRS 4) druge naloge * sprejemanje meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto, za oceno sodniške službe, Kodeks sodniške etike, * mnenje k številu sodniških mest na sodišču, finančni načrti sodišča, * mnenje k zakonom v DZ, ki se nanašajo na sodstvo + zahteva za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti tovrstnih predpisov * mnenje o odreditvi pripora / začetku kazenskega postopka zoper sodnika)

Answer 57

Sodni svet predstavlja kot organ sui generis sodno vejo oblasti in ima 11 članov - položaj je urejen že v URS DT Svet ni urejen v URS - je urejen v Zakonu o DT - je del izvršilne veje oblasti, je samostojni organ - upravne naloge ima določene z zakonom (je del DT uprave) in skrbi za enotnost kazenskega pregona in varovanju samostojnosti DT - ima 9 članov (4 člane so izvolili DT izmed DT, ki nimajo vodstvenih položajev + 4 člane izvoli DZ na predlog predsednika RS izmed pravnih strokovnjakov + 1 člana imenuje minister za pravosodje izmed okrožnih DT) - imenovani za obdobje 6 let - po tem ne morejo biti ponovno imenovani * pristojen za imenovanje in razrešitev vodij okrožnih DT * ocenjevanje in napredovanje, premestitve, dodelitve * daje mnenje k politiki pregona * ocenjuje uspešnost in učinkovitost DT

Answer 58

Podobni pogoji - za DT je lahko imenovan kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo in posebne pogoje za imenovanje na DT mesto, ki jih določa zakon DT imenuje Vlada RS na predlog ministra.

Answer 59

Sodnik spada v sodno vejo oblasti, je nosilec in izvajalec sodne veje oblasti - v funkcijo ga izvoli DZ - o premestitvi, napredovanju odloča SS - uživa imuniteto (kot poslanci DZ) DT spada v izvršilno vejo oblasti, gre za represivni organ (zastopa in vlaga obtožbe pred sodišči) - imenuje Vlada RS na predlog ministra - v okviru procesne imunitete ga ni možno pripreti v kazenskem postopku brez dovoljenja senata sodnikov Višjega sodišča (nanaša le na pripor) - absolutna materialna imuniteta: glede dejanj, ki so jih izvedli tekom opravljanja svojega poklica

Answer 60

DT spada v izvršilno vejo oblasti - državna tožilstva so kot del pravosodja samostojni državni organi - DT je pri opravljanju DT službe samostojen in vezan na URS in zakon (splošna načela MP in ratificirane in objavljene med.pogodbe) - ureditev in pristojnosti DT ureja zakon Funkcija DT je TRAJNA in ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, organih SLS in političnih strank. Temeljna funkcija DT je vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe pred pristojnimi sodišči + v okviru tega je upravičen opraviti vsa procesna dejanja pristojnega tožilca, usmerjati policijo, uporabiti odložen pregon in poravnavanje ter opraviti druga dejanja določena v zakonu, ki ureja kazenski postopek. * v odločitve DT v konkretnih zadevah ni dovoljeno posegati, razen s splošnimi navodili in prevzemom zadeve po ZDT * če DT meni, da je bila kršena njegova samostojnost lahko DT svetu predlaga obravnavo kršitve - -> če je predlog utemeljen lahko kršitev odpravi oz. zahteva odpravo in po potrebi objavi svojo odločitev * na CP po ZNP ima DT možnost sprožitev postopkov - ukrepi za varstvo koristi otrok, postavitev osebe pod skrbništvo, prenehanje ZZ ``` Vrhovno DT (celotno območje RS) Specializirano DT (organiziran kriminal in gospodarska KD) Okrožna DT (11 - na območju okrožnih sodišč) *Pred OKRAJNIMI sodišči lahko nastopajo DT, ki imajo najmanj naziv okrajnega DT, pred okrožnimi sodišči, ki imajo najmanj naziv okrožnega (tudi okrajni - le v okviru pooblastil, ki jih za vrsto zadev ali posamezno zadevo posebej določi vodja državnega tožilstva), pred višjimi z nazivom višjega, pred VSRS le Vrhovni DT. ``` Generalni DT lahko daje splošna navodila za obravnavanje DT, ki se nanašajo na uporabo zakona, usmerjanje oz. izenačevanje politike pregona in obveščanje pri DT + sprejme splošno politiko pregona (po pridobitvi mnenje DT sveta, max 6 mescev po imenovanju) *imenuje ga DZ na predlog DT sveta po predhodni pridobitvi mnenje Vlade RS --> 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja *vodjo okrožnega DT imenuje DT svet Vodja Okrožnega DT sme prevzeti v reševanja posamezno zadevo ali opravilo, ki je dodeljeno v obravnavo DT tega tožilstva ali to dodeliti drugemu DT --> PREVZEM zadeve * razlogi: vsebinsko nestrinjanje z odločitvijo DT glede na uveljavljeno politiko pregona - domneva hujše nepravilnosti / nezakonitosti pri reševanju zadeve - nevestno, nepravočasno, malomarno reševanje zadeve - ravnanje v nasprotju s splošnimi navodili - druga ravnanja, ki izpolnjujejo znake disciplinskih kršitev Če DT meni, da bo spoštovanje splošnega navodila privedlo do odločitve, ki je v nasprotju z URS ali zakonom ali ima druge tehtne pomisleke s tem seznani vodjo državnega tožilstva s pisnim dopisom + v vednost generalnemu DT * obvestilo mora vsebovati navedbo razlogov, ki utemeljujejo pomisleke * vodja DT se mora v 8 dnevih pisno opredeliti do obvestila - lahko šteje njegovo obvestilo kot predlog za ODVEZO nadaljnjega dela na zadevi * če DT po prejemu opredelitve vodje meni, da bo moral zaradi splošnega navodila ravnati protipravno lahko poda vodji DT obrazložen predlog za odvezo * DT mora do končne odločitvi opraviti ukrepe in ravnanja, ki so nujna da se preprečijo škodljive dejanske posledice

Answer 61

Prej je bilo državno pravobranilstvo, z Zakonom o državnem odvetništvo (2017) je bilo spremenjeno in spada v IZVRŠILNO vejo oblasti - ima sedež v LJ in zunanje oddelke (CE, MB, MS, PU, KR, KP, NG, NM) - predstojnik DO je generalni državni odvetnik, ki je funkcionar * imenuje Vlada RS na predlog ministra, po predhodni pridobitvi mnenja komisije * mandat: 6 let (z možnostjo ponovnega imenovanja) - je državni organ, ki je pri upravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen - opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države preko pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi, tujimi sodišči in arbitražami in mednarodnimi sodišči in arbitražami * opravlja tudi naloge pravnega svetovanja in predhodnega mirnega reševanja sporov * varuje javni interes v upravnem sporu * pred sodišči v RS zastopa državo in njene organe * v postopku zaradi insolventnosti pri prijavi terjatev iz ZPIZ in ZZZS, ki jih je pristojno pobirati FURS, državno odvetništvo zastopa tudi zavoda (ZPIZ, ZZZS) * javne pravne osebe (v celoti v lasti države) lahko v postopkih, ki so za RS izjemnega pomena PREDLAGAJO, da jih v postopku zastopa državno odvetništvo --> DO lahko odkloni z obrazloženim mnenjem (na zahtevo subjekta potem o tem odloča Vlada RS) PREDHODNI POSTOPEK Kdor namerava začeti postopek zoper državo ali državni organ mora državnemu odvetništvu prvo predlagati, da se sporno razmerje pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka rešiti mirno. *predhodni postopek se začne na dan ko DO prejme predlog za mirno rešitev spora (tj. izvedbo predhodnega postopka) * gre za pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka (sodišču je potrebno predložiti potrdilo o neuspelem reševanju spora v predhodnem postopku - drugače se tožba / akt zavrže) --> to ni potrebno v upravnih postopkih, postopkih motenja posesti, postopki izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in postopki uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, socialnovarstvenih pravic ter nepravdni postopek za določitev odškodnine

Answer 62

Notariat je javna služba, ki jo ureja zakon. Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister za pravosodje po predhodni pridobitvi mnenja Notarske zbornice o rpijavljenih kandidatih (ni zavezujoče mnenje) *zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, je dovoljen upravni spor *funkcija notarja je trajna *samostojen poklic Notar sestavlja javne listine in ne sme odpraviti izvršitev notarske storitve, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pristojnosti v okviru javnih pooblastil: - sestava listin (o pravnih poslih, izjavah volje, pravnih dejstvih iz katerih izvirajo pravice) * v obliki notarskih zapisov, notarskih zapisnikov in notarskih potrdil - hramba listin (ki jih je sestavil notar - pod pogoji, ki jih določa zakon je taka hramba obvezna & druge listine, denar in VP zaradi izročitve 3. os. ali državnim organom) - opravljanje določenih zadev po nalogu sodišč - potrjevanje dejstev (podpisov, predloženih listin, prepisov in prevodov) - -> poleg nalog v okviru javnih pooblastil lahko notar sestavlja tudi listine po naročilu strank in te zastopa v zadevah pred sodiščih in nespornih zadevah pred drugimi državnimi organi, če so v zvezi z notarsko listino sestavljeno pred njem

Answer 63

Notariat je javna služba katere delovno področje in pristojnosti določa zakon. Odvetništvo ni javna služba ampak samostojna poklicna dejavnost. Notarji so imenovani (imenuje MP ob mnenju notarske zbornice). Odvetniki niso imenovani, ampak pridobijo pravico opravljati odvetniško službo z vpisom v imenik odvetnikov. Število notarjev je omejeno. Število odvetnikov ni omejeno. Notar ne sme odkloniti poslovanja nobeni stranki. Odvetnik prosto odloča ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obranila (ZOdv določa tudi primere ko odvetnik mora zavrniti zastopanje).

Answer 64

EU je nastala kot posledica II. sv. vojne in želje da se doseže sporazumno sodelovanje, vsaj na gospodarskem področju, med državami v Evropi (nosilci sil moči) 1952 - Evropska skupnost za premog in jeklo (Belgija, FR, IT, LUX, NM in NZ) za obdobje 50 let (nehala veljati 2002) 1958 - Rimski pogodbi: ustanovljena EGS in EURATON *skupnosti delovale preko ločenih institucionalnih zgradb 1967 - Združitvena pogodba (skupne institucije). 1973 - nove članice: VB, Irska, Danska 1987 - EGS: cilj oblikovanja skupnega notranjega trga 1992 - Maastrichtska pogodba - III stebri ES (skupna varnostna in zunanja politika, steber ES in policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) 1997 - Amsterdamska pogodba: okrepljen položaj E Parlamenta + prenos pristojnosti iz III v I steber Niška pogodba: institucionalne spremembe zaradi sprejetja novih članic in Listine EU o temeljnih pravicah *želja po sprejetju Ustave za Evropo (spodletela zaradi referendumov) 2009 - Lizbonska pogodba (1. 12. 2009 uveljavljena, sprejeta 2007) - spremeni ES v EU

Answer 65

1. Načelo primarnosti ali nadrejenosti 2. Načelo neposrednega učinka 3. Načelo avtonomnosti prava EU 4. Načelo neposredne uporabljivosti 5. Načelo lojalne razlage 6. Načelo prenosa pristojnosti 7. Načelo subsidiarnosti 8. Načelo sorazmernosti 9. Načelo legitimnega pričakovanja 10. Načelo nediskriminatornosti 11. Načelu učinkovitega pravnega varstva 12. Načelo nedoločenosti

Answer 66

V primeru kolizije prava DČ in norme EU prevlada norma EU *sporno v nekaterih državah ali velja to tudi v razmerju do Ustave (NM) --> v RS zaradi določbe 3.a člena URS, ki uveljavlja prenos suverenosti, te dileme ni Posledica: DČ ne smejo sprejemati predpisov, ki bi zmanjševale učinkovitost prava EU Neskladnost: neuporaba državnega predpisa; DČ morajo take predpise odpraviti

Answer 67

Posameznik se lahko na ustrezne določbe prava EU neposredno sklicuje v postopkih pred nacionalnimi sodišči - pogoj: mora biti določba jasna, nedvoumna in brezpogojna + posamezniku podeljevati specifično pravico / upravičenje Temeljne ustanovitvene pogodbe in uredbe imajo vertikalni in horizontalni neposredni učinek + odločbe / sklepi imajo neposredni učinek na naslovnika + mednarodne pogodbe v katere kot stranka vstopa EU Direktive imajo neposredni učinek le vertikalno (nasproti državi).

Answer 68

Pravila EU in njihova veljavnost so neodvisne od pravnih redov EČ *prenos dela suverenosti na EU: predstavlja pravo EU nek novi pravni red v mednarodnem pravu

Answer 69

Norme prava EU postanejo del nacionalnega pravnega reda brez posredovanja nacionalnega zakonodajnega organa (ne velja za direktive - če vedno imajo neposredno učinkovanje vertikalno)

Answer 70

Nacionalna sodišča morajo določbe nacionalnega prava razlagati v duhu direktive na podlagi katere je bil predpis sprejet. *ne velja če bi bila taka razlaga contra legem (v nasprotju z zakonom)

Answer 71

Izključna pristojnost EU --> pride do popolnega prenosa pristojnosti, akte sprejema le EU (DČ le po pooblastilu) Deljena pristojnost --> DČ sprejema akte le v kolikor EU ne izvaja pristojnosti Dopolnjujoča pristojnost --> EU sprejema le ukrepe za podporo, dopolnitev ali okrepitev (primarna pristojnost na DČ)

Answer 72

Presumpcija zakonodajne pristojnosti DČ EU. EU deluje le ko doseže cilje lažje kot bi jih delovanje samih DČ *EU ne sprejema primarno zakonodajo, to je primarno na DČ, EU pa le ko na takšen način lažje doseže skupne cilje

Answer 73

Zagotavljanje ravnotežja med cilji in sredstvi.

Answer 74

DČ in EU se medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz pogodb.

Answer 75

Ščiti posameznika - državljana EU v primeru, ko EU s kasnejšo politiko izniči pričakovanje posameznika, ki temelji na obstoječi zakonodaji

Answer 76

V EU se zatira diskriminacija, ki temelji na spolu, verskemu ali drugem prepričanju, starosti, spolni usmerjenosti itd.

Answer 77

V primeru uveljavljanja prava EU sodno varstvo ne sme biti nedosegljivo ali pretežno omejeno *doseganje teh pravic ne sme biti manj ugodno kot v podobnih domačih okoliščinah

Answer 78

Zahteva se jasnost in natančnost pravil, da posamezniki poznajo svoje pravice in obveznosti in ustrezno ukrepajo.

Answer 79

1) PRIMARNI pravni viri - izvirni viri, ki se na opirajo na hierarhično višje vire, ampak so sami podlaga za sprejem nižjih, sekundarnih pravnih virov - ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve ("Ustava EU" - določajo teritorialni in časovni okvir delovanja EU, njegove organe in akte, ki jih ti organi sprejemajo) - vsaka skupnost ima svojo ustanovitveno pogodbe (premog in jeklo, EGS, EURATON) --> Maastrichtska pogodba je te pogodbe preimenovala v Pogodbo o ustanovitvi ES + Pogodba o delovanju EU + Listina o temeljnih pravicah (enaka raven kot pogodba o ustanovitvi ES in pogodba o delovanju EU) 2. SEKUNDARNI pravni viri - sprejemajo institucije EU * primarne pravne vire = DČ sodelujejo veliko bolj intenzivno, morajo ratificirati v nacionalnih parlamentih * pri sekundarnih pravnih virih DČ sodelujejo le preko predstavnikov v institucijah EU - institucije sprejemajo 5 nominantnih aktov: uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja - -> UREDBA: splošna veljavna (nedoločeno št. naslovnikom), zavezujoča v celoti (ne sme se jo uporabljati nepopolno ali delno) in se neposredno uporablja v DČ * obvezna je za institucije, organe in posameznike * uredba se ne ratificira in ne implementira: se neposredno sklicuje, uporablja in posameznik lahko uveljavlja svojo pravico neposredno na podlagi Uredbe * dopustni so nacionalni ukrepi, ki olajšujejo uporabo Uredbe * objavi se v UL EU + stopi v veljavo kot določa uredba ali 20 dan po objavi * sredstvo unifikacije prava v EU (takoj velja v vseh DČ za vse enako - s tem se pravno področje poenoti) * sprejme jo E Parlament s Svetom EU // lahko sprejme sam Svet EU ali Komisija - -> DIREKTIVA: za vsako DČ je zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči; prepušča DČ izbiro oblike in metod za implementacijo določb v nacionalni pravni red (ni neposredno uporabljiva) * posameznik se nanjo lahko sklicuje pred nacionalnimi organi (vertikalno neposredno učinkujoča - odnos posameznik in država; ni pa horizontalnega učinka v medsebojnih sporih med posamezniki) * njene določbe niso neposredno uporabljive / zavezujoče - je pa zavezujoča glede cilja (DČ mora v določenem roku sprejeti vsaj neko normativno dejavnost) * direktive ne naslavljajo nujno vseh DČ (objavi se v UL EU in stopi v veljavo kot je navedeno oz. 20 dan po objavi) * sredstvo harmonizacije pravnih redov (skupni cilj, način implementacije prepuščen DČ) * sprejme E Parlament in Svet EU // lahko sprejme sam Svet EU ali Komisija - -> ODLOČBA je zavezujoča za vse na katere je naslovljena (individualni pravni akt naslovljen na posameznika ali DČ) * neposredno uporabna * objavi se jo v UL EU (nekatere obvezno) * sprejme E Parlament in Svet EU // lahko sprejme sam Svet EU ali Komisija - -> PRIPOROČILA (predlog v smeri ravnanja) in MNENJA (poročilo o stanju / dejstvih) niso zavezujoča (soft law) * državljan se na ta ne more sklicavati pred sodiščem * nacionalno sodišče mora upoštevati mnenja in priporočila * sprejme E Parlament in Svet EU // lahko sprejme sam Svet EU ali Komisija ECB sprejema tudi smernice in navodila.

Answer 80

Možnost nacionalnega predložitvenega sodišča, da zaprosi Sodišče EU da odloči o predhodnem vprašanju, če se postavi v postopku pred njim in meni, da je odločitev nujna za izdajo odločbe v tem postopku *procesna predpostavka: postopek pred nacionalnem sodiščem še teče / je v postopku revizije (kjer je od rešitve odvisna odločitev VSRS kot najvišjega sodišča) V postopku predhodnega odločanja je naloga Sodišča EU, da poda razlago prava EU ali odloči o veljavnosti prava - ni pristojno pa za odločanje o dejanskih vprašanjih v postopku o glavni stvari in ni pristojno za razsojanje med nasprotujočimi mnenji glede razlage ali uporabe pravil nacionalnega prava * ne rabi uporabiti pravo in samo odločiti v zadevi --> naloga nacionalnega sodišča * postopek sodelovanja Sodišče EU in nacionalnega sodišča z namenom harmonizacije prava in skladno z načelom lojalne razlage Koraki: 1. Sodnik nacionalnega sodišča spozna, da gre za vprašanje prava EU, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, in oblikuje predhodno vprašanje 2. Sodnik postopek prekine in vprašanje pošlje Sodišču EU --> to odloči v obliki sodbe 3. Nacionalno sodišče odloči v kontekstu odgovora, ki ga je prejelo od SEU SEU ne da odgovora na predhodno vprašanje če: - se primera ne da jasno izločiti - ni potrebno (odločitev nacionalnega sodišča se ne opira na določbe prava EU, ki jih izpostavlja) - precedens (SEU že odločilo v isti stvari) - acte clair doktrina (Zadeva je tako jasna, da je ni treba razlagati) Učinek sodbe ne velja zgolj inter partes temveč erga omnes. Če se nacionalno sodišče ne drži interpretacije, ki jo je podalo SEU lahko pride do tožbe proti DČ (tudi če sodišče ni naslovilo vprašanja pa bi ga moralo) *odločitev nima obvezujočega učinka za SEU --> imajo pa za DČ - dolžne upoštevati razlago sodišča, če gre za podoben primer in zavezujejo odločitve SEU kot nacionalno pravo Zakon o sodiščih: ko je odločitev v zadevi odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oz. veljavnosti prava EU lahko sodišče izda sklep s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanju SEU v skladu z MP s katero je RS prenesla del izvrševanja suverenih pravic. Ko je odločitev VSRS ali drugega sodišča zoper katero stranke v postopku ne morejo več vložiti pravnega sredstva (zadnja instanca) odvisna od rešitve predhodnega vprašanja pa je VSRS dolžno izdati sklep s katerim se predhodno vprašanje odstopi SEU. Sodišče postopek ustavi (sklep, ni pritožbe) do prejema sodbe SEU (opravlja le procesna dejanja in sprejema odločitve, ki ne dopuščajo odlašanja, če se ne nanašajo na področje predhodnega vprašanja ali če dokončno ne urejajo pravnega razmerja). Če sodišče ne sme več uporabiti določbe, ki je bila razlog za postavitev predhodnega vprašanja (v nacionalni zakonodaji ni več npr) in odločitev SEU še ni bila sprejeta mora takoj umakniti vprašanje. Predhodna odločba SEU je za nacionalno sodišče zavezujoča; nacionalno sodišče jo takoj pošlje v vednost VSRS.

Answer 81

Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi) in predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi). Pravimo, da je Državni svet Republike Slovenije drugi dom slovenskega parlamenta. Ustava Republike Slovenije ga opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interesi različnih družbenih skupin se v državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Državni svet Slovenije z državnim zborom predstavlja parlament in zakonodajno vejo oblasti (DS je ne izvršuje, je pa del) Državni svet lahko: - predlaga državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov, - sprejema in daje državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, - zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu (odložilni veto), - zahteva uvedbo parlamentarne preiskave, - na ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, - začne postopek za sprejem avtentične razlage zakona. V Državnem svetu se s problematiko s področja, ki ga zastopajo, ukvarjajo interesne skupine delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti, lokalnih interesov. S posameznimi vprašanji v povezavi z zakonodajo, različnimi pobudami in zahtevami v okviru pristojnosti se ukvarjajo delovna telesa - komisije. Komisije svoja mnenja pošiljajo v potrditev Državnemu svetu oziroma neposredno v državni zbor oziroma na njegova delovna telesa. Na vse komisije in seje državnega sveta so redno vabljeni tudi predstavniki predlagateljev zakonov in drugih dokumentov, vlade oziroma ministrstev in strokovnjaki. Državni svet ima redne seje enkrat mesečno, izredne seje pa praviloma na zahtevo skupine državnih svetnikov zaradi predloga za odložilni veto ali za zadeve, ki jih zaradi časovne omejitve ni mogoče odlagati. Seje državnega sveta in njegovih komisij ter interesnih skupin so javne, kar pomeni, da se jih lahko udeleži vsak, ki ga to zanima. Kot lahko vidimo, državni svet ni neposredno političen organ, tudi za člane državnega sveta ni nujno, da so sploh člani katere politične stranke. DRŽAVNI ZBOR Funkcije državnega zbora lahko razdelimo zlasti na zakonodajno funkcijo (kamor štejemo tudi sprejemanje drugih pravnih in nepravnih splošnih aktov), volilno funkcijo in nadzorno funkcijo. V okviru zakonodajne funkcije državni zbor zlasti: ● sprejema spremembe ustave ● sprejema zakone in druge splošne akte ● sprejema svoj poslovnik ● sprejema državni proračun in zaključni račun proračuna ● ratificira mednarodne pogodbe ● razpisuje referendum V okviru volilne funkcije državni zbor voli ter imenuje in razrešuje ● predsednika vlade ● ministre ● predsednika in podpredsednike državnega zbora ● sodnike ustavnega sodišča ● sodnike ● guvernerja centralne banke ● člane računskega sodišča itd. V okviru svoje nadzorne funkcije državni zbor zlasti odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici in nezaupnici vladi in odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. Poleg tega je izredno pomembna pristojnost državnega zbora, da odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil. Državni zbor opravlja še nekatere druge pomembne naloge, zlasti potrjuje mandate poslancev in odloča o imuniteti, ne samo poslancev, temveč tudi sodnikov ustavnega sodišča in sodnikov. Kolegij predsednika državnega zbora je posvetovalno telo predsednika državnega zbora, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. Kolegij tako lahko odloča o predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku (razen kadar predsednik vlade na sprejem zakona veže vprašanje zaupnice), o predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, o predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, o številu članov in številu predsedniških in podpredsedniških mest v delovnem telesu, Delovna telesa so posebni organi državnega zbora, ki jih sestavljajo poslanci in sicer praviloma tako, da pride do izraza politična, predvsem strankarska sestava parlamenta. V ta namen delovna telesa spremljajo stanje na posameznih področjih, pripravljajo odločitve o politiki na teh področjih, oblikujejo stališča do posameznih vprašanj in obravnavajo predloge zakonov in drugih aktov državnega zbora. Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije. Odbori opravljajo tipične naloge parlamentarnih odborov, medtem ko komisije opravljajo nekatere posebne naloge, predvsem na področju volilne in nadzorne funkcije državnega zbora. Odbori so praviloma stalni in ustanovljeni za enaka področja, za katera so ustanovljena v vladi ministrstva, lahko pa državni zbor, na predlog kolegija, ustanovi tudi delovna telesa za posamezne naloge. Državni zbor ima pet stalnih komisij: mandatno-volilno komisijo, komisijo za poslovnik, komisijo za narodni skupnosti, komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ in komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Poslansko skupino lahko ustanovijo najmanj 3 poslanci. Parlamentarna preiskava Parlamentarna preiskava, ki jo je uvedla ustava Republike Slovenije, je novost v našem pravnem sistemu. Ustava določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje preiskovalno komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. PRISTOJNOSTI DRŽAVNEGA SVETA Z vidika državnih funkcij, ki jih opravljajo državni organi, državnega sveta ni mogoče uvrstiti niti kot nosilca zakonodajne, niti izvršilne in seveda tudi ne sodne funkcije. Njegove pristojnosti pa vendarle kažejo, da gre za organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije, saj lahko predlaga zakone, daje veto na zakone itd. Državni svet je po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavlja ga 40 članov in sicer 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev in 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, nadalje 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in končno 22 predstavnikov lokalnih interesov. Državni svet se v celoti oblikuje z volitvami, kar pomeni, da se članstvo v državnem svetu lahko pridobi samo z volitvami, ne pa tudi na druge načine (denimo z imenovanjem, po položaju in podobno). Volitve v državni zbor ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. Člani državnega sveta se za razliko od poslancev volijo za dobo 5 let, kar naj bi zagotavljalo določeno kontinuiteto skupnega delovanja državnega zbora in državnega sveta, ker se mandatna doba obeh organov ne prekriva. Pristojnosti državnega sveta so izčrpno naštete v 97. členu ustave. Državni svet ima pravico: ● predlagati državnemu zboru sprejem zakonov ● dati državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti ● odložilnega veta - pravico zahtevati, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča ● zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo). Dolžnost državnega sveta pa je, da na zahtevo državnega sveta izreče mnenje o posamezni zadevi. Največji vpliv na odločitve državnega zbora ima državni svet prek pravice do odložilnega veta, saj lahko zahteva, da državni zbor še enkrat odloča o zakonu, ki ga je sicer že sprejel, pri čemer državni zbor lahko zakon ponovno sprejme le z večino glasov vseh poslancev. Tako kot državni zbor ima tudi državni svet pravico, da si sam ureja svoje poslovanje. Ustava. Državni svet ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju izvoli z večino glasov vseh članov in sicer za dobo dveh let in pol (kar pomeni polovico mandatne dobe državnega sveta) in sta na to funkcijo lahko tudi ponovno izvoljena. Tako kot državni zbor ima lahko tudi državni svet delovna telesa, ki v njegovem delovanju opravljajo podobne naloge kot delovna telesa v državnem zboru. Poslovnik državnega sveta določa, da ima državni svet komisije in sicer stalne in občasne komisije, ki delujejo na različnih področjih. Poslanske skupine se v državnem svetu ne oblikujejo, ker člani državnega sveta niso izvoljeni po strankarski pripadnosti in politične stranke ne bi smele imeti nobene vloge v tem organu. Pač pa se namesto poslanskih skupin organzirajo v državnem zboru interesne skupine po posamičnih področjih, ki so zastopana v državnem svetu. Državni svet lahko sprejema odločitve iz svoje pristojnosti samo, če je sklepčen, torej, če je na seji navzoča večina članov. Tako kot državni zbor tudi državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Le zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma mora sprejeti z večino glasov vseh članov, torej z absolutno navadno večino. Član državnega sveta pridobi mandat s potrditvijo mandata v državnem svetu in ima tako kot poslanec pravico, da se zoper odločitev, da se mandat ne potrdi, pritoži na ustavno sodišče. Položaj člana državnega sveta je delno podoben položaju poslanca, delno pa se od njega tudi precej razlikuje. Tako kot poslanec, uživa tudi član državnega sveta imuniteto, ki je popolnoma enaka kot poslanska imuniteta. Državni svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega sveta in njegovih komisij, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov zaupne narave in še nekatere druge pravice in dolžnosti. Pač pa se položaj člana državnega sveta bistveno razlikuje od položaja poslanca v tem, da poslanec svojo funkcijo opravlja profesionalno, član državnega sveta pa ne, temveč je njegova funkcija častna. Pri delovanju državnega sveta pa imajo njegovi člani podobne pravice in obveznosti kot poslanci v državnem zboru. Glede na položaj in pristojnosti državnega sveta je tudi razumljivo, da je funkcija člana državnega sveta nezdružljiva s funkcijo poslanca kot tudi s katerokoli drugo funkcijo v državnih organih. Za razliko od poslanca pa je član državnega sveta lahko zaposlen v državnih organih ali opravlja kakšno pridobitno dejavnost in lahko tudi poklicno opravlja vse funkcije v organih lokalnih skupnosti.

Answer 82

Državni svet je po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavlja ga 40 članov in sicer - 4 predstavniki delodajalcev, - 4 predstavniki delojemalcev in - 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, - 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in - 22 predstavnikov lokalnih interesov. Državni svet se v celoti oblikuje z volitvami.. Volitve v državni zbor ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. Člani državnega sveta se volijo za dobo 5 let, kar naj bi zagotavljalo določeno kontinuiteto skupnega delovanja državnega zbora in državnega sveta, ker se mandatna doba obeh organov ne prekriva. Zakon o DS: Volitve 18 članov Državnega sveta (predstavnikov funkcionalnih interesov) opravijo na volilnih zborih elektorji. Predstavnike volilnega telesa (elektorje) izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili. Kandidate za člane Državnega sveta določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili (15. člen zakona): - 4 člane, predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev , - 4 člane, predstavnike delojemalcev volijo reprezentativni sindikati - 4 člane, predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo: dva predstavnika kmetov poklicne organizacije kmetov, enega predstavnika obrtnikov poklicne organizacije obrtnikov in enega predstavnika samostojnih poklicev poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev - 6 članov, predstavnikov negospodarskih dejavnosti volijo: enega predstavnika univerze, visoke in višje šole; enega predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja poklicne organizacije pedagoških delavcev; enega predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti volijo poklicne organizacije raziskovalcev; enega predstavnika za področje kulture in športa poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev; enega predstavnika za področje zdravstva poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev; enega predstavnika za področje socialnega varstva poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva (34. - 37. člen). Volitve predstavnikov lokalnih interesov 22 članov Državnega sveta, predstavnikov lokalnih interesov izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več lokalnih skupnosti. . S posebnim zakonom (Zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet), je bila Slovenija razdeljena na 22 volilnih enot, zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokroženih območij. V vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo: - člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti; - izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti; predstavnike lokalnih skupnosti izvolijo njihovi predstavniški organi. Predstavniški organi lokalne skupnosti (sveti občin) sprejemajo pravila, na podlagi katerih volijo svoje predstavnike v volilna (elektorska) telesa in kandidate za člane Državnega sveta. Elektorje in kandidate za Državni svet volijo sveti občin na tajnem glasovanju. Po Zakonu o Državnem svetu lahko vsaka lokalna skupnost (občina) predlaga po enega kandidata za člana Državnega sveta. Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno.

Answer 83

``` Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov ki so razdeljeni v deset sklopov, ki sledijo preambuli: Splošne določbe Človekove pravice in temeljne svoboščine Gospodarska in socialna razmerja Državna ureditev Samouprava Javne finance Ustavnost in zakonitost Ustavno sodišče Postopek za spremembo ustave Prehodne in končne določbe Spremembe ustave ``` Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni akt v državi. Sedaj veljavna Ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in temelji na Temeljni ustavni listini (TUL), ki je uredila razglasitev Republike Slovenije za samostojno in neodvisno državo in s tem povezana vprašanja, ter zagotovitev varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustava RS je sestavljena iz uvoda, ki mu pravimo tudi preambula in besedila členov ali drugače rečeno normativnega dela. Od leta 1991 se je slovenska ustava spremenila večkrat: 14. julij 1997: sprememba 68. člena: tujim državljanom je bil dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji. Ta sprememba ustave je bila posledica Španskega kompromisa, ki je omogočil približevanje Slovenije Evropski uniji 25. julij 2000: dopolnitev 80. člena: proporcionalni sistem je bil zapisan neposredno v ustavo, da bi se izognili pravni praznini, ki je nastala po tem, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da mora zakon o volilnem sistemu, ki ga bi sprejel Državni zbor, upoštevati relativno večinsko mnenje, izraženo na referendumu o volilnem sistemu 7. marca 2003: sprememba I. poglavja (dodan 3. a člen) ter 47. in 68. člena: spremenjena ustava je omogočila vstop Slovenije v Evropsko unijo in NATO. 27. junij 2006: sprememba 121., 140. in 143. člena: omogočila regionalizacijo Slovenije po pokrajinah 31. maj 2013: Fiskalno pravilo (proračun) in zakonodajni referendum 30. november 2016: dodan 70. a člen (pravica do pitne vode) Tako kot zakone Ustavo sprejema in spreminja Državni zbor, vendar je pri tem potrebno soglasje večjega števila poslancev kot za sprejem zakona. Za spremembo Ustave mora glasovati najmanj dve tretjini vseh poslancev.

Answer 84

Pristojnosti posameznih stopenj in vrst sodišč Enoten sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Specializirana sodišča delujejo le na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava, splošna pa poznamo kot okrajna, okrožna, višja in vrhovno. SPLOŠNA SODIŠČA Splošna sodišča delujejo na štirih ravneh vsebinske pristojnosti, pristojnost pa je s sistemom krajevne razporeditve sodišč določena tudi teritorialno. 1. Okrajna sodišča Okrajna sodišča so prvostopenjska sodišča, ki so načeloma pristojna za obravnavanje: - kaznivih dejanj, za katera najvišja zagrožena kazen ne presega treh let zapora, - premoženjskih zadev, v katerih vrednost spornega zahtevka ne presega 20.000 EUR, - sporov o zakonitem preživljanju, - zapuščinskih in nepravdnih zadev, - vodenje zemljiške knjige ter za opravljanje izvršb. V Sloveniji je 44 okrajnih sodišč. V okviru Okrajnega sodišča v Ljubljani je za raven celotne države organiziran tudi poseben Center za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL). 2. Okrožna sodišča Okrožna sodišča so prav tako prvostopenjska sodišča, ki pa so načeloma pristojna za višje vrednosti sporov oziroma kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora nad tri leta. Gre predvsem za naslednje tipe zadev: - tiste, ki presegajo pristojnost okrajnih sodišč, - za sojenje o kaznivih dejanjih mladoletnikov, - dovolitev posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, - spore iz družinskih razmerij, - gospodarske spore, spore o pravicah intelektualne lastnine, - vodenje sodnega registra (registra podjetij). V Sloveniji je 11 okrožnih sodišč. 3. Višja sodišča Višja sodišča omogočajo pritožbe zoper prvostopenjska sodišča. Poleg odločanja o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč z njihovega območja, odločajo tudi o morebitnih sporih o pristojnosti med temi sodišči. V Sloveniji so štiri višja sodišča splošne pristojnosti (Celje, Koper, Ljubljana, Maribor), med njih pa se uvrščata tudi specializirani višji sodišči za upravno ter delovno in socialno pravo. 4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. Nahaja se v Ljubljani. SPECIALIZIRANA SODIŠČA 1. Delovna sodišča Štiri specializirana prvostopenjska sodišča so pristojna za odločanje o delovnih sporih, eno od njih tudi za odločanje o sporih iz socialnega zavarovanja. Ta sodišča imajo skupno pritožbeno sodišče - Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. 2. Upravno sodstvo Upravno sodišče Republike Slovenije zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah ter ima status višjega sodišča. Kot sui generis organ, ki ne spada pod splošno organizacijo sodstva je tudi USRS, ki je najvišja sodna instanca za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic.

Answer 85

Vrhovno sodišče odloča o pritožbi in o reviziji.

Answer 86

DZ na predlog Sodnega sveta.

Answer 87

● državne tožilce, pomočnike in vodjo okrožnega državnega tožilstva na predlog ministra za pravosodje imenuje Vlada, po predhodnem mnenju državnotožilskega sveta (pri vodji ODT tudi po mnenju generalnega državnega tožilca). Funkcija je trajna. ● Generalnega državnega tožilca na predlog Vlade imenuje Državni zbor za dobo 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Answer 88

Predsednika Vrhovnega sodišča imenuje - ali razreši - Državni zbor, vendar na predlog ministra za pravosodje, ki mora prej pridobiti mnenji Sodnega sveta in občne seje (zbora vseh sodnikov) Vrhovnega sodišča. . Na enak način je urejeno tudi imenovanje oziroma razrešitev podpredsednika Vrhovnega sodišča. Imenuje za dobo 6 let.

Answer 89

● imenuje ga minister za pravosodje, ki predhodno pridobi mnenje Notarske zbornice ● razpis prostega notarskega mesta ● trajno Le prvih 30 notarjev je po prehodni določbi Zakona o notariatu imenoval državni zbor. Imenovanje za notarja časovno ni omejeno in notar sme opravljati notariat, dokler ni razrešen. Ne more pa opravljati notariata notar, ki je izvoljen ali imenovan v poklicno državno funkcijo, in sicer za čas, ko opravlja takšno funkcijo (mirovanje poslovanja). Prav tako ne more opravljati notariata notar, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do 6 mesecev, ali notar, ki mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat zaradi uvedbe disciplinskega postopka.

Answer 90

Ustava določa: Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij. Zaposlitev v upravnih službah je mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Vlada je hkrati vrh izvršilne funkcije in najvišji organ državne uprave. V prvem pogledu je vlada obrnjena nasproti parlamentu, v drugem pa nasproti državni upravi. Kot kolegijsko telo je vlada sestavljena iz ministrov, ki imajo dvojno vlogo - na eni strani so člani vlade kot kolegijskega organa, na drugi strani pa so predstojniki ministrstev. Ministri vodijo posamezne upravne organe, lahko pa so v vladi tudi ministri, ki nimajo upravnega resorja (t.i. ministri brez listnice) in so navadno zadolženi za splošna politična vprašanja. Na podlagi določbe 121. čl. ustave opravljajo naloge (državne) uprave neposredno ministrstva. Upravne naloge opravljajo ministrstva in upravni organi na delovnih področjih, ki jih določa Zakon o državni upravi. V zvezi z državno upravo pa obstajajo tudi nekatere splošne in skupne zadeve, ki zadevajo celotno državno upravo (npr. zaposlovanje, sistem javnih uslužbencev, usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje, organizacija, informacijska podpora), ki jih ureja ministrstvo, pristojno za javno upravo. Za take splošne zadeve državne uprave je na podlagi 31. čl. ZDU pristojno Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja naloge na področjih javne uprave, sistema javnih uslužbencev in plačnega sistema v javnem sektorju. Funkcije državne uprave se na lokalni ravni pri nas praviloma opravljajo v splošnih teritorialnih upravnih enotah. Upravne enote opravljajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno. Ustanovljene so za dekoncentrirano opravljanje nalog praviloma za vsa ministrstva oziroma za vse upravne naloge, razen za tiste, ki so izrecno izključene. Vsako ministrstvo torej ne določi svoje posebne teritorialne organiziranosti. Izjeme, ki so danes uveljavljene v posebnih zakonih, so npr. področja obrambe in zaščite ter geodetske službe. Na slednjih področjih ministrstva sama določijo na podlagi zakona svojo teritorialno organiziranost glede na svoje potrebe in naloge. Taka rešitev, da posamezno ministrstvo določi svojo organiziranost, je možna le pri zadevah, kjer ni potrebna koordinacija z drugimi upravnimi področji. To so v teoriji imenovane funkcionalne upravne enote, ki so ustanovljene glede na posebne potrebe, posebnosti opravljanja nalog, posebno koncentracijo nalog (npr. ob meji ipd.). Upravne enote notranje niso enovite, ampak so glede na opravljanje nalog na različnih področjih (npr. notranje zadeve, okolje in prostor, kmetijstvo) notranje razdeljena na notranje organizacijske enote. Upravno enoto vodi načelnik, ki izdaja odločbe v upravnem postopku na 1. stopnji. Načelnik nadalje predstavlja upravno enoto, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne vsem notranjim organizacijskim enotam, skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote in opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem upravne enote. Izvršilno funkcijo oblasti izvaja vlada kot politični del, uprava pa kot strokovni del izvršilne oblasti. NAČELA DRŽAVNE UPRAVE - načelo zakonitosti - načelo strokovnosti, politične nevtralnosti in nepristranskosti - načelo decentralizacije - hierarhična struktura - javnost dela, transparentnost

Answer 91

Temeljna lokalna samoupravna skupnost je občina. Ustava določa, da se lokalna samouprava uresničuje v občinah in drugih lokalnih skupnostih. OBČINA Občina je samoupravna lokalna skupnost. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine. MESTNA OBČINA Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon, status mestne občine. Mestna občina opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. DELOVNO PODROČJE SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev občina zlasti: ● upravlja občinsko premoženje ● omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva ● ustvarja pogoje za: ○ gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, ○ izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev … Možnosti prenosa posameznih nalog iz državne pristojnosti na lokalne skupnosti določa že 140. člen Ustave, ki določa tri pogoje za tak prenos nalog: • potrebno je soglasje lokalne samoupravne skupnosti • država mora zagotoviti sredstva • prenos je treba izvršiti z zakonom S predhodnim soglasjem občine lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti (prenesene naloge). Za predhodno soglasje se šteje, če je občina pri državnem zboru vložila pobudo za opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti. Merilo oziroma razlogi za prenos so racionalnejše in učinkovitejše izvajanje nalog v občini, še zlasti na področjih: • izvajanja nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov ter geodetske službe • zagotavljanja javne mreže gimnazij, srednjih in poklicnih šol • javne zdravstvene službe na sekundarni ravni • urejanja javnega primestnega prometa

Answer 92

UREDBA ● splošno veljavna - večja za nedoločeno število naslovnikov; tožbe posameznikov zoper prave uredbe niso dopustne. ● v celoti zavezujoča - obvezna za institucije, organe, države in posameznike; ne sme se je uporabljati nepopolno, selektivno ● neposredno uporabna v vseh državah članicah (ni ratifikacije!!!) - v celoti zavezujoča od izdaje organa EU naprej, se ne ratificira, kar pomeni tudi možnost neposrednega sklicevanja ● neposredno učinkujoča - posameznik lahko uveljavlja na domačem sodišču določen akt. Dopustni so nacionalni ukrepi, ki olajšujejo uporabo uredbe ● objava v Uradnem listu EU - veljava kot je navedeno v uredbi oz. 20 dni po objavi ● sredstvo unifikacije - organ izda uredbo, ki je takoj veljavna; v vseh državah članicah je za vse enako in s tem se določeno področje se unificira, poenoti ● sprejme jo Parlament s Svetom, sam Svet ali Komisija DIREKTIVA ● niso neposredno uporabne - potrebna je implementacija v pravni sistem držav članic (prelitje v domači pravni red), to je tudi ključna razlika med uredbo in direktivo. Če se ne implementira, se lahko posameznik kljub temu sklicuje nanjo! ● zavezujoče je le glede cilja - metode in oblika so prepuščene državam članicam; omejitve pa so, da mora država članica v določenem roku sprejeti vsaj neko normativno dejavnost ● vertikalno neposredno učinkujoče - če država ne implementira direktive, učinkuje proti državi članici neposredno (vertikalno); proti drugemu posamezniku ne učinkuje neposredno (horizontalno), to pomeni, da se v sporu med posamezniki nanjo ni moč sklicevati ● ne zadevajo nujno vseh držav članic - večinoma da, ni pa nujno ● objava v Uradnem listu EU: veljava kot navedeno v direktivi oz. 20 dni po objavi ● sredstvo harmonizacije = ker se pravni redi zelo razlikujejo na določenih področjih, je lažje to urediti z direktivo, ki zavezuje le glede cilja, način pa je prepuščen članici. ● sprejme jo Parlament s Svetom, sam Svet ali Komisija

Answer 93

Slovenija je suverena država, saj ima izvirno oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti) na ozemlju RS razen v omejenem delu v kolikor je to suverenost prenesla na med. organizacije. Ustavno načelo demokracije, ki ga določa 1. člen kot obliko državne ureditve in vladavine Slovenije, je utemeljeno z načelom suverenosti ljudstva. Izraža ga ključno določilo 1. stavka 2. odst. 3. člena: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.« Načelo suverenosti ljudstva pomeni, da politična oblast – oblast ljudi nad ljudmi – ni predpostavljena, ampak potrebuje za svoj obstoj in delovanje pravno veljavno legitimacijo, in da slednje ne more utemeljiti nobena druga inštanca (Bog, ideologija, zgodovinski cilji, razredni interesi, ipd.), razen ljudstva samega. Ureditev skupnega življenja ljudstva mora biti odraz njegove svobode in samoodločbe. Načelo suverenosti ljudstva se ne more reducirati zgolj na maksimo salus publica suprema lex, na podlagi katere naj bi državna oblast služila interesom ljudstva in javnemu dobru. Pomeni predvsem, da je ljudstvo edini nosilec oblasti. Bistveno je, da ljudstvo razpolaga z ustavodajno oblastjo, na podlagi katere pooblašča zakonodajne, izvršilne in sodne organe države za izvrševanje njihovih oblastnih pristojnosti po načelu delitve oblasti. V tem smislu pomenijo ustavne določbe o postopku za spremembo Ustave normativno konkretizacijo načela suverenosti in ustavodajne oblasti ljudstva. Vendar pa načela demokracije ne opredeljujeta zgolj suverenost in ustavodajna moč ljudstva. Ljudstvo ni le izvor in nosilec javne oblasti, ampak tudi samo vlada, se pravi, da z oblastjo aktualno razpolaga ter jo izvršuje. To bistveno prvino demokracije izraža 2. stavek 2. odst. 3. člena, ki ureja, inter alia, da oblast, ki je v lasti ljudstva, državljanke in državljani tudi izvršujejo, in sicer neposredno ter z volitvami. Demokracija torej ni le oblika države, ampak tudi oblika vladavine. Za suverenost mora obstajati ozemlje, ljudstvo in oblast. V procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo se je izkazalo, da je prenos izvajanja dela slovenske državne suverenosti na organe in institucije EU, v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991, po kateri je Republika Slovenija suverena država, ki temelji na oblasti ljudstva. Zaradi tega je v začetku leta 2003 Državni zbor dopolnil ustavo s členom 3.a, s katerim je vzpostavil nujno ustavno podlago za delni prenos državne suverenosti na Evropsko unijo. Zaradi zagotovitve ustavnopravne podlage je Državni zbor leta 2003 sprejel Ustavni zakon o spremembah 1. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave Republike Slovenije. Člen 3.a pomeni bistven premik v dotedanjem razumevanju ustavnosti, saj omogoča prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ter obrambne zveze. Ključni elementi 3.a člena so predvsem naslednji: • oblikovanje člena 3.a na abstraktni način - t.j. brez konkretnega poimenovanja mednarodnih organizacij in obrambnih zvez; • fakultativen, predhoden in pravo obvezujoč referendum o vstopu v mednarodne organizacije in obrambne zveze, na izid katerega je zakonodajalec v celoti vezan; • primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije dobita celo nadustavno veljavo, kar pomeni, da so nacionalni pravni akti hierarhično podrejeni aktom Skupnosti. 47. člen se je spremenil tako, da se glasi: "Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo 1. odstavka 3.a člena prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo." 68. člen se spremenil tako, da se glasi: "Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor."

Answer 94

Zakon o volitvah v državni zbor Zakon o volitvah predsednika republike Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (ZVPEP) Zakon o državnem svetu (ZDSve) Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-2) Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) Zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet (ZDVEDS)

Answer 95

Proporcionalni volilni sistem.

Answer 96

Osrednji organ lokalne samouprave je predstavniško telo, ki sprejema temeljne odločitve v lokalni skupnosti, in ga praviloma volijo neposredno prebivalci lokalne skupnosti. Zakon o lokalnih volitvah posebej ureja tudi vprašanja volitev župana, volitev v občinske svete in volitev v svete krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti se volijo tudi predstavniki teh skupnosti v občinski svet. Pri lokalnih volitvah ima vsak volilno pravico samo v svoji občini, gre za vezanost volilne pravice na prebivalce lokalne skupnosti. Volilno pravico na lokalnih volitvah imajo tudi državljani drugih držav članic EU z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji oziroma potrdilom o prijavi prebivanja in prijavljenim začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Za občine z manjšim številom članov občinskega sveta (od 7 do vključno 11) je zakonsko predviden večinski volilni sistem. Proporcionalni volilni sistem se uporablja za občine z večjim številom članov občinskega sveta. Po večinskem sistemu se vedno volijo člani občinskega sveta, ki so predstavniki italijanske in madžarske narodnosti ter predstavniki romske skupnosti. V tem primeru se glasuje o posameznih kandidatih, medtem ko se pri proporcionalnem sistemu glasuje o listah kandidatov. Zakon glede na volilni sistem predvideva kandidiranje, ki je prilagojeno volilnemu sistemu. Tako lahko kandidate in liste kandidatov določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Volivci lahko določajo kandidate in liste kandidatov s podpisovanjem.

Answer 97

- s potekom časa (4 leta) - z odstopom predsednika vlade - z ustavno obtožbo (?) - z izglasovano nezaupnico / neizglasovano zaupnico

Answer 98

Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom (zakoniti sodnik). Drugi odstavek 23. člena zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika. V novejšem času US glede te ustavne pravice ni zavzelo bistvenih stališč. Zato ostaja nosilna odločba iz leta 1995, v kateri je US izreklo, da obravnavana ustavna določba preprečuje naknadno izbiro sodnika oziroma določitev kriterijev za izbiro sodnika, ki bo odločal v posamezni zadevi potem, ko je spor že nastal (U-I-209/93, Ur. l. 18/95).Vnaprej določena pravila morajo izključiti diskrecijo katerega koli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. Ta pravila tudi ne smejo puščati nobene nepotrebne negotovosti in nedoločnosti pri določitvi sodnika. Določba naj zagotovi, da se bodo zadeve dodeljevale posameznim sodnikom po vnaprej določenih pravilih, ki dodelitev vežejo na naključne opredelitvene znake zadeve. Prvenstveni namen določbe 2. odstavka 23. člena je torej onemogočiti diskrecijski vpliv sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamični zadevi (U-I-209/93, Ur. l. 18/95). V novejšem času je US potrdilo, da je možnost, da kot poročevalka (brez pravice glasovanja) pri odločanju sodeluje okrajna ali okrožna sodnica, dodeljena na Vrhovno sodišče, vnaprej predvidena z zakonom, zato pritožniku s takšno sestavo senata oziroma s takšnim načinom dela ni bila kršena pravica do zakonitega sodnika (Up-543/03 z dne 20. 5. 2005). Prav tako ni sporno, če v ponovnem odločanju o dovolitvi obnove postopka odloča ista sodnica. Sodni red namreč določa, da se zadeva, ki je bila razveljavljena, dodeli sodniku, ki mu je bila v reševanje dodeljena prva zadeva (Up-22/03 z dne 17. 11. 2004). Zahteva, da naj bi bil pritožbeni senat ob ponovni predložitvi zadeve vedno sestavljen iz sodnikov, ki so že odločali o tej zadevi, pa iz navedene ustavne določbe ne izhaja (Up-232/05 z dne 9. 6. 2006). Novejša praksa ESČP. Prvi odstavek 6. člena EKČP ne vsebuje posebnega jamstva zakonitega (naravnega) sodnika. Dodelitev zadeve posameznemu sodniku ali sodišču sicer spada v polje proste presoje države in je odvisna od številnih okoliščin, npr. od razpoložljivih sredstev, kvalifikacije in specializacije sodnikov, nasprotja interesov, geografske dostopnosti za stranke itd. (Bochan proti Ukrajini, 7577/02, 3. 5. 2007). Vendar pa je bistveno, da se zagotovi objektiven vtis neodvisnosti in nepristranskosti sodišča. Sistem dodelitve (ter predodelitve), ki dopušča subjektiven vpliv ali celo diskrecijo npr. predsednika sodišča, je z vidika omenjenih jamstev problematičen. Ustrezen je sistem, ki temelji na vnaprej znanih in objektivnih kriterijih (npr. abecedni red), ki ne dopuščajo zunanjega vpliva (Parlov – Tkalčić proti Hrvaški, 24810/06, 22. 12. 2009). Isto velja tudi za pooblastila predsednika sodišča, da zadevo predodeli, če to temelji na objektivnih in vnaprej določenih kriterijih, npr. ko gre za dalj časa trajajočo bolezen ali za veliko obremenjenost sodnika (Parlov – Tkalčić proti Hrvaški, 24810/06, 22. 12. 2009). Če pa lahko predsednik sodišča po lastni diskreciji odloča o dodelitvi in še posebej o odvzemu zadeve sodniku (Moiseyev proti Rusiji, 62936/00, 9. 10. 2008) ali če stranki ni omogočeno, da zve za razloge predodelitve zadeve (Bochan proti Ukrajini, 7577/02, 3. 5. 2007), to lahko močno vpliva na sum v nepristranskost in neodvisnost sodnika. Značilno za pravico do zakonitega sodnika je, da že iz njene narave izhaja, da je način njenega uresničevanja treba predpisati z zakonom. Ustava kot sestavni del te ustavne pravice zahteva, naj bodo pravila, po katerih bo izbran sodnik, ki bo odločal v posamezni zadevi, vnaprej določena z zakonom (in s sodnim redom). V tem pogledu predstavlja ta ustavna določba bolj obveznost zakonodajalca kot zakonski pridržek. Pravila o načinu, kako se izbere zakoniti sodnik, so določena v ZS v II. poglavju z naslovom »Zakoniti sodnik«. Člen 14 ZS določa, da sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela. V 15. členu določa ZS način dodeljevanja zadev posameznim sodnikom, v 17. členu pa odkazuje natančnejšo ureditev pravil za dodeljevanje zadev na sodni red. Posebej določa še, da se razporeditev sodnikov k delu na posameznih pravnih področjih in pravila dodeljevanja zadev objavijo na oglasni deski sodišča. Pri tem, ko je v Ustavi izrecno predvidel delno ureditev v sodnem redu, je že ustavodajalec upošteval, da ni mogoče, da bi zakon zaobsegel vse posamične situacije, v katerih bo treba izbrati sodnika, ki bo sodil. Sodni red (Ur. l. 17/95) določa pravila o dodeljevanju zadev sodnikom v VI. poglavju (členi 156–170). V členih 156–158 določa pravila za sprejem letnega razporeda dela. V 159. členu določa, da sodišče (praviloma) obravnava zadeve po vrstnem redu pripada na sodišče, v 160. členu pa kot splošno pravilo o dodeljevanju zadev postavlja načelo zakonitega sodnika. Šele letni razpored dela, ki ga sprejme vsako sodišče samo, je torej tisti akt, ki do konca uredi način uresničevanja pravice do zakonitega sodnika. V zvezi s problemom, obravnavanim v zgoraj (tč. 4) omenjeni odločbi US OdlUS IV, 17 je treba omeniti določbo 163. člena Sodnega reda, ki je bil sprejet po izdaji te odločbe US. Po tej določbi se zadeva, kjer je že bil vložen procesni akt, pa je bil umaknjen oziroma je bila zadeva vrnjena v preiskavo ali sodišču nižje stopnje v odpravo pomanjkljivosti, in je bila zadeva razveljavljena, dodeli v reševanje sodniku, ki mu je bila v reševanje dodeljena prva zadeva. Sodni red je torej to vprašanje uredil na način, za kakršnega se je (neuspešno) zavzemal pobudnik v navedenem ustavnosodnem sporu. Ureditev, ki je drugačna od prejšnje, ki jo je US tudi spoznalo za ne-neskladno z Ustavo, pa v ničemer ne krši navedene odločbe US: zakonodajalec je imel na razpolago več z Ustavo skladnih rešitev. (O tem problemu glej npr. LM sodnika Testena v zadevi OdlUS VIII, 232, U-I-308/97, Ur. l. 98/99: »Samo dejstvo, da je ob presoji predpisa US odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, možnosti zakonodajalca, da zakon kdaj pozneje spremeni, […] ne ovira oziroma zožuje. Drugačno stališče bi pripeljalo do absurda, da zakonodajalec ne more spremeniti nobenega zakona, ki je (že) v skladu z Ustavo.«)

Answer 99

Upravno sodišče je bilo ustanovljeno s sprejetjem prvega Zakona o upravnem sporu v Republiki Sloveniji leta 1997 kot prvostopenjsko sodišče v upravnih sporih, medtem ko je na drugi stopnji odločalo Vrhovno sodišče Repubike Slovenije (izjemoma kot prvostopenjsko). Zaradi takšne ureditve se je lahko o isti zadevi odločalo kar na štirih stopnjah, kar je povzročilo podaljšan čas pridobitve pravnomočne odločitve o določeni zadevi, preobremenitev sodišč ter neučinkovito sodno varstvo za stranke v postopku. Za odpravo teh nepravilnosti je bil sprejem nov Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki ureja pristojnosti in organizacijo Upravnega sodišča ter celotno materijo upravnega spora. Po Zakonu o upravnem sporu na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani in zunanje oddelke v Celju, Novi Gorici in Mariboru ter Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v upravnem sporu o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države). O pritožbi in o reviziji odloča Vrhovno sodišče.

Answer 100

Nezaupnica je mehanizem uveljavljanja odgovornosti vlade parlamentu, značilen za vse parlamentarne sisteme. Slovenski ustavni sistem pozna po vzoru nemške ureditve posebno obliko nezaupnice – t. i. konstruktivno nezaupnico, katere bistvo je v tem, da se izreče z izvolitvijo novega predsednika Vlade. DZ lahko doseže prenehanje funkcije Vlade le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika Vlade. Konstruktivna nezaupnica onemogoča DZ, da bi odločal zgolj o odstavitvi Vlade – to odločanje je neločljivo povezano z odločanjem o izvolitvi novega predsednika Vlade. Obe odločitvi se sprejmeta uno actu, torej z enim samim glasovanjem. Namen takšne ureditve je okrepiti stabilnost lade in preprečiti obdobja t. i. »brezvladja«, torej položaja, ko deluje vlada »v odstopu« (vlada, ki ji je prenehala funkcija in opravlja le še tekoče posle), nova vlada pa se še ni formirala. V pogojih proporcionalnega volilnega sistema in posledično koalicijskih vlad lahko sistem navadne nezaupnice vodi v pogoste vladne krize oziroma obdobja, ko država nima konstruktivne politične večine, ki bi vodila državno politiko. Konstruktivna nezaupnica krepi položaj vlade in omogoča, da funkcionira tudi manjšinska vlada, torej vlada, ki ne uživa podpore parlamentarne večine. Takšna možnost je v realni politični praksi sicer majhna, saj takšna vlada ne more izpeljati pomembnih političnih projektov in bo zato predsednik vlade najverjetneje zahteval glasovanje o zaupnici. Lahko pa bo prišlo tudi do odstopa določenega števila ministrov (glede posledic glej komentar k 115. členu). Konstruktivna nezaupnica je eden od načinov prenehanja funkcije predsednika Vlade in s tem Vlade kot celote (glej komentar k 115. členu). Vlada mora opravljati tekoče posle do prisege nove Vlade (glede pravnih posledic prisege glej komentar k 113. členu). Konstruktivna nezaupnica je političen akt in kot tak ni pravno vezan. Za izrek konstruktivne nezaupnice torej DZ ne potrebuje posebnih razlogov in te odločitve mu tudi ni treba utemeljevati. Ustava v 2. odst. 116. člena določa roke v zvezi s postopkom izrekanja konstruktivne nezaupnice. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika Vlade in volitvami mora preteči najmanj 48 ur, razen če DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Navedeni rok omogoča poslancem oziroma poslanskim skupinam, da zagotovijo navzočnost na seji DZ, omogoča pa jim tudi razmislek o tem, kako se bodo odločali pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici. V primeru, da je bil predsednik Vlade izvoljen z večino opredeljenih glasov (več glasov za kot proti) po 4. odst. 116. člena, se mu tudi konstruktivna nezaupnica lahko izreče s takšno večino.

Answer 101

V parlamentarnem sistemu je zaupnica instrument v rokah predsednika vlade, ki ga le-ta uporabi v položaju, ko oceni, da ne uživa več podpore v parlamentu in ne more uresničevati svojega političnega koncepta. Do takšnega položaja pride najpogosteje zaradi notranjih razhajanj v vladni stranki oziroma koaliciji, ki imajo lahko za posledico tudi izstop politične stranke iz koalicije, ki je dotlej podpirala vlado. Predsednik Vlade ima pravico zahtevati glasovanje o zaupnici, kar pomeni, da mora DZ o zaupnici glasovati. Predsednik Vlade lahko veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona ali druge odločitve v DZ. Ustava ne zahteva, da bi bilo vprašanje zaupnice vezano na predlog, ki ga je DZ predložila Vlada, temveč se lahko to vprašanje veže na katerokoli odločitev. Vprašanje zaupnice se lahko veže tudi na negativno odločitev (npr. zavrnitev nekega nevladnega predloga zakona ipd.). DZ izglasuje zaupnico z večino glasov vseh poslancev. Če ta večina ni dosežena, zaupnica ni bila izglasovana. To pa še ne pomeni, da je Vladi funkcija prenehala (neprimerna je tudi dikcija zadnjega stavka 1. odst. 117. člena, ki govori o izglasovani nezaupnici namesto o neizglasovani zaupnici – med obema odločitvama namreč obstaja velika razlika). V primeru neizglasovane zaupnice obstajajo tri možnosti nadaljnjega razvoja dogodkov, ki so uokvirjeni z rokom 30 dni od neizglasovane zaupnice (od glasovanja o zaupnici). Rok se šteje v skladu z načeli civilnega štetja; to pomeni, da se dan glasovanja o zaupnici ne všteva v rok, rok pa se izteče s potekom tridesetega dne. Prva možnost je, da DZ ponovno glasuje o zaupnici in jo izglasuje. Ustavno možnost ponovnega glasovanja ni omejena na en poskus, omejitev je le časovna. Možnost ponovnega glasovanja je v rokah DZ in ne predsednika Vlade. Ko je le-ta postavil vprašanje zaupnice, je sprožil postopek po 117. členu, ki ga po glasovanju o zaupnici ne more več zaustaviti. Druga možnost je, da DZ izvoli novega predsednika Vlade. Ta postopek oziroma ta akt bi lahko označili kot konstruktivno nezaupnico v zvezi z zaupnico. Ustava ne določa predlagateljev, kar pomeni, da je to vprašanje prepuščeno Zakonu o vladi RS oziroma Poslovniku DZ. Ureditev lahko odpre krog predlagateljev po vzoru 111. člena ali pa zoži predlagateljstvo na skupino najmanj 10 poslancev po vzoru 116. člena o konstruktivni nezaupnici. Možna je ureditev, ki dopušča več krogov volitev novega predsednika Vlade po vzoru 111. člena. Poslovnik DZ dejansko dopušča širši predlagateljski krog in omogoča več krogov volitev predsednika Vlade. Ponovno velja poudariti, da je edina ustavna omejitev časovna – vse dogajanje v zvezi z zaupnico se mora zaključiti najkasneje v 30 dneh po glasovanju o zaupnici. V primeru, da je izvoljen nov predsednik Vlade, se postopek nadaljuje po 112. členu (imenovanje ministrov), smiselno pa veljajo vse ugotovitve, zapisane v komentarju k 112. členu. Tretja možnost (če DZ v 30 dneh ne izvoli novega predsednika Vlade oziroma ne izglasuje zaupnice) je razpust DZ s strani Predsednika republike in razpis predčasnih volitev. To je drugi primer v našem parlamentarnem sistemu, ko lahko pride do predčasnih volitev (prvi je neuspelo oblikovanje Vlade po volitvah, oziroma točneje neuspele volitve predsednika Vlade). Ustava določa tudi rok, ki mora preteči od vložitve zahteve za glasovanje o zaupnici in samim glasovanjem. Namen tega roka je, da se omogoči poslancem oziroma poslanskim skupinam, da zagotovijo navzočnost na seji DZ in da se jim omogoči razmislek o tem, kako se bodo odločali pri glasovanju o zaupnici. Neizglasovana zaupnica lahko privede do razpusta DZ in predčasnih volitev. Zastavlja se vprašanje, ali lahko predsednik Vlade (v dogovoru s koalicijskimi strankami) preko zaupnice doseže predčasne volitve po volji vladajoče stranke oziroma koalicije. Takšna fiktivna zaupnica bi pomenila zlorabo ustavnega instituta, ki je predviden za položaj, ko Vlada dejansko ne uživa potrebne parlamentarne podpore. Če bi dejstva kazala na zlorabo, Predsednik republike ne bi smel razpustiti DZ; če bi to storil, bi lahko US takšno odločitev v ustreznem postopku razveljavilo. Zaupnica se izglasuje z večino glasov vseh poslancev. V primeru, da predsednik Vlade veže vprašanje zaupnice na določeno odločitev DZ, je usoda zaupnice odvisna od te odločitve. Če je odločitev sprejeta, se šteje, da je zaupnica izglasovana. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da zaupnica ni bila izglasovana. V takem primeru DZ o zadevi glasuje s takšno večino, kot je predpisana za sprejemanje tovrstnih odločitev – torej , če z Ustavo ali z zakonom ni določeno drugače, z večino opredeljenih glasov. Mogoče bi se bilo postaviti tudi na stališče, da lahko v takšnem primeru DZ odločitev, ne glede na to, kakšne vrste je, izglasuje le z večino glasov vseh poslancev. Vendar je bolj logična prva razlaga, saj Ustava v 117. členu o absolutni večini govori v povezavi s formulacijo »podpora Vladi«, kar pomeni, da se ta večina zahteva le za »golo« zaupnico, ko gre le za vprašanje podpore Vladi.

Answer 102

nterpelacija je parlamentaren izraz za z ustavo določen institut parlamentarne kontrole nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. S tem institutom parlament vpliva na način dela izvršilne oblasti. V interpelaciji namreč parlament lahko zastavi formalna vprašanja (po navadi na posebnih sejah o interpelaciji), vlada ali posamezni minister pa mora na vprašanja odgovoriti in s tem upravičiti svojo politiko. Državni zbor lahko nato poda usmeritve za nadaljnje delo v obliki posebej sprejetih sklepov. Po končani razpravi o interpelaciji se lahko vloži tudi predlog za glasovanje o nezaupnici vladi oz. ministru. Najmanj deset poslancev lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši.

Answer 103

Državnotožilski svet kot samostojen državni organ opravlja naloge državnotožilske samouprave in zagotavlja, da državna tožilstva izvajajo enotno politiko pregona storilcev kaznivih dejanj, sodeluje pa tudi pri varovanju samostojnosti državnih tožilcev. Državnotožilski svet imenuje in razrešuje vodje okrožnih državnih tožilstev, vključen je v postopke ocenjevanja, napredovanja in premestitev državnih tožilcev, daje mnenja k politiki pregona ter ocenjuje uspešnost in učinkovitost poslovanja državnih tožilstev. Državnotožilski svet sestavlja devet članov, od tega štiri člane izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki nimajo vodstvenih položajev, in sicer po enega v nazivu vrhovnega državnega tožilca, višjega državnega tožilca, okrožnega državnega tožilca in okrajnega državnega tožilca, štiri člane izvoli Državni zbor na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov, enega člana pa imenuje minister za pravosodje izmed vodij okrožnih državnih tožilstev. Njihov mandat traja šest let brez možnosti ponovne izvolitve oziroma imenovanja.