Civilno pravo Flashcards
1
Q
Predčasna prodaja zastavljene stvari
A
ZP na premičninah:
- če stvar izgublja vrednost –> U ali D se lahko obrneta na sodišče in zahtevata predčasno prodajo; sodišče zavrne zahtevek, če D ponudi drugo primerno zavarovanje
- če se ponudni ugodna priložnost –> na predlog zastavitelja, prodaja določeni osebi za določeno ceno, če je ugodna in so zavarovani interesi U
2
Q
Uresničitev ZP
A
Potrebna neposredna posest ZU - če zastavitelj ne plača dolga ob zapadlosti, mora stvar izročiti ZU (drugače izvršba - za izročitev ali za prodajo stvari).
*domneva dogovora o izvensodni prodaji (če je stvar v posesti ZU) –> če ni dogovora določi sodišče po ZNP pooblaščenca za prodajo
3
Q
Prenehanje ZP
A
- prenehanje zavarovane terjatve
- odrek ZP
- združitev Z in ZU (konsilidacija)
- prenehanje predmeta ZP
- odsvojitev stvari dobroverni 3. os.
- prisilna prodaja stvari
- če gre za registrsko nujen izbris iz registra
4
Q
ZP na pravicah
A
- na terjatvah - konstitutiven pogoj: obvestitev dolžnika
- na VP
- na drugih premoženjskih pravicah
- ZP NA TERJATVAH
* zakonita ZP na terjatvah: zastavitev stavbne pravice, po zakonu po prenehanju nastane ZP na terjatvi imetnika na povračilo nadomestila
* ZP na podlagi sodne odločbe: ZIZ in nastanek prisilne ZP na terjatvah v trenutku rubeža teh + na podlagi predhodne odredbe
Velja prepoved komisornega dogovora in prepoved izpolnitve zastavitelju (po prejemu obvestila dolžnika lahko ta izpolni le ZU) + dolžnost ohranitve terjatve. - ZP na VP
Nastanek:
- prinosniški - izročitev
- orderski - indosament v zastavo + izročitev VP /
- imenski VP - cesija (nastane z obvestilom dolžnika) - ZP na drugih premoženjskih pravicah
5
Q
Pridržek LP
A
Dogovor pri prodajni pogodbi s katerim si prodajalec pridrži LP na prodani in izročeni stvari, dokler kupec ne plača celotne kupnine.
- LP načeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj –> izjema: prenos LP na premičninah se lahko veze tudi na razvezni ali odložni pogoj (tj. pridržek LP in fiducirni prenos LP).
- neposestno stvarno zavarovanje terjatev
Prodajalec ostane lastnik blaga, tudi po izročitvi blaga, vse do poplačila kupnine (odložni pogoj). Kupec pridobi neposredno posest in pričakovalno pravico.
Le pri premičninah!
Klavzule: o predelavi (nastanek solastnine) in o odsvojitvi.
6
Q
Fiduciarni prenos LP v zavarovanje
A
LP načeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj –> izjema: prenos LP na premičninah se lahko veze tudi na razvezni ali odložni pogoj.
Oblika zavarovanja terjatve; premičnina ostane v posesti prenosnika (fiduciant), fiduciar pa pridobi LP.
Le pri premičninah!
Neakcesorna narava zavarovanja - neakcesornost omejuje zakonska domneva razveznega pogoja (če je terjatev plačana pride avtomatično do prenosa LP na prenosnika). Če terjatev ni plačana mora prenosnik izročiti premičnino.
- sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa
- fiduciant ima pričakovalno pravico
7
Q
Odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija
A
Odstopnik odstopi terjatev prevzemniku pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve.
Za veljavnost ni potrebna obvestitev dolžnika.
- prevzemnik je dolžan kot dober gospodar skrbeti za ohranitev terjatve (če zapade jo mora izterjati)
Če terjatev ob zapadlosti ni plačana se fiduciar poplača iz odstopljene terjatve.
- Večkratna fiduciarna cesija - učinkuje le prva (ostali le obligacijski zahtevek)
- Globalna fiduciarna cesija - odstop v zavarovanje vseh bodočih in pričakovanih terjatev
- Anticipirana cesija - odstop bodoče terjatve v zavarovanje (učinkuje ko prevzemnik pridobi terjatev).
8
Q
Cesija
- definicija
- vrste
- pogoji za nastanek
- pravne posledice
- večkratni odstop
A
Cesija ali odstop terjatve je način razpolaganja s premoženjsko pravico. S pogodbo cedent (stari U) prenese ali cedira svojo terjatev na prevzemnika - cesionarja brez sodelovanja odstopljenega dolžnika. Pri tem cesionar s sklenitvijo cesije vstopi v položaj cedenta v odnosu do terjatve.
- -> za učinkovanje odstopa je potrebno OBVESTILO dolžnika (ni potrebna njegova privolitev) - dokler ne izve za odstop lahko veljavno izpolni staremu upniku, razen če je drugače izvedel za odstop
- terjatev mora biti določena in opredeljena, vendar je lahko pogojna, bodoča, sporna
- akcesorni posel - obstoj je odvisen od obstoja terjatve
- načelo ohranitve odstopnikovih pravic - novi U z odstopom ne sme priti v slabši položaj glede varščin in zavarovanja terjatve (preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice - pravice do prednostnega poplačila, pravice iz poroštva, hipoteke, zastave, p. do obresti, pogodbena kazen)
- za izročitev zastavljene stvari prevzemniku - potrebna privolitev zastavitelja, če ne jo hrani prejšnji U za cesionarja
- če odstopnik obdrži del terjatve ima pri poplačilu prednost pred prevzemnikom (lahko se tej prednosti odpove)
Vrste cesije:
- pogodbena (na podlagi PP, lahko odplačna ali darilna)
- nujna cesija - zakon nalaga stranki odstop terjatve (npr. mandatar mora naročitelju prepustiti vse pridobljene koristi iz naročenega posla)
- zakonska cesija - porok, ki poplača D dolgove stopi v položaj U po zakonu
- cesija z aktom državnega organa
Pogoji za nastanek:
- dopustnost = odstopnik ne sme prenesti terjatve kjer je prenos prepovedan v zakonu (npr. družinskopravne terjatve, strogo osebne terjatve kot je preživnina), če narava nasprotuje prenosu ali je sklenjen pactum de non cedendo
* prenos je učinkovit - oblika –> oblika ni predpisana, mora pa odstopnik izročiti prevzemniku vse dokaze o terjatvi in obstoju stranskih pravic + overjeno potrdilo o odstopu (na zahtevo prevzemnika)
Dogovor o prepovedi cediranja [OZ]:
- izjema za dobrovernega pridobitelja, če je bila izdana listina iz katere prepoved ne izhaja in to pridobitelju ni znano
- gospodarske pogodbe glede cediranja denarnih terjatev: takšen dogovor nima pravnih učinkov
Pravne posledice cesije:
- odgovornost odstopnika za obstoj terjatve v času odstopa pri odplačni cesiji
- za izterljivost le če je dogovorjena(jamči za izterljivost do višine prejetega zneska od prevzemnika, za več ni mogoč dogovor) –> pri neodplačni cesiji ni odgovornosti za izterljivost
- izključitev jamčevanja: neodplačna cesija, zakonska cesija, nujna cesija, če napaka izvira iz sfere prevzemnika ali če je izključeno z dogovorom
- položaj D se s cesijo ne sme spremeniti (mora izpolniti novemu U, lahko uveljavlja tudi vse ugovore, ki jih je imel zoper odstopnika v trenutku odstopa - npr. neobstoj dolga, pobot)
V primeru večkratnega odstopa velja terjatev za odstopljeno tistemu U, o katerem je D cedent prvi obvestil / se je prvi zglasil pri D.
9
Q
Razpolagalni pravni posel
A
Posel stvarnega prava in pomeni sporazum, kjer odsvojitelj izjavi, da prenaša stvarno pravico, pridobitelj pa da jo sprejema.
Navadno sledi še realni akt kot zunanji znak razpolaganja (izročitev, vpis v ZK).
Gre za izraz razpolagalnega upravičenja, ki je sestavni del vsake pravice. Razpolaganje učinkuje absolutno, proti vsakem (kar je razlika z zavezovalnim pravnim poslom, ki učinkuje le med strankama).
10
Q
Posestni konstitut
A
Gre za pridobitni način pri prenosu LP na premičninah.
Dogovor strank, da kljub prenosu LP se ta opravi brez dejanske izročitve, tako, da stvari ostane v posesti odsvojitelja (vedno pri fiduciarnem prenosu LP v zavarovanje).
V dvomu: prednost ima odloženi prenos LP (LP preide šele z izročitvijo premičnine
*anticipiran posestni konstitut: odsvojitelj še nima razpolagalne sposobnosti, ko jo pridobi se prenese LP s posestnim konstitutom
11
Q
Skupnost stvari
A
Več induvidualno določenih stvari na katerih obstaja toliko stvarnih pravic kot je stvari v skupnosti.
Zbirna stvar (sestavljajo samostojne, fizično ločene stvari):
- komplementarne stvari (par čevljev) - samostojne stvari, ki same nimajo uporabne vrednosti
- količinske stvari - več stvari v določeni količini, lahko kot taka objekt stvarnih pravic
12
Q
Služnost
A
Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika opravičuje, da zahteva od lastnika stvari, da trpi določena dejanja (dopustitev) oz. opusti določena upravičenja LP.
Ločimo stvarne in osebne služnosti.
Splošna pravila:
- služnost služnosti ni mogoča (služnostno pravico ni mogoče prenašati ali obremenjevati)
- služnost dajatve ne obstaja
- služnost se mora izvrševati obzirno in le v obsegu, ki ustreza vsebini (razširjanje služnosti ni mogoče)
- služnost na svoji stvari ni mogoča
- učinkovanje erga omnes
13
Q
Nastanek služnosti
A
- z zakonom
- na podlagi pravnega posla
- na podlagi odločbe državnega organa
14
Q
Varstvo služnosti pred vznemiranjem
A
- S splošnimi sredstvi za varstvo posesti
- samopomoč: neupravičeno motenje posesti, če je nevarnost neposredna, samopomoč takojšnja in nujna in ustreza okoliščinah
* samopomoč po OZ (ni predpostavke takojšnosti)
- posestno varstvo: motenje v dejanski oblasti
* pri negativnih služnostih ni mogoče posestno varstvo - Konfesorna tožba - tožba na varstvo služnosti
Se lahko naperi proti lastniku ali katerikoli drugi osebi, ki posega v služnosti (navadno pri negativnih služnostih, ko posestno varstvo ni mogoče)
15
Q
Konfesorna tožba
A
Tožba na varstvo služnosti. Aktivno legitimiran: služnostni upravičenec; pasivno legitimiran: kdorkoli protipravno moti izvrševanje služnosti.
Dajatvena tožba - glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedovoljeno posegajo v izvrševanje služnosti in prepoved bodočih motenj.
Ne zastara. Pravico vložiti oseba izgubi če preneha služnost.
16
Q
Stvarna služnost
A
Stvarna pravica na tuji stvari, ki omejuje LP in učinkuje v odnosu 2 nepremičnin (gospodujoče in služeče nepremičnine). Omogoča uporabo gospodujoče nepremičnine in bremeni služečo nepremičnino kot celoto. Pomeni dolžnost lastnika služeče nepremičnine da dovoljuje oz. opušča določena dejanja, ki pomenijo upravičenja LP.
- pozitivna služnost: lastnik gospodujoče nepremičnine lahko opravlja določena dejanja na služeči nepremičnini (npr. služnost poti)
- negativna služnost: obveza lastnika služeče nepremičnine da se zaradi koristi gospodujoče vzdrži določenih dejanj (prepoved dozidanja okna v steno)
Učinkuje erga omnes - vanjo ne more poseči tako lastnik, kot pravni nasledniki in morebitni uporabnik (npr. najemnik) nepremičnine; prav tako pa se nanaša na samo gospodujočo nepremičnino in kogarkoli, ki jo uporablja. Prenaša se z LP na gospodujoči nepremičnini.
Nastane lahko na podlagi:
- pravnega posla + vpis služnosti v ZK
- zakona
- odločbe državnega organa - le konstitutivna odločba
*čezmerno izvrševanje služnosti - poseg v LP (rei vindicatio)
17
Q
Priposestvovnje služnosti
A
Mogoče le pri stvarnih služnostih.
- Če je lastnik gospodujoče stvari v dobri veri izvrševal služnost 10 let.
- Če ni bil v dobri veri, mora dejansko izvrševati služnost 20 let + lastnik služeče nepremičnine temu ni nasprotoval (nepravo priposestvovanje služnosti) –> izvrševanje služnosti more biti opazno
Služnosti ni mogoče priposestvovati:
- če je zlorabljal zaupanje lastnika ali posestnika
- služnost izvrševal s silo ali zvijačo
- dovoljena služnost le do preklica
- ni mogoče priposestvovati negativnih služnosti, na javnem dobro ali na stvareh izven pravnega prometa
Služnostni upravičenec lahko zahteva, da se nasproti lastniku služeče nepremičnine ugotovi obstoj služnosti - tožba na ugotovitev služnosti
18
Q
Prenehanje služnosti
A
- Pravni posel + izbris iz ZK
- Odločba državnega organa (dokončna upravna / pravnomočna sodna)- lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje s tožbo - oblikovalni zahtevek, če je služnost postala nekoristna ali zaradi spremenjenih okoliščin
- Zakon:
- če se lastnik služeče stvari upre izvrševanju (verbalno prepove ali fizično onemogoči) in služnostni upravičenec 3 leta ne izvršuje služnosti - osvoboditev služnosti (ta proces pretrga vsaka vnovična izvršitev služnosti, dejansko ali z vložitvijo zahteve za sodno varstvo; mogoče tako za pozitivne kot negativne služnosti)
- če ne izvršuje v času potrebnem za priposestvovanje, tj. 20 let (negativna ne more zastarati ker ni zaznavnih elementov izvrševanja)
- stvar uničena (pri stavbah oz. zaradi pravnega prenehanja nepremičnine - komasacija, arondacija)
- združitev osebe lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine v isti osebi
19
Q
Neprava stvarna služnost
A
Služnost, ki ima elemente stvarne in osebne služnosti; gre v osnovi za stvarno služnost (obremenjena lahko le nepremičnina) določena v korist v določene osebe.
Časovno omejena pravica - za čas življenja osebe ali dobo 30 let pri pravnih osebah.
*Vpis v ZK na služeči nepremičnini v dobro osebe.
20
Q
Osebna služnost
A
Pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico. Predmet so stvari in pravice, ki dajejo koristi. So neprenosljive (dopusten le prenos izvrševanja le pri užitku).
Omejeno trajanje:
- fizične osebe - do smrti
- pravne osebe - max 30 let (izjema GJI: lahko tudi neomejeno)
Vrste:
- užitek
- raba
- služnost stanovanja
21
Q
Užitek
- kaj je užitek in predmet užitka
- nepravi užitek
- Nastanek
- Dolžnosti užitkarja
- Prenehanje užitka
A
Osebna služnost, katere vsebina je raba in uživanje tuje stvari (pobiranje plodov), tako da se ohrani substanca. Razpolagalno upravičenje ostane lastniku, ki lahko odsvoji ali obremeni stvar, a to ne vpliva na položaj užitkarja.
Predmet užitka je lahko premičnina, nepremičnina ali premoženjska pravica, ki daje plodove (obresti, NVP - dividende itd.)
Užitkar lahko prenese pravico do izvrševanja na 3.os. Pripadajo mu vsi plodovi stvari, nosi stroške rednega vzdrževanja stvari.
*nepravi užitek - ustanovljen na nepotrošnih stvareh, gre za prenos LP na užitkarja, ki je po prenehanju užitka dolžan vrniti takšno količino, vrsto in kakovost stvari, kot jih je prejel.
Nastanek : pravni posel ali sodna odločba (npr. v primeru dedovanja zaščitene kmetije, kjer ima preživeli zakonec, ki ni dedič pod določenimi pogoji p. do užitka)
Dolžnosti užitkarja:
- obveščanje o okoliščinah v vezi s stvarjo (če ne–> odškodninska odgovornost):
- dolžan takoj obvestiti, če je treba zaradi višje sile / rabe opraviti popravilo, ki presega okvire rednega vzdrževanja
- dopustiti pregled stvari 1x letno
- redno vzdrževanje stvari (dober gospodar) + stroški
- ne sme spreminjati gospodarskega namena stvari
- mora dopustiti izboljšavo stvari s strani lastnika
- ne odgovarja za poslabšanje stvari, ki je posledica redne rabe ali višje sile
- za stroške izrednih popravil odgovarja lastnik
Če užitkar krši svoje dolžnosti glede vzdrževanja ali nošenja rednih stroškov stvari in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik zahteva primerno zavarovanje. Če ga užitkar ne da, lahko zahteva predčasno prenehanje užitka.
Prenehanje užitka:
- potek časa
- prenehanje strank
- 1-strankska odpoved s strani užitkarja (ni potrebno soglasje lastnika)
- soglasje
- uničenje predmeta užitka
- konsolidacija (združitev v 1 osebi)
- kršitve užitkarja in predčasno prenehanje
Obligacijskopravni zahtevki zastarajo v 1 letu.
22
Q
Razlika med užitkom in najemom / zakupom
A
- vpis v ZK - pri užitku je nujen za nastanek; pri najemu se lahko vpiše a ne vpliva na veljavnost
- užitek je stvarna pravica; najem je obligacijsko razmerje
- neprenosljivost užitka (lahko prenese le izvrševanje); najem je prenosljiv v podnajem
- omejeno trajanje užitka, strogo oseben (s smrtjo preneha); najemna pogodba se lahko nadaljuje z dediči
23
Q
Stvarne pravice na premoženjskih pravicah
A
Načeloma so možne stvarne pravice le na stvareh - premičninah in nepremičninah. Izjemoma, se dovoljuje ustanovitev stvarnih pravic na premoženjskih pravicah –> zastavna pravica in užitek!
24
Q
Raba
A
Osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom, tako da se ohranja njena substanca. Ožja osebna služnost od užitka, saj ne vsebuje pravico do uživanja stvari in izvrševanje se ne more prenesti na 3. os.
Mogoča le na nepotrošnih stvareh.
Koristi stvari, ki presegajo potrebe imetnika rabe pripadajo lastniku.
25
Služnost stanovanja
Osebna služnost, ki daje pravico uporabljati stanovanje ali del (+ skupne dele) za potrebe imetnika služnosti in njegove družine, tako da se ohranja njegova substanca.
Posebna vrsta rabe, kjer je predmet lahko le nepremičnina.
Je lahko odplačna ali neodplačna. Pridobi se z vpisom v ZK.
26
Stvarno breme
Stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik obremenjene nepremičnine dolžan upravičencu izpolnjevati periodične dajatve ali storitve - ni mogoča za enkratno izpolnitev. Nepremičnina jamči za izpolnitev (vsakokratni lastnik odgovarja za obveznosti).
Personalna stvarna bremena: v korist določene osebe
Predialna stvarna bremena: v korist določene nepremičnine
Gre za pozitivne izpolnitve lastnika obremenjene nepremičnine (razlika od služnosti).
Nastanek:
- zakon (npr. vplačila v obvezni rezervni sklad in stvarno breme na delu nepremičnine)
- pravni posel (npr. preužitna / izročilna pogodba)
27
Izročilna pogodba
Izročitelj se zaveže izročiti in razdeliti premoženje svojim potomcem za čas življenja. Pogoj: strinjanje vseh potomcev, ki bi bili poklicani k dedovanju po izročitelju (v obliki notarskega zapisa).
Če se ne strinja ali se kasneje pojavi se štejejo v razmerju do njega izročene stvari za darila.
28
Preužitna pogodba
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v zameno za določene dajatve in storitve do smrti osebe (navadno izgovorjeno v obliki stvarnega bremena). Mora biti v obliki notarskega zapisa.
29
Stavbna pravica
Je stvarna pravica na tuji stvari, ki omogoča imeti v lasti stavbo nad ali pod nepremičnino (omogoča postavitev stavbe na tujem zemljišču). Je samostojen predmet LP in ostalih stvarnih pravic (je prenosljiva pravica, pri razpolaganju ni potrebno soglasje lastnika nepremičnine).
Lahko nastane le na podlagi pravnega posla + vpis v ZK. Je lahko dogovorjena za določen ali nedoločen čas (izrecno prepovedano pod razveznim pogojem).
Prenehanje
- redno (s potekom časa + izbrisom iz ZK)
- predčasno (sporazum + ZK)
- s sodbo (kršitve SP) - lastnik vloži tožbo na prenehanje
*Kršitev SP - neplačevanje nadomestila (pri odplačni stavbni pravici) ali prekomerno izvrševanje (ko ni prepuščena celotna nepremičnina).
Ko preneha stavba izgubi lastnost samostojnega predmeta LP in se združi s parcelo na kateri stoji (superficies solo cedit). Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepremičnine, lastnik pa plačati nadomestilo (če ni dogovora - v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine).
* Lahko vzpostavi razmerje etažne lastnine - stavbna pravica predstavlja skupni del lastnikov posameznih delov.
* stavbna pravica kot posebna pravica rabe javnega dobrega - ustanovi z upravno odločbo
30
Načela zemljiške knjige (8)
1. N. zakonitosti / legalitete
ZK postopek vodi sodišče, postopek temelji na nepravdnem in v ZK se vpisujejo le pravice in pr. dejstva, določene z zakonom. V postopku ZK sodišče preverja le formalnopravne pogoje za vpis.
2. N. javnosti (formalno publicitetno načelo)
Podatki o nepremičninah iz ZK so javni - vsakdo lahko vpogleduje in pregleduje podatke v ZK (glavna knjiga); za dostop do zbirke listin je potrebno izkazati upravičen interes.
3. N. zaupanja v ZK
Kdor v pravnem prometu pošteno velja in se zanese na podatke vpisane v ZK za to ne sme trpeti škodljivih posledic. Kdor izpolni pogoje za vpis v ZK nosi sam škodljive posledice take opustitve. Nanaša le na pravice in deluje v korist dobroverne 3. os. kot neizpodbitna domneva.
4. Načelo publicitete (materialno)
Obstajajo le pravice vpisane v ZK in domneva se da vsakdo pozna te podatke. Če oseba opusti vpogled je na njej breme te opustitve - domneva poznavanje ZK stanja je izpodbojna domneva.
Učinki vpisov učinkujejo od trenutka ko ZK prejme predlog za vpis.
5. N obveznosti uporabe ZK
V pravnem prometu glede nepremičnin se obvezno uporablja ZK.
6. N. konstitutivnosti vpisa (oblikovalni učinek vpisa)
Stvarna pravica nastane / preneha šele pri vpisi v ZK (obvezen pogoj za pridobitev stvarnih pravic v primeru pravnega posla).
7. N. vrstnega reda
Vloge za vpis v ZK se vpisujejo v vrstnem redu, kot prispejo na sodišče (ko prejme predlog za vpis / listino pri kateri o vpisu odloča po UD).
8. N. pravnega prednika
Zagotavlja verigo pravnih nasledstev pri prenosu LP na nepremičnini. ZK dovolilo lahko izda le kdor je vpisan kot imetnik pravice v ZK.
31
Vpisi v ZK
ZK sestavlja glavna knjiga in zbirka listin.
Vpis v ZK zajema osnovni pravni položaj (LP, stavbno pravico in stavbo) in širši pravni položaj nepremičnine (osnovni + pravica in pravna dejstva, ki omejujejo / izključujejo LP, tj. izvedene pravice + pravna dejstva)
V ZK se vpisujejo:
- vse stvarne pravice na nepremičninah (LP, stavbna pravica, služnost, zastavna pravica(hipoteka), stvarno breme; tudi zemljiški dolg) --> konstitutiven učinek
- obligacijske pravice (prepoved obremenitve in odtujitve, zakupna in najemna pravica, predkupna / odkupna pravica in pravica uporabe javnega dobra)--> deklaratorni učinek
- druga pravna dejstva (zaznamba)
Glavni vpisi:
1. vknjižba (vpis pravic)
2. predznamba (vpis pravic)
3. zaznamba (pravna dejstva)
Pomožni vpisi:
1. poočitev
2. plomba
*Pomotni vpis v ZK - se ne sklada s predlaganim: ZK sodišče pomoto odpravi po UD
32
Vknjižba
Glavni vpis v ZK, ki ima lahko konstitutivni učinek, če se nanaša na pridobitev / prenehanje stvarne pravice ali deklaratorni učinek (pridobitev obligacijskih pravic in stvarnih pravic na podlagi zakona / odločbe državnega organa).
Podlaga za vpis pravic v ZK:
- listina z izstavljenim in overjenim ZK dovolilom
* posadna listina - priznanje izvirne pridobitve LP
- odločba drž. organa
33
Predznamba
Pogojni vpis v ZK, ki pomeni vpis pravice pod odložnim pogojem, da se predznamba (neizpolnjen pogoj) opraviči. Z vpisom predznambe se izogne tveganjem kasnejših razpolaganj, se zagotovi vrstni red vknjižbe, ni pa ovira za kasnejše vpise iz pravnega nasledstva imetnika predzaznamovane pravice ali vpisane pravice.
Listine, ki so lahko podlaga:
- zasebna listina brez ZK dovolila oz. podpis na tem ni overjen
- nepravnomočne sodne odločbe, nedokončne upravne odločbe
- listine v obliki notarskega zapisa
- sklepi izvršilnega sodišča o predhodni odredbi
*Opravičenje predznambe: izpolnitev pogojev za vknjižbo pravice v vrstnem redu predzaznamovane. Potrebno opravičiti v roku (možno tudi po poteku, dokler ni izbrisana).
Nepravnomočne / nedokončne odločbe - v 2m odkar odločba pridobi kvaliteto za vknjižbo.
Zasebne listine - v 1m od izdaje sklepa o vpisu predznambe (predložiti listino ali vložiti tožbo za izstavitev).
Predznamba se izbriše skupaj z vknjižbo ali na predlog, če je zamujen rok.
34
Zaznamba
Je glavni vpis namenjen vpisu določenih pravnih dejstev, pomembnih za promet z nepremičnini:
- osebnih stanj (postavitev pod skrbništvo, podaljšanje starševske skrbi po polnoletnosti) - pri razpolaganju z nepremičnino potrebuje zastopnika
- vrstnega red - ZK lastnik vnaprej razpolaga z nepremičnino vnaprej (vpis predlagan kasneje; max 1 l)
- spora - poteka spor o pravici vpisani v ZK
- hipotekarne tožbe in odpovedi terjatve zavarovane s hipoteko
- izrednega pravnega sredstva
- izvršbe, stečajnega postopka - po UD; z začetkom postopka na podlagi sklepa nastane ZP (hipoteka se na nepremičnini pridobi z vpisom v ZK)
- neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
- prepovedi odtujitve in obremenitve (pogodbeno dogovorjena ali v posebnem postopku - začasna odredba za zavarovanje terjatve)
- zaznamba zavrnitve vpisa in zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa - vpiše ZK po UD (postopek še ni pravnomočno končan)
- zaznamba nedovoljene gradnje
- zaznamba javnopravnih omejitev (javno dobro, zaščitena kmetija, zavarovano območje)
- zaznamba razlastitvenega postopka
*Na zaznambo se ne razteza načelo zaupanja v ZK (domnevo poznavanja je mogoče ovreči).
35
Pomožna vpisa v ZK
1. Plomba - javna objava začetka ZK postopka (po trenutku prejema vloge)
2. Poočitev - uskladitev podatkov o nepremičnini oz. imetniku pravice, kjer gre za usklajevanja podatkov v različnih registrih
36
Postopki po ZNP-1 (7)
1. Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij
2. Postopki v zakonskih sporih
3. Postopki za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
4. Postopki za varstvo koristi otroka
5. Razglasitev pogrešancev za mrtve in dokazovanje smrti
6. Urejanje premoženjskih razmerij
7. Postopki z listinami in sodnimi depoziti
37
Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (3)
- izključena javnost
- postopek se začne na predlog
- odgovor na predlog - rok: 30 dni
- možnost poravnave omejena na dogovor o V&V, stikih in preživljanju otrok
- ni obnove postopka
1. Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (ZNP-1 in DZ)
*ko oseba ni zmožna razsojati in skrbeti za svoje pravice
- začetek: na predlog CSD, DT, sorodnikov, osebe same, po UD (če sodišče izve za razlog)
*osebi se do odločitve v postopku lahko postavi začasni skrbnik
- zakonita udeleženca: CSD in začasni skrbnik osebe
- obvezno zaslišanje osebe in mnenje izvedenca medicinske stroke - če se na vabilo ne odzoveta se ju privede
- skrbnik: postavitev s soglasjem // CSD
- sklep - nujno v vednost CSD
- preneha: na predlog, če prenehajo razlogi ali razrešitev skrbnika in postavitev novega
(skrbnik mora dati poročilo o delu in račun o upravljanju premoženja) --> z odločbo sodišča
* možna obnova postopka
2. Postopek pridobitve polne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj
- začetek: predlog otroka ali CSD
- zakoniti udeleženci: starši in CSD
- sklep o pridobitvi polne poslovne sposobnosti (možnost pritožbe starši / CSD / otrok)
3. Dovolitev sklenitve ZZ
* skrbnik & varovanec / sorodniki (sestrična - bratranec) / otrok 15-18 let (spregled mladoletnosti)
- začetek: na predlog
38
Postopki v zakonskih sporih (3)
- vedno se odloči o V&V, stikih in preživljanju otrok
- odločitev: sklep
1. Ugotovitev neobstoja ZZ
- začetek: na predlog osebe s pravnim interesom ali DT
2. Razveljavitev ZZ
- začetek: na predlog osebe s pravnim interesom ali zakonca
3. Razveza ZZ
- začetek: na predlog zakonca
* možna sporazumna razveza na predlog obeh zakoncev
- pred razvezo: svetovanje pri CSD
39
Postopki za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
- dolžnost sodelovanja pri dokazovanju z izvedencem (DNK) - denarna kazen, privedba
40
Postopki za varstvo koristi otroka (9)
- nujno potrebno pridobiti mnenje otroka
- otroka nad 15 let - procesno sposoben po ZNP-1 (vročanje)
- možna postavitev zagovornika otroka (VČP)
- CSD - predlagatelj postopka ali poda mnenje v postopku
1. Varstvo in vzgoja otroka
- začetek: na predlog starša, skrbnika, otroka nad 15 let, CSD ali po UD
2. Preživljanje otroka
- začetek: na predlog starša, skrbnika, otroka nad 15 let, CSD ali po UD
3. Stiki z otrokom
- začetek: na predlog starša, skrbnika, otroka nad 15 let, CSD ali po UD
4. Izvajanje starševske skrbi
- začetek: na predlog starša ali otroka nad 15 let, CSD
5. Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki so nujni postopki
- začetek: na predlog ali po UD
6. Postavitev otroka pod skrbništvo
7. Namestitev otroka v rejništvo
- začetek: na predlog CSD
- možna namestitev pri sorodniku ali osebi, ki nima dovoljenja za rejniško dejavnost
8. Podelitev starševske skrbi sorodniku
9. Posvojitev otroka
41
Razglasitev pogrešancev za mrtve in dokazovanje smrti
1. Razglasitev pogrešancev za mrtve
- začetek: na predlog
- pogoj: 5 let ni poročila + os. starejša od 70 let
5 let ni poročila + je verjetno mrtev
6 mesecev ni poročila + je udeležena v nesreči
1 leto ni poročila + je udeležena v vojni
- postavi skrbnik za posebni primer
- objava oklica: da se pogrešani zglasi v 3 mesecih
- narok - če se pogrešani ne zglasi ali če je potrebno
- sklep o razglasitvi pogrešanega za mrtvega
- razveljavitev sklepa brez postopka: se pogrešani zglasi pri sodišču
- razveljavitev / sprememba sklepa: na predlog DT ali osebe s pravnim interesom (npr. napačen da smrti)
2. Dokazovanje smrti
- sklep o potrditvi smrti
42
Urejanje premoženjskih razmerij (7)
1. Določitev odškodnine po ZNP-1
2. Cenitev in prodaja stvari
- prodaja brez cenitve mogoča na podlagi soglasja
3. Postopki v stanovanjskih zadevah
4. Postopek za ureditev razmerij med solastniki
5. Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanje premoženjske skupnosti
- civilna delitev: prodaja stvari in delitev kupnine
- ni sporazuma za fizično delitev, ni pa sporna stvar delitve in višina deležev (če je to sporno, se to ureja v pravdi)
6. Postopek za ureditev meje
7. Postopek za dovolitev nujne poti
* možna določitev denarnega nadomestila
43
Postopki z listinami in sodnimi depoziti (4)
1. Postopek za overitev listin
2. Postopek za hrambo listin
3. Postopek za razveljavitev / amortizacijo listin
- listine, ki ustanavljajo / ukinjajo premoženjske pravice
- izda poziv izdajatelju in oklic s priglasitvenim rokom
4. Sodni depozit
- denar, dragocenosti, VP
- sklep o sodnem depozitu in sklep o izročitvi (po prevzmeu)
- zastaranje: 5 let
44
Posebni postopki po ZPP (4)
1. Spori majhne vrednosti
2. Gospodarski spori
3. Pravde zaradi motenja posesti
4. Izdaja plačilnega naloga
45
Pravde zaradi motenja posesti
- rok za odgovor na tožbo in pritožbo: 8 dni
- odloča se le o zadnjem posestnem stanju in nastanku motenja
- ni revizije; obnova postopka le iz omejenih ralogov
46
Plačilni nalog
Nalog stranki, naj izpolni tožbeni zahtevek v 8 dneh / 3 dneh (menični oz. čekovni spori)
- na predlog
- zapadla denarna terjatev na podlago VL oz. do 2.000 EUR, kjer so dokazi o dolgu
- izda strokovni sodelavec brez naroka
- možen ugovor: 8 dni / 3 dni (menični oz. čekovni spori)
* obrazložen ugovor --> razveljavitev PN in nadaljuje se pravda
- če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo PN, nadaljuje pravdni postopek s tožbo
47
Spori majhne vrednosti
- pristojno okrajno sodišče - zahtevek do 2.000 Eur
- rok za odgovor na tožbo: 8 dni
- vsa dejstva in dokaze je potrebno navesti v tožbi in odgovoru
- če stranka ne odgovori na tožbo: sodba na podlagi pripoznave
- pisna pravdna dejanja (odloči brez GO če je možno)
- izvedba GO: če zahteva tožnik ali toženec ali če je potrebna
* zahteva tožnik in ne pride: sodba na podlagi odpovedi
* zahteva toženec in ne pride: sodba na podlagi pripoznave
* zahtevata oba in ne prideta: umik tožbe
* razpiše sodišče in ne pride ena stranka: domneva umika dokaznih predlogov
* razpiše sodišče in nobena ne pride: odloči na podlagi listinskih dokazov
- pritožba: mogoča zaradi kršitev določb ZPP ali zmotne uporabe materialnega prava
* rok: 8 dni
- ni revizije, obnova postopka le zaradi novih dejstev in dokazov
48
Gospodarski spori
- personalni kriterij: spori kjer sta stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država, SLS ali s.p., če gre za spor v povezavi s pridobitno dejavnostjo
- spori med družbeniki, člani organov vodenja in nadzora, spori med ustanovitelji zavoda in zadružniki ter člani organov upravljanja
- plovbni spori, spori iz koncesijskih pogodb, razveljavitev pogodbe o arbitraži v gospodarskih zadevah, spori iz vpisov v sodni register, spori glede varstva izumov, znakov razlikovanja, uporabe firme, spori v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi z stečajnim postopkom
- niso: spori o motenju posesti in stvarnih pravicah na nepremičninah --> pristojno okrajno sodišče
- SMV: zahtevek do 4. 000 EUR
- GO le izjemoma: če zahteva stranka ali sporno DS
- pritožba: če stranka očitno nima možnosti za uspeh jo sodišče obvesti in če umakne pritožbo si lahko prihrani 1/2 stroškov
- ni mirovanja postopka
49
Izredna pravna sredstva po ZPP (4)
1. Revizija
2. Zahteva za varstvo zakonitosti
3. Tožba za razveljavitev sodne poravnave
4. Obnova postopka
50
Revizija (ZPP)
Revizija je mogoča zoper pravnomočno sodbo ali sklep sodišča II. stopnje.
* odloča VSRS
* možnost podaje ločenih mnenj (jih je potrebno napovedati ob odločanju)
1. Predlog za dopustitev revizije
- 30 dni od pravnomočnosti odločbe II. st.
- vloži pri VSRS
- VSRS dopusti če gre za pomembno pravno vprašanje za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse, če gre za kršitev materialnega oz. procesnega prava
- predlog mora biti vsebinsko natančno utemeljen --> če ne: zavrženje
2. Revizija
- 15 dni od prejema sklepa o dopustitvi revizije
- vloži pri sodišču I. st.
- revizija se pošlje v odgovor nasprotni stranki: 30 dni
- VSRS odloča na nejavni seji ali na javni obravnavi (če je interes javnosti)
ODLOČITVE:
- zavrženje revizije: prepozna, nepopolna, nedovoljena
- zavrnitev revizije
- razveljavitev sodbe sodišča I. st. in vrnitev v ponovno odločanje
- VSRS samo spremeni sodbo (kršitev materialnega prava)
51
Zahteva za varstvo zakonitosti (ZPP)
ZVZ se poda zoper pravnomočno odločbo.
*poda DT v 3m od pravnomočnosti
RAZLOG:
- kršitev določb postopka
- zmotna uporaba materialnega prava
+ gre za pomembno pravno vprašanje
* če je vložena tudi revizija mora DT vložiti ZVZ v 30 dneh od prejema revizije - VSRS odloča o obeh pravnih sredstvih v 1 odločbi
- če je ZVZ utemeljena --> ugotovilna odločba (sodišče ugotovi kršitev, ne posega pa v pravnomočno sodno odločbo)
52
Tožba za razveljavitev sodne poravnave
RAZLOG:
- sklenjena pod vplivom sile, zvijače ali v zmoti
- sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpimi in moralo
* lahko vloži vsak s pravnim interesom
- sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen / oseba, ki nima sposobnosti biti stranka
- rok: 3m odkar je oseba izvedela za razlog / 3l od sklenitve
53
Obnova postopka (ZPP)
Obnovi se pravnomočno končan pravdni postopek.
* rok: 30 dni odkar je oseba izvedela za razlog / 5 let
- nedovulativno pravno sredstvo: odloča sodišče I. st.
Odločitve:
- zavrženje predloga: prepozen, nepopoln, nedovoljen
- sklep o ugotovitvi predlogu in razveljavitvi odločbe+ izvede nov postopek
RAZLOGI (11):
- sodeloval sodnik, ki je bil / bi moral biti izločen
- stranki ni bila možnost obravnavanja pred sodiščem
- opravljena osebna vročitev 1. vloge stranki, ki je bila odsotna več kot 6m
- v pravdi je nastopala oseba, ki nima sposobnosti biti stranka
- odločba se opira na krivo izpovedbo priče / izvedenca
- odločba se opira na ponarejeno listino
- do sodne odločbe je prišlo zaradi k.d. sodnika, stranke
- prej izdana pravnomočna odločba v isti zadevi
- odločba se opira na drugo odločbo, ki je bila spremenjena, odpravljena ali razveljavljena
- podana so nova dejstva in dokazi, ki se niso mogli navajati v prejšnjem postopku brez krivde stranke
- pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča (obsodilna sodba) - pravdno sodišče je vezano na obsodilno sodbo in kazensko odgovornost storilca
* predlog potrebno vložiti v 1m odkar je izvedela / 10 let
54
Skrbništvo (3)
1. Skrbništvo za otroke
2. Skrbništvo za odrasle
3. Skrbništvo za posebne primere
- dolžnost obveščanja o potrebi za postavitev pod skrbništvo CSD / sodišča za državne organe in sorodnike
- omejitev poslovne sposobnosti osebe - zaznamba v ZK in drugih javnih knjigah
- potrebno soglasje skrbnika / postavitev CSD
*upošteva mnenje varovanca
- skrbnik zastopa varovanca, upravlja s premoženjem - redno upravljanje
- izredno upravljanje: soglasje CSD
*odtujitev / obremenitev nepremičnin,
odtujitev premičnin večje vrednosti,
odpoved dediščini, volilu ali darilu,
predlog za ugotovitev / izpodbijanje očetovstva, sklepanje pravnih poslov skrbnik - varovanec
- popis premoženja varovanca
- ugovor zoper delo skrbnika: na CSD
- kritje stroškov: iz dohodkov varovanca - premoženja oseb, ki so ga dolžne preživljati - premoženja varovanca - državni proračun
POGOJI za skrbnika:
- poslovna sposobnost
- ni odvzeta starševska skrb
- odnos z varovancem kaže, da bo pravilno opravljala skrbništvo
- koristi skrbnika niso v nasprotju z varovančevimi
- nima sklenjene (oz. njegov zakonec) pogodbe o dosmrtnem preživljanju z varovancem
* postavi sodišče po ZNP-1
* če je poslovno sposobnost odvzel CSD tudi samo razreši skrbnika
55
Načela pravdnega postopka
```
1. Načelo dispozitivnosti
Sodišče odloča v mejah zahtevkov in stranke prosto razpolagajo z zahtevki (odpovejo, pripoznajo, umaknejo). Izjema: nasprotovanje morali ali prisilnim predpisom.
2. Načelo javnosti in neposrednosti
3. Načelo kontradiktornosti
4. Načelo proste presoje dokazov
5. Načelo skrbnosti strank
6. Prepoved zlorabe pravic
7. Načelo procesnega vodstva
```
56
Pristojnost v pravdnem postopku
```
I. st:
- okrajna sodišča: zahtevki do 20.000 EUR
+ pravde zaradi motenja posesti
+ služnosti in stvarna bremena
+ najemna in zakupna razmerja
```
- okrožna sodišča: zahtevki nad 20.000 EUR
+ zakonito preživljanje
+ avtorske in druge pravice intelektualne lastnine in varstva konkurence
+ gospodarski spori
+ stečajni postopki
*na I. stopnji sodi sodnik posameznik
* perpetuacija pristojnosti: sodišče se lahko izreče za nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe + na ugovor do razpisa GO (krajevna pristojnost)
- ->ZNP: možna sprememba pristojnosti do izdaje odločbe
II. st: višje sodišče - obravnava pritožbe
III. st.: VSRS - obravnava pritožbe zoper odločbe II. st. , ZVZ, revizijo
57
Nepravdni postopek
Odloča se o osebnih stanjih, družinskih in premoženjskih razmerjih.
*omejitev n. dispozitivnost: sodišče po UD varuje pravice in pr. interese otrok in os., ki niso sposobne skrbeti za lastne interese
- stranke: predlagatelj in nasprotni udeleženec
začetek postopka: na predlog
- umik predloga: do izdaje odločbe / njene pravnomočnosti (lahko se nadaljuje postopek na predlog drugih udeležencev / po UD)
- vedno mogoča ponovna vložitev predloga
- ni omejeno navajanje dejstev in dokazov v korist otrok in os., ki ne morejo skrbeti za svoje koristi (drugače prekluzija po ZPP: najkasneje na 1. GO)
- mirovanje postopka: ne če je uveden po UD / mogoče če predlagatelj ne pride na 1. narok
- odloča s sklepom --> možna pritožba (rok: 30 dni)
*pravico do pritožbe: vsak ki izkaže pravni interes
- IPS: revizija in ZVZ
*ZVZ: če je bil postopek uveden po UD se lahko poseže tudi v pravnomočno odločbo
STVARNA pristojnost
I. st: pristojno okrajno sodišče
*izjema: pristojno okrožno sodišče:
- v zakonskih sporih
- v sporih za izpodbijanje / ugotovitev očetovstva
- postopki za varstvo koristi otroka
- postopki stanovanjskega varstva ob razvezi ZZ
- postopki za dovolitev sklenitve ZZ
- postopek za podelitev polne posl. sposobnosti otroku, ki je postal roditelj
KRAJEVAN pristojnost
Določa se po kraju, kjer ima prebivališče nasprotni udeleženec
*spor starši-otrok: dodatna pristojnost po prebivališču otroka
*zakonski spori: dodatna pristojnost zadnjega skupnega prebivališča
*spor glede nepremičnin: izključna pristojnost kraja lege nepremičnine
Ni mogoč sporazum o krajevni pristojnosti.
Perpetuacija pristojnosti: sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno do konca naroka oz. do izdaje odločbe, če ni naroka.
O
58
Glavna obravnava (ZPP)
Izvedba GO:
1. Priprave na GO
2. Pripravljalni narok
3. GO
* če se stranki GO pisno odpovesta, odloči o GO sodišče
1. Priprave na GO
- predhodni preizkus tožbe
* zavrženje tožbe
* poziv na dopolnitev (odpravljive pomankljivosti)
- vročitev tožbe tožencu v odgovor
* če ne poda odgovora: zamudna sodba
- razpis pripravljalnega naroka in naroka za GO
2. Pripravljalni narok
- stranke lahko pošljejo do 2 vlogi do 15 dni pred pripravljalnim narokom
- vabilo potrebno vročiti minimalno 30 d pred razpisom
- odkrito razpravlja o pravnih in dejanskih vprašanjih
- izdela Program vodenja postopka (vsebuje pravno podlago, dokazne sklepe, določeni naroki za GO)
- odloča o procesnih ugovorih strank
- možno skleniti sod. poravnavo
* če stranka ne pride izgubi pravico zahtevati povračilo stroškov p.
3. Glavna obravnava
- vabilo vroči min 15 dni prej / se izvede takoj po koncu pripravljalnega naroka
- nobena od strank ne pride & je sodišče že izvedlo narok na katerem je izvedlo dokaze: sodba na podlagi stanja spisa
- materialno procesno vodstvo sodišča
- navajanje dejstev in dokazov: le na 1. naroku za GO
- ugovor pobota in zastaranja: le na 1. naroku za GO
* kasneje mogoče: če stranka ni mogla brez krivde / bi to zavleklo postopka
- obvezno uveljavljati kršitve postopka takoj ko je mogoče (kasneje: le če stranka brez krivde prej ni mogla)
- n. javnosti (izključitev: varovanje os., poslovne ali uradne skrivnosti, varstvo javnega reda & morale, ni mogoče zagotoviti reda)
- preložitev naroka za GO
- -> nadaljevanje GO: isti senat
- ->znova začne: drugi senat
- motenje reda: osebo se lahko odstrani (če gre za pooblaščenca se narok preloži) ali naloži denarna kazen
Sklenitev sodne poravnave: mogoča ves čas postopka na I.st.
* Združitev pravd: če gre za iste stranke
* Vzorčni postopek: če je več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko stanje in pravno podlago
59
Dokazni postopek (ZPP)
Izvajanje dokazov pred sodnikom na GO.
* pred zaprošenim sodnikom
* uporaba dokaza izvedenega v drugem postopku:
- če stranki ne nasprotujeta
- če sta bili obe stranki udeleženi v drugem postopku in dokaza ni mogoče ponoviti
* Dolžnost razkritja poslovne skrivnosti
* zavarovanje dokazov: s sklepom
* izvedba dokaza pred pravdo: da se izogne pravdi
Dokazi:
1. Ogled
2. Listine
3. Priče
4. Izvedenci
5. Zaslišanje strank
OGLED
Ogled kraja ali predmeta.
LISTINE
Javne listine: dokazujejo resničnost tega kar vsebuje.
*mora predložiti stranka: lahko odreče če so razlogi za odrek pričevanja, razen če bi sebe spravila v hudo sramoto ali premoženjsko škodo (ne: če se nanjo sklicuje, če jo mora pokazati po zakonu ali če gre za skupno listino strank)
--> če stranka listine ne predloži ima sodišče diskrecijo da sklepa o obstoju listine
*mora predložiti 3. os: lahko odreče če so razlogi za odrek pričevanja
PRIČE
Dolžne odzvati na vabilo (denarna kazen) in pričati (denarna kazen in uklonilni zapor)
Nezmožnost biti priča:
- kdor bi z izpovedbo prekršil ur. ali vojaško skrivnost
Odrek pričevanju:
- pooblaščenec, verski spovednik, zdravnik in odvenika
Odrek odgovoru na vprašanje:
- spravila sebe / bližnjega v kazenski pregon, hudo sramoto ali večjo premoženjsko škodo
Pisna izjava priče: na poziv / s soglasjem sodišča
IZVEDENCI
Dolžnost odzvati se na vabilo (denarna kazen) in podati izvid in mnenje (denarna kazen).
Oprostitev dolžnosti izvedenstva: razlogi za oprostitev dolžnosti pričanja ali odgovora na posamezno vprašanje.
Izločitev izvedenca: razlogi za izločitev sodnika
*smiselno enako velja za tolmače
ZASLIŠANJE STRANK
- prepoved uporabe prisilnih ukrepov
60
Skrbništvo za posebne primere
Imenuje CSD ali organ pred katerim poteka postopek.
Razlog:
- ni znano prebivališče os.
- neznani lastnik premoženja
- drugi primeri, ko je potrebno zavarovati pravice osebe (kolizijski skrbnik, zaščita interesov tujega državljana)
61
Kolizijski skrbnik
Postavi, ko ima skrbnik osebe nasprotje interesov z varovancem:
- starši - otroci
- več otrok - starši
- varovanec - skrbnik
62
Procesna sposobnost po ZNP-1
Ima otrok, ki je dopolnil 15 let
- lahko samostojno opravlja pravdna dejanja
- potrebno mu je vročati
* če je mlajši od 15 let oz. oseba ni razsodna se ji postavi zakoniti zastopnik, ki ima pravico izraziti mnenje
63
Posvojitev
Z posvojitvijo se vzpostavijo takšna razmerja in odnosi kot med naravnimi sorodniki, razmerja z naravnimi starši pa prenehajo. Posvojitelj se v matični register vpiše kot starš.
- posvojiti se sme le otrok
- otrok - posvojitelj: mora biti 18. let razlike
- ni možna razveljavitev posvojitve
* seznanitev z osebnimi podatki starša / otroka - mogoča le s soglasjem (izjema: zdravstveni problemi)
Posvojitelj
- oba zakonca
- en zakonec, če posvoji otroka drugega
* posameznik je lahko posvojitelj le če je to v otrokovo korist
- -> ni dopustna: med sorodniki v ravni vrsti in med brati / sestrami in s strani skrbnika (dokler traja skrbniško razmerje)
Ovire za posvojitev:
- osebi odvzeta starševska skrb / živi s tako osebo
- obsojena zaradi naklepnega k.d. / živi s tako osebo
- ni poslovno sposobna / motnje v duševnem razvoju
- utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabil v škodo otroka
- ni jamstva, da se bo starševska skrb izvajala v korist otroka
POGOJI:
- privolitev staršev pred CSD ali sodiščem
- 6 m mora izteči od soglasja (prej: če je v korist otroka)
* ni potrebna privolitev, če jim je bila odvzeta starševska skrb, so poslovno nesposobni ali neznani že več kot 1l
POSTOPEK:
1. status kandidata za posvojitev (upr. postopek) + dogovor o pripravi na posvojitev
prijava posvojitelja na CSD: ugotovitev primernosti --> izdaja odločbe
2. posvojitev
- predlog (ZNP-1) --> odločba o posvojitvi ali zavrne predlog (sodišče)
*pred odločitvijo namesti otroka pri posvojitelju z namenom posvojitve
*če posvaja otroka zakonca, se izvede le 2. del
64
Prekinitev in mirovanje postopka (ZPP)
PREKINITEV postopka
- izda sklep o prekinitvi postopka
Razlogi - obvezna prekinitev:
x stranka umre/ izgubi posl. sposobnost in nima pooblaščenca
x ZZ stranke umre / izgubi posl. sposobnost in nima pooblaščenca
x pravna oseba preneha ali se ji prepove delovanje
x začne se stečajni postopek (izjema: osebni stečaj, če pravda ne vpliva na premož. stanje)
x vojna / drug razlog da sodišče neha delati
x če to določa drug zakon
Razlogi - fakultativna prekinitev:
x če sodišče samo ne rešuje prehodnega vprašanj
x stranka živi na območju, ki je odrezano
x se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo
x stranske poskusijo ARS
x predlog VSRS za izdajo svetovalnega mnenja
Ko razlog za prekinitev preneha se izda sklep o nadaljevanju postopka in ROKI začnejo teči znova.
MIROVANJE postopka:
- mogoče na podlagi soglasja strank do konca GO
- min 3m - max 4m (če stranka ne predlaga nadaljevanja postopka, se šteje da je tožba umaknjena)
65
Sosporništvo in udeležba drugih oseb v pravdi
SOSPORNIŠTVO
- mogoče ob soglasju do konca GO
1. je sporni predmet v pravni skupnosti/
se p/o opirajo na isto dejansko in pravno podlago/
gre za solidarne terjatve / obveznosti
2. če gre za zahtevke iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno pravno in dejansko podlago in velja enaka pristojnost sodišča
3. če tako določa drug zakon
ENOTNI sosporniki - spor mogoče rešiti le na enak način za vse
*medsebojno učinkujejo dejanja za vse (tud roki)
NAVADNI sosporniki- vsak zase opravlja dejanja, spor se lahko reši zoper vsakega drugače
INTERVENCIJA
- vstop v pravdo na podlagi pravnega interesa do pravnomočnosti odločbe
- možnost vlagati IPS
IMENOVANJE PREDNIKA
- najkasneje na GO preden se spusti v obravnavanje zadeve
- če oseba izvršuje pravico za drugega
66
Pravdni postopek
Postopek po ZPP, ki se začne s tožbo. Pravda začne "obstajati z vročitvijo tožbe tožencu.
TOŽBA vsebuje:
- identifikacijske znake strank
- tožbeni zahtevek
- dejstva in dokaze
Vrste tožb: oblikovalna, ugotovitvena (razmerje ali listine) in dajatvena
Več zahtevkov je možno postaviti v isti tožbi če:
- se nanašajo na isto dejansko in pravno podlago ali
- je pristojno isto sodišče.
* možnost eventualnih zahtevkov
STOPNIČASTA tožba - 2 zahtevka, kjer si tožnik pridrži določitev drugega na podlagi uspeha s prvim (potrebno pridobiti dejstva, na katera se opre drugi zahtevek).
NASPROTNA tožba - vložena s strani tožene stranke proti tožeči če sta zahtevka v zvezi, če se lahko pobotata ali če lahko nasprotna tožba vpliva na odločitev
*možna do konca GO
Sprememba tožba --> mogoče do konca GO
*po vročitvi tožbe toženi stranki je mogoča le s privolitvijo druge stranke ali z dovoljenjem sodišča.
Umik tožbe --> dokler se toženec ne spusti v obravnavanje o glavni stvari (odg. na tožbo) ali do konca GO s privolitvijo (če ni privolitve v 15 d - domneva privolitve)
*izda sklep o ustavitvi (tožba se lahko ponovno vloži).
*odtujitev stvari / pravice med pravdo: dokonča se, pridobitelj lahko vstopi v pravdo le s soglasjem obeh strank
67
Vročanje (ZPP)
Vročanje je pomembno zaradi zagotavljanje kontradiktornosti v postopku in da je stranka seznanjena s stanjem procesa, dejstvi in dokazi ter navedbami nasprotne stranke.
Vabilo na narok - lahko naznani ustno (zapiše v zapisnik)
Pisanja se vročajo zakonitem zastopniku ali pooblaščencu.
Vroča se med 6h in 22h
Vroča se na bivališče naslovnika ali del. mesto (če ni mogoče: sodišče lahko odredi drug kraj ali neposredno v roke naslovnika).
Vroča se tudi v poštni predal ali v v varni elektronski predal.
NAVADNA vročitev
- vroči se naslovniku / odraslemu članu gospodinjstva (dolžan sprejeti pisanje)
- če ni doma: pusti obvestilo ali vrže pisanje v poštni / varni elektronski nabiralnik
- odklonitev sprejema: pusti v nabiralniku in navede zakaj je oseba odklonila sprejem
- na delovnem mestu: naslovniku ali osebi pooblaščeni za sprejem pošte
OSEBNA vročitev
- velja za določena pisanja: tožba, sodna odločba (možnost pritožbe), IPS, nalog za plačilo sod. takse, vabilo na poravnalni in 1. narok za GO
- poskus navadne vročitve v roke naslovnika --> če ni mogoče se pusti obvestilo, da je os. dolžna v roku 15 dni prevzeti pisanje
- fikcija vročitve: po poteku 15 dni --> pisanje se pusti v nabiralniku
- odklonitev sprejema: pusti v nabiralniku in navede zakaj je oseba odklonila sprejem
Neznan naslovnik: vročanje se lahko prepusti posebnim vročevalcem ali postopek ugotavljanja prebivališča
*dolžnost stranke da javi spremembo naslova; če ne: vročanje preko sodne deske (vročitev opravljena po 8 dneh po objavi)
POOBLAŠČENEC za sprejem pisanj - potrebno postaviti stranki, ki je v tujini
*skupni pooblaščenec: če je več tožnikov / tožencev (v primeru enotnega sosporništva - obvezno)
68
Vrnitev v prejšnje stanje (ZPP)
Če stranka zamud rok ali narok iz upravičenega razloga
- rok: 15 dni od prenehanja razloga / 6 mesecev
- predlog in opraviti dejanje - hkrati
- opravi se narok (izjema: splošno znana dejstva ali očitno neupravičen predlog)
- razveljavijo se vse odločbe / odločitve zaradi zamude
69
Stranke (ZPP)
1. Sposobnost biti stranka
Sposobnost biti stranka imajo pravne ali fizične osebe, sodišče lahko s sklepom podeli tudi posebnim oblikam združevanja.
2. Pravdna / procesna sposobnost
Vezana na poslovno sposobnost (če je nima mora imeti zakonitega zastopnika - starši, skrbnik)
3. Postulacijska sposobnost
Ko se lahko pravdna dejanja opravljajo le po odvetniku
Če ima stranka pooblaščenca, mora ta biti odvetnik - pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem.
Vlaganje IPS - obvezno po odvetniku
*pazi sodišče po UD
Začasni zastopnik (postavi sodišče v postopku):
- stranka nima zakonitega zastopnika in bi postopek trajal predolgo
- si interesi stranke in zastopnika nasprotujejo
- imata obe stranki istega zakonitega zastopnika
- prebivališče stranke neznano / je v tujini
Pooblaščenec: oseba, ki zastopa stranko v pravdi.
*splošno pooblastilo odvetniku: opravljanje pravdnih dejanj (vloži / umakne tožbo, pripozna / odpove zahtevek, sklene sod. poravnavo, vloži / se odpove / umakne redno pravno sredstvo, predlaga začasne odredbe), zahteva izvršbo in zavarovanje, sprejema prisojene stroške in prenese pooblastilo.
70
Krajevna pristojnost v pravdnem postopku
Splošna krajevna pristojnost
- po prebivališču / sedežu toženca
* dvom: kraj kjer ima pravna os. organe upravljanja
Posebna krajevna pristojnost
- sosporniki
- zakonito preživljanje (dodatna: kraj bivališča preživljanca in premoženja)
- pogodbena razmerja (dodatna: kraj izpolnitve)
- potrošniških / zavarovalnih razmerjih (dodatna: kraj bivališča potrošnika / zavarovanca)
* možen dogovor o pristojnosti po nastanku spora
- odškodninski spori v primeru smrti ali hude telesne poškodbe (dodatna: kraj škodnega dejanja / nastanka posledice)
- proizvajalčeva garancija (dodatna: kraj prodajalca)
- nepremičnine / motenje posesti (izključna: lega nepremičnine)
- ladja / letalo (izključna: kraj registra)
- dednopravna razmerja (kraj zapuščinske obravnave)-
- izvršilni / stečajni postopki (izključno: kraj postopka)
- ček / menica (izključna: plačilni kraj)
Določitev po Višjem sodišču:
- če zaradi izločitve sodnika, sodišče ni moglo postopati
- če bi lažje opravilo postopek drugo sodišče
- odloča po postopku mednarodne pristojnosti
71
Izločitev (ZPP)
Izločitev sodnika ali sodnika porotnika - ABSOLUTNI IZLOČITVENI razlogi:
1. - če je sam stranka / ZZ / pooblaščenec v postopku
- je v razmerju soupravičenca ali sozavezanca
- bil zaslišan kot priča ali izvedenec v postopku
2. je zaposlen pri stranki ali družbenik v pravni osebi stranke
3. je v krvnem sorodstvu / svaštvu s stranko
4. je skrbnik, varovanec, posvojitelj, posvojenec stranke
5. je sodeloval v postopku pred nižjo stranko ali p. arbitraže
*sodnik takoj preneha z delom in obvesti o tem predsednika sodišča
Če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v pristranskost, obvesti o teh sodnik predsednika sodišča in ta odloči o izločitvi, on pa nadaljuje z delom.
Možno po UD ali na zahtevo stranke (mora podati do konca GO)
72
Dedovanje
Ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje se uvede s smrtjo zapustnika.
Dedno sposobnost imajo fizične in pravne osebe
*nasciturus: pod pogojem da se rodi živ
Dedna naslova:
1. zakon
2. oporoka
1. ZAKONITO DEDOVANJE
- 3 dedni redi
- vstopna pravica potomcev
- povečanje / zmanjšanje dednega deleža v korist drugega dediča, brez sredstev za življenje
- zmanjšanje dednih deležev zaradi daril / volil
- izločeno premoženje (ni del zapuščine)
* izločitev premoženja v korist potomcev: v obsegu kolikor so prispevali k povečanju premoženja zapustnika
* izločitev gospodinjskih predmetov
- NUJNI delež: obvezni delež, ki ga dedujejo določeni dediči (otroci: 1/2, starši in zakonec: 1/3)
* zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v korist nujnega deleža
* razdedinjenje nujnega dediča
* odvzem nujnega deleža v korist potomca
2. OPOROČNO DEDOVANJE
- oporoka: podlaga za dedovanje (pogoji: oporočna sposobnost in oblika)
* dednopravne pogodbe (o vsebini poroke, o pričakovani dediščini) so neveljavne
- Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa premoženja
- Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Omejeno dedovanje, če je oseba prejema državno socialno pomoč (si jo povrne iz zapuščine)
Zapuščina brez dedičev: preide v last RS / če je prezadolžena se izvede stečaj zapuščine
73
Stečaj zapuščine
Za zapustnikove dolgove odgovarjajo dediči do višine vrednosti podedovanega premoženja, s celotnim svojim premoženjem
- odpoved dediščini: ni odgovornosti za dolgove
Prezadolžena dediščina: izvede se stečaj zapuščine
- stečajno maso predstavljajo terjatve U do dedičev in plačila, ki jih U izterjajo od dedičev (ne pa zapuščina)
* ločitev zapuščine - če je prezadolžen en od dedičev:
- na predlog U
- del zapuščine, ki pripada dediču gre v stečajno maso
* zapuščina brez dedičev: preide na RS
- v primeru prezadolžene zapuščine mora RS ali U predlagati stečaj zapuščine (rok: 3m, drugače se domneva da je prevzela zapuščino)
74
Predhodno svetovanje pri CSD
Predhodno svetovanje po DZ se izvede:
1. pred vložitvijo predloga za razvezo ZZ
* ni potrebno če zakonca nimata otrok, če se razveza zahteva ker je en zakonec nerazsoden, nima znano prebivališče ali je pogrešan ali če sta / je 1 v tujini
2. pred vložitvijo predloga za odločitev / spremembo o V&V, stikih ali preživljanju otroka
* se ne izvede če je en zakonec nerazsoden, nima znano prebivališče ali je pogrešan ali če sta / je 1 v tujini
*v postopku se seznani z možnostjo mediacije na podlagi njunega soglasja
75
Dolžnost preživljanja
1. Dolžnost preživljanja starši - otroci
2. Dolžnost preživljanja otroci - starši
3. Dolžnost preživljanja med zakonci
* pravici do preživnini se ni mogoče odpovedati, mogoč sporazum o preživnini (v primeru mladoletnih otrok: v obliki sodne poravnave, drugače v obliki notarskega zapisa)
Dolžnost preživljanja OTROK
Starši so dolžni preživljati otroke do polnoletnosti / 26 leta če se otrok šola
- če otrok sklene ZZ pred 18. letom se primarna dolžnost preživljanja prenese na zakonca
- če ne živijo v istem gospodinjstvu: preživnina (tudi če je omejena starševska skrb / otrok odvzet obveznost ostane)
*tudi obveznost preživljanja otroka zakonca
Dolžnost preživljanja STARŠEV
- traja le dokler so starši preživljali otroka
* dolžnost preživljanja otroka ali zakonca ima prednost pred staršem
Tožba na povračilo stroškov preživljanja (potrebni stroški)
76
Rejništvo
Institut po DZ, ki pomeni namestitev otroka pri osebi, ki ni starš, če:
- je ogrožen v okolju kjer živi
- ne more živeti pri starših
Sodišče odloči po ZNP + DZ o postopku namestitve v rejništvo + imenovanju rejnika + preživninski obveznosti staršev
Prenehanje rejništva:
1. prenehajo razlogi
2. otrok usposobi za življenje pred 18 letom oz. mu je priznana poslovna sposobnost
3. polnoletnost
Po polnoletnosti lahko otrok ostane v rejništvu max do 26 leta, če so motnje v njegovem duševnem / telesnem razvoju ali to narekujejo interesi šolanja.
77
Podelitev starševske skrbi sorodniku
Omogoča, da se otroka brez staršev ne odda v rejništvo ali posvojitev, temveč se starševska skrb (tj. vse p/o ki zadevajo V&V, stike in preživljanje otroka) podeli sorodniku
- otrok, ki nima živih staršev
- podeli sorodniku v ravni črti do 2. kolena / stranki črti v 4. kolena
- soglasje sorodnika
78
Sodba (ZPP)
Odločitev o glavni stvari in stranskih terjatvah (le o zapadlih terjatvah; izjema: preživnina)
- določi se rok za izpolnitev - paricijski (15 d / menični, čekovni: 8 d)
Delna sodba - o 1/več tožbenih zahtevkih
Vmesna sodba- sodba o podlagi tožbenega zahtevka:
- izda na podlagi sporazuma strank
- o ugovoru zastaranja
Dopolnilna sodba - če o kakšnem tožbenem zahtevku ni bilo odločeno (izda na predlog stranke v roku 15d)
Sodba na podlagi pripoznave - če nasprotna stranka pripozna TZ (lahko do konca GO); priznanje lahko prekliče do izdaje sodbe
Sodba na podlagi odpovedi - če se tožnik odpove TZ (do konca GO); odpoved lahko prekliče do izdaje sodbe
Zamudna sodba - če tožeča stranka ne odgovori na tožbo + sklepčna tožba
Razglasitev sodbe - takoj po GO oz. se lahko odloži za max 8 dni
Pisni izvod sodbe s skrajšano obrazložitvijo - rok: 30 dni od razglasitve
*sodba s polno obrazložitvijo: če ni razglasitve sodbe ali je napovedano pravno sredstvo
Poprava sodbe v primeru očitnih pisnih, številčnih ali računalniških pomot.
79
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poznamo absolutne in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Absolutne - naštete taksativno (na nekatere pazi sodišče po UD)
Relativne - ostale kršitve postopka, ki bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost sodne odločbe
ABSOLUTNE bistvene kršitve določb pravdnega postopka (15)
1. Nepravilna sestava sodišča / pri sojenju sodeluje sodnik, ki ni sodeloval na GO
2. Pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik, ki je bil / bi moral biti izločen
3. Zadeva ne spada v sodno pristojnost
4. Zadeva ni spadala v stvarno in krajevno pristojnost + je sodišče nepravilno odločilo o ugovoru stranke
5. Sodišče je nepravilno odločilo o ugovoru stranke o nepristojnosti arbitraže
6. Odločba je oprta na nedovoljena razpolaganja strank
7. V nasprotju z ZPP je izdana zamudna sodba, sodba na podlagi prepoznave, odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma
8. Stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zlasti z opustitvijo vročitve
9. Stranki je bila nezakonito zavrnjena zahteva da uporablja svoj jezik
10. Sodba je bila izdana brez GO, ko bi ta morala biti opravljena
11. V postopku je sodelovala oseba, ki ne more biti stranka oz. je ni zastopal ZZ oz. pooblaščenca oz. so druge nepravilnosti pri zastopanju
12. Odločeno je bilo o zahtevku o katerem že teče pravda, je bilo pravnomočno razsojeno ali izdana sodna poravnava (u. litispendence)
13. Izključena je bila javno GO v nasprotju z zakonom
14. Sodba ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti (izrek je med seboj v nasprotju / obrazložitvijo)
15. Nasprotja med ugotovitvami v sodbi in vsebini listin in dokazov
80
Izbrisna tožba po ZZK-1
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe v ZK zaradi materialnopravnih razlogov (ničnosti, razveze, razveljavitve, predkupne pravice / odstopne pravice).
*zaznamba v ZK
Namen: da se doseže vpis kot je veljal pred izpodbijanim vpisom
81
Posebni ZK postopki
1. Postopek IZBRISA STARIH HIPOTEK
Stara hipoteka od katere je minilo 10 let od zapadlosti + je neznan U.
Sodišče izda OKLIC o začetku postopka --> možen UGOVOR v roku 3m
*ugovor: ustavitev postopka in napotitev osebe na pravdo
*ni ugovora: izda sklep in ugodi izbrisu
2. Postopek NASTAVITVE ZK
Na območju k.o. po UD kjer ni ZK ali je ta uničena / poškodovana.
Sodišče izda OKLIC o začetku postopka + obvesti imetnike pravic
- izdela POPISNI LIST za vsako nepremičnino
- javna razgrnitev popisnega lista --> UGOVOR: rok 1m
*sporna pravica --> napotitev na pravdo
*ni ugovora: SKLEP o prenosu popisnega lista v glavno knjigo (mogoča pritožba)
- zoper pravnomočni sklep - v 3l lahko vloži tožbo za izpodbijanje vpisa
3. Postopek DOPOLNITVE ZK
Izvede po UD ali na predlog --> nevpisana parcela
*smiselno uporablja postopek nastavitve
4. Postopek VZPOSTAVITVE ZK listine
izgubljeno ali uničeno ZK dovolilo - vloga mora imeti ZK predlog --> če ne: ZAVRŽENJE
Sodišče izda OKLIC --> možen ugovor (če poda ZK lastnik--> napotitev na pravdo)
*sklep o dovolitvi vzpostavitve ZK listine
82
ZK postopek
Vodi ZK sodišče na podlagi ZZK-1 in ZNP
* obvezno elektronsko vlaganje pisanj - ZK predlogov (drugače: nepopolna vloga, zavrženje; izjema: fizične osebe - podaja ZK predloga na zapisnik v sodišču)
- -> vlaga na centralno vložišče v LJ
* OKRAJNO sodišče
Načela ZK postopka (5):
- n. hitrosti postopka
- n. vrstnega reda
- n. omejitve zaslišanja udeležencev
- n. formalnosti (odloča na podlagi listin, ki so podlaga za vpis in stanja v ZK)
- n. dispozitivnosti (ZK postopek se navadno začne na predlog)
ZK postopek:
1) predhodni preizkus ZK predloga - če je vloga nepopolna, zavrženje brez poziva na dopolnitev
2) utemeljenost zahtevka - popolnost in ničnost ZK dovolila (ne presoja veljavnosti PP)
3) dovoljenost vpisa po stanju ZK
4) sklep o vpisu (obrazložitev če se vpis zavrže / ne dovoli)
SKLEP v ZK postopku - izda na I. st. ZK pomočnik
*možen ugovor v 8d (mogoča tudi sanacija nepopolne vloge) --> sklep o ugovoru - odloča ZK sodnik
*če se ponovi postopek odloča ZK sodnik
* možna pritožba zoper sklep o ugovoru (ali če na I. st. odloča ZK sodnik)
PRITOŽBA
- Višje sodišče v KP
Odločitev: vpis v ZK ali poočitev
*ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje, obnova in revizija
Mogoča: ZVZ
83
Egg-shell doktrina
Doktrina vzročne zveze, ki se uporablja pri določanju pravne priznane škode pri odškodnini.
Če je zaradi OSEBNEGA STANJA oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost oz. adekvatnost posledic dejanja pri ugotavljanju VZ je upoštevna le v razmerju do škodnega dogodka; ne sme se pa odgovornost omejevati zaradi morebitnega večjega obsega škode, ki ga pogojuje osebno stanje oškodovanca.
Doktrina temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter morebitno nepredvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je in slednji je upravičen za obseg celotne škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali stanja.
84
Odškodninska odgovornost države
URS v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu je v zvezi z opravljanjem službe državnega organa, organa SLS ali nosilca JP storila oseba ali organ, ki tako službo opravlja.
Oškodovanec lahko zahteva tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
Izkazati mora splošne predpostavke objektivne odgovornosti po OZ:
- protipravnost ravnanja (kvalificirana protipravnost)
- škoda
- vzročna zveza
*kvalificirana protipravnost - pravni standard; vsako nasprotje s pravom ne predstavlja protipravnosti. VSRS je poudarilo, da ravnanje državnega organa ni protipravno le zaradi zmotne uporabe materialnega prava ali postopkovnih kršitev, zaradi katerih je bilo to v postopku pravnih sredstev razveljavljeno (za to so predvidena pravna sredstva). Za kvalificirano protipravnost gre predvsem ko gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisov v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti ali grobo kršenje pravil postopka (npr. izdaja odločbe izven predpisov).
Protipravnost ravnanja mora biti jasna in očitna.
Sodnikovo protipravno ravnanje - le če je ravnanje sodnika:
- v OČITNEM nasprotju z zakoni (nejasno odstopanje od določb materialnega prava, neuporaba povsem jasne določbe zakona)
- razlaga predpisa NAMERNO v nasprotju z ustaljeno sodno prakso
- grobo kršenje postopka in napake, ki so povsem izven pravno še dopustnega ravnanja (arbitrarnost)
85
Zastavna pravica
Zastavna pravica nastane na podlagi zavezovalnega PP in razpolagalnega PP.
Razpolagalni PP +realni akt:
*hipoteka - izstavitev ZK dovolila + vpis v ZK
*ročna zastava - izročitev
*neposestna ZP - dovolilo za vpis v register + vpis v register (register neposestnih ZP) ali dogovor
* terjatve - cesija + obvestitev dolžnika o odstopu
Maksimalna hipoteka: ZP na bodočih terjatvah (iz poslovnega razmerja)
Globalna cesija: ZP na bodočih terjatvah (vseh obstoječih in bodočih terjatvah)
86
Razpolagalna sposobnost
Razpolagalno upravičenje se izrazi z razpolagalnim PP s katerim os. razpolaga s pravico (prenese, obremeni).
Odsvojitelj mora biti lastnik, da razpolagalni PP učinkuje v razmerju do 3. os.
87
ZK
ZK je javna knjiga, namenjena vpisu pravic in pravnih dejstev na nepremičninah. Je informatizirana, ZK postopek je elektronski.
Sestavlja:
-glavna knjiga
-zbirka listin
88
Skrbništvo otrok
Potrebno če otrok nima staršev ali ti zanj ne skrbijo.
Sodišče imenuje po ZNP skrbnika in odločbo pošlje CSD.
Dolžnosti skrbnika:
1. Mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kot starši
*izjema: nima obveznosti preživljanja
+ ni dolžan otroka imeti pri sebi
2. Mora dati dovoljenje za sklepanje PP, ki vplivajo / bi lahko vplivali na življenje otroka
*dovoljenje CSD: vpis / izpis iz šole ali sprememba izobraževanja, izbira poklica, drugi pomembnejši ukrepi
Prenehanje skrbništva:
- otrok pridobi popolno poslovno spodobnost
- posvojitev
- odločba sodišča
89
Ukrepi za varstvo koristi otroka
Potrebni, če starši svojih p/o ne izvajajo oz. te niso v korist otroka. Ukrepi se izvajajo dokler otrok ni popolno posl. sposoben.
Izreče sodišče, če je otrok ogrožen - po UD ali na predlog.
*načelo izbire najmilejšega ukrepa.
Izvajanje spremlja CSD.
```
1. ZAČASNE ODREDBE
Namenjene začasnemu varstvu koristi otroka.
- vstop v stanovanje
- odvzem otroka in namestitev
- prepoved ali omejitev izvajanja stikov
- odredbe o v&v
- odrede o preživljanju
- odredbe o prehajanju državne meje
- odredbe o izselitvi nasilnega člana
- prepoved približevanja
- zdravniški pregled
- o zavarovanju premoženja
*Po izdaji odredbe se uvede sodni postopek (v 7d) - odloči o V&V, stikih, preživljanju ali ukrepih trajnejšega značaja.
```
2. NUJNI ODVZEM OTROKA
Izvede CSD pred izdajo začasne odredbe v primeru HUDE ogroženosti otroka. Predlog za izdajo začasne odredbe mora podati CSD v 12h po odvzemu (sodišče izda odredbo v 24 urah)
3. UKREPI TRAJNEJŠEGA ZNAČAJA
* izdela načrt POMOČI DRUŽINI IN OTROKU - CSD
* dolžnost obveščanja CSD o ogroženosti otroka
* lahko v postopek vključi tudi zagovornik pri Varuhu ČP
- omejitev / odvzem starševske skrbi (postavitev skrbnika )
- odvzem otroka
- namestitev otroka v zavod (problematični otroki)
- omejitev / odvzem stikov
- zdravstveni pregled
90
Prenehanje zakonske zveze
1. ugotovitev neobstoja ZZ
2. razveljavitev ZZ
3. razveza ZZ
4. smrt zakonca / razglasitev za mrtvega
91
Razveza zakonske zveze
1. SPORAZUMNA
Pred sodiščem ali pred notarjem
* pred sodiščem v primeru otrok: odločitev o v&v, stikih in preživljanju
Dogovor o delitvi skupnega premoženja, kdo ostane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca.
2. NA PREDLOG - če je nevzdržna
Preživljanje zakonca - preživnina se določi v postopku razveze ali se vloži tožba v 1 l od prenehanja življenjske skupnosti.
Stanovanjsko varstvo - odloči se kdo ostane v stanovanju.
Vračanje daril: vračajo se darila večje vrednosti, ne pa običajna darila.
92
Zakon o evidentiranju nepremičnin in ureditev meje
ZEN (nadomeščen z: Zakon o katastru nepremičnin) ureja evidentiranje urejene meje:
1. postopek ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje - elaborat ureditve meje (po izvedeni mejni obravnavi)
* če je po opravljeni ustni obravnavi meja sporna --> Geodetska uprava pozove, da v 30 dneh od vročitve lastniki, ki se ne strinjajo sprožiti ustrezen sodni postopek
2. upravni postopek - evidentiranje meje v kataster
*na zahtevo lastnika parcele
Gre za postopek urejene meje - ni spora med lastniki.
93
Pogodbe obligacijskega prava (16)
Nominantne pogodbe po OZ
Prodajna pogodba
Prodajno naročilo
Darilna pogodba
Izročilna pogodba
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pogodba o preužitku
Posojilna pogodba
Posodbena pogodba
Zavarovalna pogodba
Družbena pogodba
Skupnost
Poroštvo
Nakazilo / asignacija
Zakupne / najemne pogodbe
Podjemne pogodbe
Shranjevalne pogodbe
*inominantne pogodbe - druge vrste pravnih poslov
94
Prodajna pogodba
Stranki pogodbe sta prodajalec in kupec. Prodajalec ima obveznost izročiti stvar tako, da kupec pridobi LP, kupec pa plačati kupnino.
*ima pravico da odloži izročitev stvari do plačila kupnine
Obveznosti prodajalca:
- jamčevanje za pravne in stvarne napake (možna pogodbena omejitev / izključitev)
- garancija za brezhibno delovanje
- kupčeva zamuda: hraniti stvar za kupca
Kupec ima:
- jamčevalne zahtevke (odprava napake, znižanje kupnine ali odstop od pogodbe + povrnitev škode)
- obveznost plačila kupnine in prevzema stvari
- pregled stvari in notifikacija napak
- -> očitne napake: takoj
- -> skrite napake: v 8 dneh / 6m od izročitve
95
Prodajno naročilo
Naročitelj naroči prevzemniku naročila, da proda stvari v določenem času za določeno kupnino. Če mu prodaja ne uspe ima obveznost vrniti stvar naročitelju.
96
Darilna pogodba
Darovalec podari stvar obdarjencu neodplačno (nanj prenese LP oz. ga obogati).
*odškodninska odgovornost darovalca: če vedoma podari tujo stvar oz. ima stvar napake
Pravice darovalca:
- preklic darilne pogodbe: stiska, kasneje rojeni otrok ali huda nehvaležnost (tej pravici se ne more odpovedati)
* p. do preklica zaradi hude nehvaležnosti se deduje (možen proti obdarjenčevim dedičem)
*mešano darilo: če rabi tudi obdarjenec obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče nehvaležnosti
97
Izročilna pogodba
Izročitelj se zaveže izročiti in razdeliti premoženje, ki obstaja ob sklenitvi pogodbe prevzemnikom premoženja (oblika dednopravne pogodbe)
*lahko si pridrži pravico do užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento, preživljanje ali drugo nadomestilo
Potomci morajo dati soglasje!
*zakonec ne rabi dati soglasja, ima pa pravico do nujnega deleža
Preklic izročitve:
- huda nehvaležnost
- neizpolnitev pogodbenih obveznosti
Če je več prevzemnikom premoženja si med seboj jamčijo.
Nujni delež - po smrti izročitelja
* če so se potomci strinjali - ne vpliva
* če ni soglasja potomca ali zakonca - se šteje ko darilo
98
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pogodba se sklene med preživljalcem, ki se zaveže preživljati preživljanca / drugega do smrti, ta pa se zaveže mu izročiti vso / določeno premoženje z odloženo izročitvijo, po njegovi smrti (oblika dednopravne pogodbe).
* premoženje: obvezno nepremičnine in obstaja ob trenutku sklenitve pogodbe
* možen dogovor o odgovornosti preživljalca za dolgove
* možen dogovor o prepovedi razpolaganja s premoženjem
Obe stranki lahko zahtevata:
- razvezo pogodbe: zaradi neznosnosti skupnega življenja ali neizpolnjevanja obveznosti
- ureditev medsebojnih razmerij: zaradi spremenjenih razmer in otežkočeno izpolnitev
Delno aleatorna narava pogodbe: ni znano koliko časa bo trajalo preživljanje (če je razlika velika, se presežek šteje kot darilo)
Obveznost preživljalca lahko nadaljujejo njegovi dediči.
99
Pogodba o preužitku
Preužitkar se obveže prenesti lastninsko pravico na nepremičninah v zameno, da prevzemnik premoženja nudi določene dajatve / storitve preužitkarju ali drugemu.
Oba lahko zahtevata razvezo pogodbe:
- neznosnost skupnega življenja
- spremenjenih okoliščin
Preužitek se lahko kot stvarno breme vpiše v ZK.
100
Posojilna pogodba
Posojilodajalec se obveže izročiti denar ali nadomestne stvari na katerih pridobi posojilojemalec LP, on pa se zaveže vrniti enako količino denarja / stvari v določenem času + da bo stvar uporabljal skladno z namenom + da bo plačeval obresti, če so dogovorjene.
* če rok ni določen velja primeren - ne krajši od 2m od zahteve za vračilo
* gospodarske pogodbe: velja obveznost plačila obresti tudi če niso dogovorjene
Posojilojemalec ima zahtevo za izročitev stvari - 3m od zamude oz. najkasneje v 1l od sklenitve pogodbe.
Posojilodajalec lahko odkloni izročitev v primeru slabih premoženjskih razmer posojilojemalca, razen če da ta primerno zavarovanje.
Če imajo izročene stvari napako mora posojilodajalec povrniti škodo (pri neodplačnem posojilu le če so bile napake znane ali bi mu morale biti pa ni obvestil o njih).
Posojilodajalec lahko odstopi od pogodbe v primeru nenamenske porabe namenskega posojila.
Posojilojemalec lahko predčasno vrni posojilo in odstopi od pogodbe (le pred izročitvijo stvari).
*v temu primeru odškodninsko odgovarja
101
Posodbena pogodba
Posodnik izroči stvar v neodplačno rabo izposojevalcu, ki se zaveže, da bo stvar vrnil + uporabljal stvar le v skladu z namenom in potrebno skrbnostjo (skrbnost dobrega gospodarja / gospodarstvenika) + plačeval stroške rednega vzdrževanja stvari
*če izposojevalec krši svoje obveznosti uporabe / vračila odgovarja tudi za naključno uničenje
Izposojevalec ne sme prepustiti rabe 3. os. brez dovoljenja posodnika.
Posodnik odgovarja za škodo zaradi napak na stvari, če je vedel / bi moral vedeti za nevarnost stvari, pa ni opozoril.
Izposojevalec ima pravico do ius tollendi in povrnitve izrednih stroškov vzdrževanja.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari kadarkoli (če namen rabe / čas nista določena) in pravico do odpovedi pogodbe brez odpovednega rok v primeru:
- smrti izposojevalca
- uporabe stvari v nasprotju s pogodbo
- nujne potrebe po stvari zaradi nepredvidenih okoliščin.
102
Zakupna ali najemna pogodba
Sklene se med zakupodajalcem / najemodajalcem in zakupnikom / najemnikom. Zakupodajalec mora prepustiti rabo stvari (obsega tudi uživanje, če ni dogovorjeno drugače), zakupnik pa mora plačevati zakupnino, uporabljati stvar skladno z namenom in skrbeti s skrbnostjo dobrega gospodarja / gospodarstvenika.
Zakupodajalec mora vzdrževati in popravljati stvar.
Zakupnik mora plačati stroške drobnih popravil zaradi običajne rabe stvari in stroškov rabe + obveščat o potrebnih popravilih, napakah in nevarnostih (če ne: odškodninska odgovornost zakupodajalca ne nastane).
Zakupodajalec odgovarja za stvarne in pravne napake stvari (se lahko v pogodbi razširi / omeji / izključi) - izključena, če ga zakupnik o napakah, nevarnostih ne obvesti.
*jamčevalne sankcija zakupnika: odstop, znižanje kupnine, odprava napake + odškodnina
Po prenehanju zakupa mora zakupnik vrniti stvar v stanju v kakršnem je bila dogovorjena.
Zakupnik lahko odstopi od pogodbe, če so potrebna popravila, ki precej in daljši čas ovirajo rabo stvari.
* brez odpovednega roka: raba stvari nevarna za zdravje (tudi če je ob sklenitvi pogodbe to vedel - te pravici se ni mogoče odpovedati)
* pravica do zmanjšanja zakupnine zaradi omejenosti rabe
* ima ius tollendi
Zakupodajalec lahko odstopi od pogodbe:
- neplačilo zakupnine - po predhodnem opominu
- nedovoljen podzakup
* brez odpovednega roka:
- uporaba stvari v nasprotju s pogodbo
- zanemarjanje vzdrževanja zaradi česar nastane nevarnost nastanka precejšnje škode
Zakupodajalec lahko odkloni dajanje v podzakup le iz utemeljenih razlogov.
*pravica zahtevati znesek, ki ga dolguje zakupnik direktno od podzakupnika
Odtujitev v zakup dane stvari - pridobitelj stopi v položaj zakupodajalca in ne more zahtevati izročitve pred potekom dogovorjenega časa / odpovednega roka
*če stvar še ni bila izročena, ga zakup obvezuje le če je ob pridobitvi stvari vedel zanj
Zakup preneha:
- s potekom določenega časa
* razen če je moče obnovljen
- odpovedjo
- uničenje zaradi višje sile
- smrt ene od strank (če ni dogovorjeno da se nadaljuje z dediči)
103
Podjemna pogodba
Podjemnik se zaveže opraviti določen posel po dogovoru, naročnik pa plačati zanj.
Podjemnik odgovarja za:
- kakovost uporabljenega materiala - srednja kakovost
- opozarjanje naročnika - glede napak izročenega materiala in pomanjkljivosti v naročilu
- svoje sodelavce
- napake
Naročnik mora ko je delo opravljeno prevzeti delo + pregledati delo in notificirati napake +
ko pregleda in potrdi delo izvesti plačilo.
Če odstopi od naročila pred dokončanjem mora izvesti plačilo po pregledu, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel in za tisto kar je zaslužil drugje / namenoma ni hotel zaslužiti.
Naročnik mora opravljati nadzor nad poslom in dajati navodila
* lahko odstopi pred potekom roka, če je očitno, da posel ne bo dokončan
* jamčevalne sankcije za napake: odstop od pogodbe, znižanje kupnine, zahteva za popravilo + odškodnina
Naročnik lahko
- poveri pogodbo 3.os (če ni dogovorjeno drugače)
- odkloni odpravo napake, če bi to zahtevalo pretirane stroške
- ZP na izdelanih / popravljenih stvareh in stvareh, ki mu jih je izročil naročnik dokler ta ne opravi obveznosti plačila
*Razlika od prodajne pogodbe: kdo je izročil material in ali sta imele stranki v mislih predvsem podjemnikovo delo
104
Shranjevalna pogodba
Shranjevalec sprejme stvari v hrambo in jih vrne ko položnik to zahteva
*shranjevalec: skrbnost kot v lastnih zadevah - neodplačna hramba oz. skrbnost dobrega gospodarja pri odplačni hrambi
Stvari v hrambi so induvidualno določene (species).
Shranjevalec mora obveščati položnika spremembi na stvareh in o morebitni nevarnostih.
Položnik lahko vedno zahteva vrnitev stvari pred iztekom roka, razen če ni bil dogovorjen izključno v njegovem interesu
Shranjevalec ima pravico do povračila stroškov in škode + plačila za trud - če je dogovorjeno / če se shranjevalec ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo / ga je bilo mogoče pričakovati glede na okoliščine posla
*v primeru neodplačne hrambe lahko vrne stvar pred iztekom roka / ob vsakem času
Če shranjevalec v nasprotju z dogovorom stvar uporablja, spreminja kraj / način hrambe ali jo izroči v hrambo drugemu - odgovarja za naključno uničenje, razen če bi do škode prišlo tudi pri dogovorjeni hrambi
GOSTINSKA HRAMBA: dolžnost sprejeti stvari v hrambo
- odgovornost za škodo (položnik jo mora priglasiti)
* morebitna izključitev odgovornosti nima pravnega učinka
- shranjevalec: pridržna pravica
105
Premoženjska razmerja med zakonci
Zakonit premoženjski režim - se domneva
- sistem skupnega in posebnega premoženja
- skupno premoženj: premoženje pridobljeno z delom / odplačno med ZZ (tudi podjetniško premoženje zakoncev, če imata skupaj pr.os.)
*deleži niso določeni (režim skupne lastnine)
*zakonca s skupnim premoženjem skupno razpolagata in upravljata (domneva soglasja) - za večje posle rabita dogovor
- posebno premoženje: pridobljeno pred sklenitvijo ZZ in neodplačno med sklenitvijo ZZ (tudi vlaganja v nepremičnino / podjetje zakonca)
*zakonec samostojno razpolaga z njim
Prenehanje režima: razdeli se skupno premoženje: ugotovijo se deleži in izvede delitev
--> razveza ZZ
--> sporazum o delitvi
--> sodišče na predlog
* v primeru izvršbe - zakonec zahteva določitev deleža na stvari
* v primeru stečaja - zakonec uveljavlja izločitveno p.
Pogodbeni premoženjski režim - sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
* zakonca se morata seznaniti s premoženjskim stanjem (če ne: izpodbojna pogodba)
* obveznost pojasnitve notarja kaj to pomeni za premoženjski režim
- -> izvede pred notarjem in vpiše v register
Sklepanje PP med sabo - v obliki notarskega zapisa (izjema: običajna darila)
106
Obstoj in veljavnost ZZ
Pogoji za obstoj:
- različen spol
- soglasje zakoncev
- sklenitev pred prisojnim državnim organom
* če ne: neobstoječa (predlog za ugotovitev neobstoja - ima vsaka os. s pravnim interesom in DT)
Pogoji za veljavnost:
- svobodna izjava volje
- polnoletno (možen spregled polnoletnosti za otroka nad 15 l)
- razsodnost
- ni že sklenjene ZZ
- ni sorodstvenega razmerja (možen spregled sorodstva med sestrično in bratrancem)
*mogoče dovoliti tudi sklenitev ZZ med skrbnikom in oskrbovancem
*neveljavna tudi če oba nista bila prisotna ob sklenitvi ali nista imela namena zakonske skupnosti
--> lahko izpodbija v roku 1l (predlog za razveljavitev: zakonec, oseba s pr. interesom ali DT)
Če kater od pogojev ni izpolnjen, se zavrne sklenitev ZZ z odločbo.
107
Zavarovalna pogodba
Zavarovalnica mora:
- izplačati zavarovalnino ali odškodnino ob nastopu zavarovalnega primera,
- obveznost da izplača nesporni del zavarovalnine kot predujem
- povrne stroške povzročene s poskusom odvrnitve nevarnosti zavarovalnega primera in ukrepov za zmanjšanje škode
Zavarovanec mora plačevati premijo, obvestiti zavarovalnico o nastanku zav. primera in da poskusi preprečiti zavarovalni primeri in sprejme ukrepe za zmanjšanje škode.
Njegove pravice nastane na podlagi pogodbe, kjer so ključne okoliščine na podlagi katerih se oceni škodna nevarnost
*če zamolči relevantne okoliščine, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe
*če se zmanjša nevarnost lahko zavarovanec zahteva zmanjšanje premije; če zavarovalnica ne privoli - lahko odstopi od pogodbe
*zahteva zavarovalnice za zvišanje premije: v primeru namerne neresničnosti ali nepopolnosti prijave ter v primeru povečane nevarnosti
Življenjsko zavarovanje: zavarovanec lahko zahtevo izplačilo odkupne vrednosti police in zav. polico zastavi
108
Družbena pogodba
Nastane med družbeniki kot zaveza, da si bodo s svojimi prispevki zadevali doseči dopustni skupni namen
* ni družbena pogodba, če ima kakšen od družbenikov le korist, brez dolžnosti zagotovitvi prispevka
* družba, ki nastane na podlagi družbene pogodbe nima pr.osebnosti
Družbeniki morajo:
- dati prispevek določen v družbeni pogodbi
* v dvomu so prispevki družbenikov enaki
- dati sredstva za ohranitev premoženja / odvrnitev škode
- pokrivati del izgube, ki nastane z delovanjem družbe
- odgovorni za stroške in obveznosti proti 3.os
- odgovornost za likvidacijo v primeru prenehanja družbe
- vsak družbenik mora opravljati posle z ustrezno skrbnostjo
* kot v lastnih zadevah
* če je namen družbe povezan z dejavnostjo / poklicem družbenikom - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Pravice družbenikov:
- odločajo o zadevah družbe (soglasno ali večinsko)
- del koristi dosežene v družbi (sorazmerno s prispevki)
- delež na premoženju družbe (v dvomu: deleži enaki)
- odpoved pogodbe (če je tako določeno v pogodbi)
Izključitev družbenika - zahteva za izključitev
* izključeni ima pravico do povračila tržne vrednosti njegovega deleža - izplačilo je potrebno opraviti v 3l od izključitve
* odškodninska odg. izključenega - se lahko izplačilo zadrži do pravnomočnosti sodbe ali sporazuma
109
Skupnost
Skupnost nastane, če pripada kakšna pravica več osebam skupaj (pravica na skupni stvari). V dvomu so deleži na skupni stvari enaki.
Udeleženci skupnosti:
- delež na skupni stvari
- pravica do prostega razpolaganja
- pravica do uporabe in uživanja predmeta skupnosti
- pravica do odločanja o skupnih zadevah in imenovanje upravitelja
- zahteva za prenehanje skupnosti (vsak udeleženec ima prednost pri nakupu predmeta)
Predmet skupnosti udeleženci uporabljajo in uživajo skupno, vsak svoj del (če ni razdeljeno, skladno z namenom predmeta in tako da ne škode sočasni uporabi drugih udeležencev in predmetu)
Obveznost plačevanja stroškov predmeta sorazmerno z deležem
O skupnih zadevah odločajo z večino - dvotretinjsko ali s soglasjem.
110
Poroštvo
Porok jamči za izpolnitev obveznosti dolžnika upniku, če ta ne bo izpolnil ob zapadlosti.
*obseg odgovornosti ne more biti večji od D
*jamči za celotno obveznost skupaj s stroški izterjave od glavnega dolžnika in povečanje obveznosti nastalo z D zamudo ali po njegovi krivdi
Predmet je lahko vsaka veljavna obveznost (tudi pogojna in določena bodoča).
SUBSIDIARNO poroštvo - primarno odgovarja dolžnik, sekundarno porok
*beneficium ordinis - ugovor poroka (U mora prvo terjati D)
SOLIDARNO poroštvo - U ne rabi prvo terjati D, da nastane obveznost P
D mora povrniti poroku kar je zanj plačal z obrestmi - pride do SUBROGACIJE terjatve
* če vidi da D ne bo mogel izpolniti obveznosti lahko zahteva vnaprejšnje zavarovanje
Porok je lahko oproščen obveznosti zaradi U zavlačevanja in opustitve
U lahko zahteva plačilo celotne terjatve od poroka, tudi če je terjatev D morebiti zmanjšana (npr. stečaj, dedovanje).
U mora obvestiti poroka o D neizpolnitvi in o morebitnem stečaju dolžnika (da je priglasil terjatev v stečajno maso).
*ima vse ugovore glavnega dolžnika in osebne ugovore proti U
111
Nakazilo ali asignacija
Gre za dvojno pooblastitev, kjer se z 1 plačilom poplačata 2 dolga.
KRITNO RAZMERJE - med nakazovalcem in nakazancem
*nakazovalec ima terjatev do nakazanca
VALUTNO RAZMERJE - med nakazovalcem in prejemnikom naročila
*nakazovalec je dolžan prejemniku ali ga želi kreditirati
Nakazovanec lahko uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na vsebino sprejema, nakazila ter ugovore, ki jih ima proti prejemniku nakazila.
*mora sprejeti naročilo, če je to obljubil nakazovalcu oz. mu to ni težje od izpolnitve svoje obveznosti
Prejemnik ima pravico zahtevati nakazilo, ko ga je nakazanec akceptiral ali odstopiti od njega
* prenos je dovoljen, razen če iz nakazila / okoliščin izhaja, da je neprenosno
* mora obvestit nakazovalca o zavrnitvi nakazila ali o odstopu nakazila.
Nakazovalec lahko prekliče nakazilo.
Smrt ali odvzem posl. sposobnosti strank ne vpliva na nakazilo.
112
Načela obligacijskega prava (11)
1. Dispozitivna narava zakonskih določb
* udeleženci lahko razmerje urejajo drugače, kot je določeno v OZ (izjema: kogentne določbe)
2. N. avtonomije volje strank / prosto urejanje OR
* odločitev o sklenitvi OR, izbira sopogodbenika in vsebine OR
* ne: v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralo
3. N. enakopravnosti udeležencev OR
4. N. vestnosti in poštenja
* pri sklepanju pogodb, izvrševanju pravic iz OR
5. N. skrbnosti
* pri izpolnjevanju obveznosti
6. Prepoved zlorabe pravic
* pravice iz OR so omejene z enakimi pravicami drugih
* navidezno izvrševanje pravice: uporaba z izključnim namenom drugemu škodovati
7. N. ekvivalence / enake vrednost dajatev
* pri sklepanju vzajemno odplačnih 2-stranskih pogodb
* institut čezmernega prikrajšanja
8. Pacta sunt servanda / dolžnost izpolnitve obveznosti
9. Prepoved povzročanja škode - neminem laedere
* temelj za odškodninsko odgovornost
10. N. mirnega reševanja sporov
* pogodba o poravnavi (OZ) in poravnava (ZPP)
11. N. dobre vere in poštenja
113
Vrste obveznosti po OZ
Poslovne obveznosti: nastanejo s pravnim poslom / izjavo volje.
Neposlovne obveznosti: nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja:
- delikt: krivdno ravnanje
- kvazidelikt: dogodek za katerega oseba odgovarja ne glede na krivdo
- kvazikontrakt: neupravičena obogatitev (brez pr. temelja)
* glede na pravno varsto:
- civilne obligacije: priznava pravno varstvo
- naturalne: niso iztožljive, so plačljive (izpolnitve ni mogoče terjati nazaj) --> obveznosti iz igre / stave, zastarane obveznosti, obveznosti os. z omejeno posl. sposobnostjo
Obveznosti rezultata (izpolnitev: dosežen uspeh) in obveznosti prizadevanja (izpolni: dejanje opravi po vseh pravilih skrbnosti).
114
Določljivost predmeta
Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodbe podatke s katerimi ga je mogoče določiti / stranki prepustili 3. os. določitev.
115
Vrste obveznosti glede na predmet izpolnitve
1. Alternativne obveznosti
2. Fakultativne obveznosti / terjatve
3. Nadomestna izpolnitev
4. Denarne obveznosti
116
Alternativne obveznosti
Več predmetov po pogodbi, dolžnik izpolni z enim
* dolžnik ima pravico do izbire ob odsotnosti drugačnega odgovora --> p. do izbire dokler v prisilni izvršbi ni U izročena stvar po njegovi izbiri
* če ima U p. do izbire - do roka za izpolnitev --> če ne - ga D pozove da izbere --> če še vedno ne, preide pravica do izbire na D (neprava izbira)
* izbira prepuščena 3. os. - ne izbere, lahko vsaka stranka zahteva da izbiro opravi sodišče
* nepremenljivost izbire (po obvestilu druge stranke)
Če D še ni izbral, ga mora U tožiti na alternativno izpolnitev.
Nezmožnost izbire: uničenje predmetov v izbiri, ostane le 1 premet - obveznost omeji na ostale predmete (če ni krivde strank)
Če pride do nezmožnosti po krivdi ene stranke:
- D zakrivil nezmožnost izbire in je nosilec izbire se obveznost omeji na ostale predmete (če je U nosilec izbire lahko izbere ali ostale predmete ali odškodnino)
- U zakrivil nezmožnost izbire, D obveznost preneha (lahko pa zahteva odškodnino in izpolni z ostalimi predmeti oz. da U odškodnino in zahteva izpolnitev)
*obveznost preneha z izročitvijo izbranega predmeta
117
Fakultativne obveznosti
Obveznosti z 1 predmetom, vendar se D lahko oprosti obveznosti z izročitvijo drugega predmeta (fakultativa).
Una res in obligatione, dua res in solutione.
*lahko izkoristi, dokler U ne pridobi predmeta v prisilni izvršbi
U lahko zahteva le predmet obveznosti.
Nezmožnost izpolnitve po D krivdi - U lahko zahteva le odškodnino (D se te lahko oprosti z izročitvijo fakultative)
118
Nadomestna izpolnitev
Datio in solutum: U se sporazume z D da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega (nujna privolitev U).
*odgovornost za stvarne in pravne napake --> U lahko namesto jamčevalnih zahtevkov uveljavlja izpolnitev prvotne obveznosti + odškodnino
119
Denarne obveznosti
Prave denarne obveznosti: denar nastopa kot merilo vrednosti / valuta
Neprave denarne obveznosti: denar kot genus / species
- ni nezmožnosti denarne izpolnitve
- U postne lastnik denarja ne glede na izvor (ukraden, najden)
- zakonita posledica zamude: ZZO
- denarne obveznosti se lahko zavarujejo z ZP in so predmet meničnega in čekovnega poslovanja
- vedno mogoča predčasna izpolnitev (nična odpoved tej pravici) - D nima pravice do odbitka obresti razen če je to dogovorjeno / občajno
Prinosnina - kraj izpolnitve: U prebivališče / sedež
Čas izpolnitve: če se plača s posredovanjem banke, je dolg plačan ko prispe plačilo v U banko
*če se plača po pošti - s plačilom zneska na pošti
*drugi primeri: ko U prejme nakazilo
*denarni nominalizem: potrebno plačati takšno vsoto denarja kot se glasi obveznost, ne glede na notranjo vrednost (nasprotno: n. valorizacije - obračunavanje po pravi vrednosti denarja --> indeksna klavzula ali valutna klavzula)
120
Zastopanje
Omogoča nastopanje v pravnem prometu za drugega, ki ne bi bilo mogoče zaradi dejanskih ovir (bolezen, oddaljenost) ali pravnih ovir (posl. nesposobnost).
Posredno zastopanje: zastopnik ravna v svojem imenu in za račun drugega (3. os. ne ve da ni pogodbena stranka). Zaveže se da bo na zastopanca prenesel učinke PP.
Neposredno zastopanje: zastopnik ravna v imenu in na račun zastopanja, kar 3. os. ve. (učinku nastanejo neposredno)
* Sel - le posreduje voljo posl. gospodarja (če se zmoti, izjava velja, vendar jo lahko gospodar izpodbija)
* Posrednik - ne sklepa PP ampak opravlja le pripravljalna ravnanja.
Pogoji za zastopnika:
- pravna in poslovna sposobnost
- pravni temelj: zakon, drugi pravni akt ali pooblastilo
* nujno zastopanje: temelji na zakonu ali drugem pravnem aktu:
- zakonito zastopanje: temelji na zakonu (DZ: starši, ZGD-1, Pomorski zakonik, ZD)
- statutarno zastopanje: temelji na aktu organa (gospodarske družbe - določeni v pogodbi / statutu)
- na podlagi odločbe državnega organa (SP - stečajni upravitelj).
* pravnoposlovno zastopanje: na podlagi izjave volje zastopanega (pogodbe o zaposlitvi ali pooblastila)
POOBLASTITEV: podeli zastopniku moč zastopanja (zastopnik je upravičen, ne pa zavezan)
POOBLASTILO: navzven objavljena pooblastitev, kjer je zastopnik tako upravičen kot zavezan.
121
Pooblastilo
S pooblastilom se ustvari pravnoposlovno razmerje zastopanja.
Generalno pooblastilo dovoljuje sklepanje vseh poslov rednega poslovanja pooblastitelja.
Specialno pooblastilo dovoljuje sklepanje le določenih poslov
*posebno pooblastilo je potrebno za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje in posebej opredeljene izjeme rednega poslovanja (npr. prevzem menične obveznosti, sklenitev poroštva, poravnave, odtujitev / obremenitev nepremičnine, spuščanje v spor, sklenitev arbitražnega sporazuma in odpoved pravici brez povračila).
Gre za tristransko razmerje med zastopnikom, zastopancem (osebno razmerje) ter zastopnikom in 3. os. (zunanje razmerje)
* neprenosljivost pooblastila - izjema: če pooblaščencu okoliščine onemogočajo opravo posla osebno ali ga je treba opraviti nemudoma zaradi interesov zastopanca.
* zastopanec mora pogodbeno stranko obvestiti, da nastopa v imenu zastopanca - če ne: pogodba veljavna, če je druga stranka vedela za zastopanje ali bi lahko na to sklepala
* zastopanec ne odgovarja za deliktna ravnanja zastopanca - izjema: deliktna odgovornost DD za škodo, ki jo 3. os. povzročijo delavci v del. razmerju
Zastopnik lahko sklene v imenu zastopanca tudi PP s sabo, če to dovolijo vsi prizadeti (potreben dogovor) - to ni dovoljeno pri zakonitem zastopanju (postavitev kolizijskega skrbnika).
Preklic ali zoženje pooblastila: pooblastitelj lahko to stori tudi če se je odpovedal tej pravici
* pooblaščenec ima pravico do povrnitve škode, če je s tem kršena pogodba o naročilu, podjemna pogodba ali druga pogodba
* proti 3. os. preklic / zožitev nima učinka, če 3. os ni vedela / ni bila dolžna za to vedeti in je sklenila PP - taka pogodba velja (pravica do povračila škode od pooblaščenca pooblastitelju; ne more zahtevati od dobrovernega pooblaščenca, ki ni vedel za zožanje / prenehanje pooblastila)
Prekoračitev zastopanja:
- posel ni sam po sebi neveljaven, vendar ne velja brez odobritve zastopanca
* zastopnik in zastopanec solidarno odg. za škodo povzročeni 3. os., ki ni vedela / ni bila dolžna vedeti za prekoračitev
* do odobritve: negotov posel
- razvezno upravičenje dobroverne stranke: lahko takoj ko zve za prekoračitev izjavi da je pogodbe ne zavezuje
- fikcija ne-odobritve: če je zastopanec ne odobri v običajnem roku, se šteje da je odobritev zavrnil
Zastopanje brez pooblastitve (falsus procurator)
- pogodba, ki jo sklene neupravičeni zastopnik zavezuje zastopanega samo, če je ta pogodbo kasneje odobril
* stranka lahko zahteva, da se izjavi v roku
* fikcija nesklenitve, če v roku ne odobri (se šteje kot da pogodba ni bila sklenjena)
* dobroverna stranka lahko zahteva povračilo škode od neupravičenega zastopnika
PRENEHANJE pooblastila:
- preklic
- smrt pooblaščenca ali pooblastitelja / prenehanje pravne osebe
* s smrtjo pooblaščenca pooblastilo ne preneha, če se posel ne more prekiniti brez škode / pooblastilo po volji ali naravi velja tudi za njegove naslednike
- izpolnitev posla
- iztek roka / nastop pogoja
* proti 3. os. prenehanje ne učinkuje, če ni bilo znano
122
Posebne vrste pooblastil
Pogodba o zaposlitvi
- os. ki opravljajo delo povezano s sklepanjem pogodb (prodajalci, natakarji)
* pooblastilo določa že narava delovnih obveznosti
Trgovinski potnik
- pooblaščen za posle glede prodaje blaga navedenega v pooblastilu
- pravica sprejemati reklamacije (izjave o napaki blaga) in izjave o izpolnitvi pogodbe sklenjene z njegovim sodelovanjem ter storiti vse za ohranitev pooblastiteljevih pravic
* v dvomu: nima pravice sklepati pogodbe ampak le zbira naročila
* posebno pooblastilo potrebuje za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanje kupnine
123
Večosebna razmerja
1. DELJIVE obveznosti
- možnost delitve (izpolnitev v delih v enaki vrednosti kot celotna)
- z delno izpolnitvijo se ne zmanjša vrednost predmeta
* obveznost je nedeljiva, če kot tako določita stranke ali to določa zakon
Več dolžnikov - obveznost se deli na enake dele, vsak D odgovarja za svoj del
Več upnikov - vsak lahko zahteva le svoj del terjatve
*dejanja ali opustitve enega ne učinkuje v škodo / korist ostalim
*gospodarske pogodbe - domneva solidarnosti (če ima deljiva obveznost več D ti odgovarjajo solidarno; če nočejo morajo to izrecno izključiti)
2. SOLIDARNE obveznosti
- po naravi deljive obveznosti
- velja solidarnost D
* vsa D odgovarja U za celotno izpolnitev obveznosti in vsak U lahko terja celotno izpolnitev od vsakega D, dokler se obveznost v celotni ne izpolni
* ko 1 D v celoti izpolni oz. ko je 1 solidarni U v celoti poplačan, so vsi D prosti / U poplačani
D lahko izpolni U po lastnem izboru, dokler ne zahteva izpolnitve določen U (dolžan izpolniti U ki terja prvi).
Nastanek:
- pravni posel - izrecna dogovorjena (izjema: domneva pri gospodarskih pogodbah)
- zakon: odgovornost udeležencev pri povzročitvi škode, odgovornost pri alternativni vzročnosti (demonstranti, ker se ne ve kdo je povzročil škodo), pri nepojasnjeni vzorčnosti, odg. staršev za otroka mlajšega od 7l in odg. staršev in otroka za škodo otroka od 7-14l
Vsak solidarni D lahko dolguje z drugačnim rokom izpolnitve, drugačnimi pogoji in odmiki.
Sistem generalnega učinkovanja - dejanja enega udeleženca učinkuje proti ostalim, npr. izpolnitev obveznosti.
Sistem parcialnega učinkovanja - dejanja enega udeleženca učinkuje le zanj, npr. v primeru zamude D (niso ostali D v zamudi), pripoznava dolga (nima učinka proti ostalim), odpoved zastaranju (nima učinka zoper ostale).
*poravnava omejena na D sklenitelja (če ni omejena le na delež sklenitelja, jo lahko ostali sprejmejo).
Sistem omejenega generalnega učinkovanja - celotna obveznost vseh D se zmanjša za del tega D
- personalni odpust dolga
- novacija dolga 1 D
- uveljavljanje pobota do višine D deleža dolga
- konfuzija (združitev U in D)
REGRES - z plačilom dolga preneha razmerje med U in D, ne pa med solidarnimi udeleženci.
D (pasivna stran) - pravica izpolnitelja do povračila (kdor izpolni lahko od vsakega terja izpolnitev njegovega dela obveznosti)
* domneva delitve na enake dele (če ni drugače dogovorjeno ali to ne izhaja iz pr. razmerij med udeleženci) --> izjema: če je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu 1 D, je dolžen povrniti celotno vrednost
* če U zmanjša ali odpusti dolg 1 D to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povračila
* če 1 so-D ne more plačati svojega dela, se ta sorazmerno porazdeli med ostale D
U (aktivna stran) - vsak U lahko terja del izpolnitve, od U, ki jo je prejel
*domneva enakih deležev
Nedeljive obveznosti: naravno ali pravno (določa pravo, npr. odškodninske o.) nedeljive
* če je več D nedeljive obveznosti se uporabljajo določbe o solidarnih obveznostih (U ne more terjati po delih)
* če je več U - za terjanje obveznosti v imenu vseh U mora imeti pooblastilo vseh drugih U za sprejem izpolnitve. Drugače lahko zahteva le izpolnitev vsem U skupaj ali položitev na sodišču.
* razlika od solidarne obveznosti: U ne more zahtevati od D le del izpolnitve obveznosti, le celoto
3. SKUPINSKE / KOLEKTIVNE obveznosti
Obveznosti, kjer je 1 terjatev a več oseb.
Aktivna kolektivnost: lahko le več U hkrati zahteva izpolnitev (D lahko izpolni le obema skupaj)
*npr. uničenje skupnega premoženja zakoncev: morata oba zahtevati odškodnino
Pasivna kolektivnost: vsi D hkrati morajo zahtevati izpolnitev
*npr. skupno premoženje zakoncev - oba solidarno odgovarjata s skupnim in posebnim premoženjem za obveznosti za katere odgovarjata oba in katere je 1 zakonec prevzel za tekoče vzdrževanje družine (med njima: regresno razmerje); dedna skupnost, družbena pogodba (z deleži lahko razpolagajo le vsi skupaj)
*Lahko postanejo deljene - postopek delitve skupnega dolga.
4. Pogodbe v KORIST 3.OS
1 stranka (promitent) se zaveže drugi stranki (promisarju), da bo pogodbo izpolnila 3. os. (beneficiarju).
*prava pogodba v korist 3. os: 3. os ima pravico zahtevati izpolnitev
*neprava pogodba v korist 3. os.: 3. os. nima pravice zahtevati izpolnitev
Nastanek pravice - 2 teoriji: ob sklenitvi pogodbe (dokler beneficiar na odkloni) oz. ob akceptu beneficiarja (akceptna teorija; ob akceptu pridobi beneficiar pričakovalno pravico na izpolnitev)
Pogoji:
- 3. ne rabi biti poslovno sposoben ob sklenitvi / ni potrebno njegovo sodelovanje
- za izpolnitev pogodbe mora 3. os. sprejeti izpolnitev
* kritno, valutno in kavzalno razmerje (pogodba o naročilu)
* zavarovalna pogodba, transportna pogodba
124
Pogodba
Pogodba je pravni dogovor, ki nastane s sporazumom strank in s katero se ustanovijo, spremenijo ali prenehajo pravice ali pravna razmerja.
Vrste pogodb:
x Konsenzualne pogodbe: sklenjene takoj ko je dosežen sporazum.
x Oblične pogodbe: kjer mora biti volja izražena v predpisani obliki.
x Realne pogodbe: veljavne, če stranki po sporazumu izročita stvar pogodbe (pogodba o ari, darilna pogodba, posodbena pogodba)
x Enostranske pogodbe - le ena stranka zavezana (darilna pogodba, prodajno naročilo)
x Dvostranske pogodbe - obe stranki zavezani
*vzajemne pogodbe: obveznosti strank sta vzajemne odvisni
x Odplačne / onerozne pogodbe - mora D plačati za to kar je preje od U
- gospodarske pogodbe so praviloma odplačne
Neodplačne pogodbe - le ena stranka mora izpolniti
- dolžnik ne jamči za napake v izpolnitvi
- ni pravil o prekomernem prikrajšanju in ugovora neizpolnitve
- 3. os. lahko neodplačno pogodbo izpodbijajo, če so bili z njo oškodovani (a Aquiliana)
x Lukrativne pogodbe - obveznost ene stranke ni gotova, odvisna od negotovega dogodka (zavarovalna p., stave)
x Tipizirane pogodbe (formularne) - postavljene vnaprej s strani 1 stranke, druga jo je dolžna sprejeti takšna kakršna je
- splošni pogoji pogodbe - morajo biti na običajen način in zavezujejo le dobroverno stranko (ji znani / bi ji morali biti znani); če so nejasno formulirani nosi vso riziko nejasnosti sestavljavec pogojev
x Nominantne (tipične poimensko določene pogodbe urejene v OZ) in inominantne (prepuščene pogodbeni avtonomiji strank)
x Fiduciarni posli - pogodbe o zaupanju, ki želijo ustvariti začasno stanje po katerem stranki z novim pravnim poslom vzpostavita prejšnje stanje
125
Sklenitev pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (konsenz).
Pogodba ni sklenjena če je nesporazum - o naravi pogodbe, podlagi ali predmetu obveznosti.
Faze:
1. Pogajanje
2. Ponudba
3. Sprejem ponudbe - akcept
4. (pred)pogodba
Pogajanja - predpogodbena faza, kjer bodoča sopogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno voljo glede bistvenih elementov pogodbe.
* pred sklenitvijo pogodbe stranke ne zavezujejo, lahko vsaka stranka prekine kadarkoli hoče
* odškodninska odgovornost, če se je stranka pogajala brez namena skleniti pogodbo ali če je namen opustila brez utemeljenega razloga
* pogajanja nakazujejo na pravo pogodbeno voljo strank pri razlagi določb pogodbe
126
Ponudba
Ponudba je predlog za sklenitev pogodbe določeni osebi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe je pogodba sklenjena.
Bistveni elementi ponudbe:
- animus cotrahendi - izražena volja za sklenitev pogodbe
- naslovitev na določeno osebo
- določitev pogodbe na način, da jo lahko naslovnik le sprejme
* stranske točke se lahko dogovorijo kasneje (če se ne - jih uredi sodišče pri čemer se upošteva pogajanje med strankama, praksa in običaji)
Splošna ponudba: predlog naslovljen na nedoločeno št. oseb --> VABILO K DAJANJU PONUDB
Razstavljanje blaga z označitvijo ceno = ponudba
Katalogi / oglasi = vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji
*pošiljatelj katalogov odgovarja za škodo, če neutemeljeno ne sprejme ponudbe
*ponudba je podedljiva (le če ni povezana z osebo ponudnika)
Oblika ponudbe: če zakon zahteva za sklenitev pogodbe posebno obliko, mora biti v tej dana tudi ponudba
Pravne posledice ponudbe:
- sistem vezane ponudbe: ponudnik ne more preklicati ponudbe po prejemu naslovnika (ta ga veže, razen če to obveznost izključi ali to izhaja iz okoliščin posla)
* prejemna teorija: ponudba veže od prejema naslovnika (umik možen le prej)
* veže toliko časa kolikor je določen rok v ponudbi (rok teče od datuma označenim v pismu / oddaje na pošti / preko telefona - takoj ko prejme)
* če rok ni določen veže toliko časa kolikor je običajno potrebno, da prispe do naslovljenca, jo preuči, se odloči in da odgovor prispe do ponudnika
* ustna ponudba - mora biti sprejeta takoj, drugače se šteje za zavrnjeno
Zavrnitev ponudbe - pred potekom časa za sprejem (ponudba preneha veljati, takoj ko ponudnik prejeme)
Ponudba sprejeta z zamudo (po roku): pomeni novo ponudbo (razen če je do zamude prišlo zaradi zamude pri pošiljanju --> tedaj lahko ponudnik obvesti naslovnika da se zaradi zamude ne šteje več zavezanega).
AKCEPT ponudbe - sprejem ponudbe s strani naslovnika, sprejeta je ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu / plačilo kupnine / če naslovnik stori kaj drugega kar se lahko šteje za izjavo o sprejemu na podlagi ponudbe, prakse med strankama ali običajem
* če molči - ne sprejema ponudbo (določilo v pogodbi da molk velja za sprejem nima učinka);
- -> izjemoma: molk se šteje za sprejem:
- med stalnimi poslovnimi partnerji z običajnim načinom poslovanja
- če naslovnik izvršuje naročila za ponudnika
* če naslovnik hkrati predlaga spremembo / dopolnitev ponudbe se šteje da jo je zavrnil in dal novo ponudbo (spremembe morajo biti bistvene - cena, plačilo, kakovost ali količina blaga, kraj / čas dobave, obseg odgovornosti ali reševanje sporov)
* nebistvene sestavine: ne gre za novo pogodbo pod pogojem da ponudnik takoj ne ugovarja (se pogodba sklene skladno s spremembami)
* umik sprejema - možen preden ponudnik prejme izjavo o sprejemu
127
Predpogodba
Pogodba s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje izpolnjena glavna pogodba.
Izpolnitev predpogodbe: sklenitev glavne pogodbe.
Pogoji:
- vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe
- dogovorjena sklenitev glavne pogodbe v roku
* če ni določen, jo je treba skleniti na dan ko rabi biti sklenjena po naravi posla in glede na okoliščine
- v predpisani obliki
* predpisi o obliki za gl. pogodbo veljajo tudi za predpogodbo
Pravno varstvo zaradi nesklenitve glavne pogodbe: sodišče naloži drugi stranki, da sklene predpogodbo z vsebino določeno v sodbi
*rok za vložitev: 6m od dneva ko je potekel rok za sklenitev pogodbe
V primeru spremenjenih okoliščin predpogodba ne veže, če so se tako spremenile, da stranki v takih okoliščinah ne bi sklenili predpogodbe.
128
Pogodba
Sklenitev pogodbe
*pogodba je sklenjena ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu (recepcijska teorija)
Kraj sklenitve: kjer je imel ponudnik sedež / prebivališče v času ko je dal ponudbo
Posebni primeri sklepanja:
- adhezijske pogodbe: sklepajo po vnaprej določeni in pripravljeni vsebini in pogojih, ki jih je pripravila 1 stranka (možen le sprejem / zavrnitev)
- dražbe (poziv nedoločenem krogu ljudi k ponudbam - pogodba nastane ko je dana cenovno najvišja)
- licitacija (poziv k postavitvi ponudb - stranka, ki ponuja se zavezuje)
- prodajni avtomat (postavitev avtomata =dajanje ponudbe)
Predpostavke:
- sposobnost strank
- izjava volje
- možnost, dopustnost in določenost predmeta
- pravni temelj
- oblika, če je predpisana
129
Sposobnost strank
1. Pravna sposobnost: sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti (pridobi fizična os. z rojstvom)
* pravna oseba: pravno sposobnost pridobi z vpisom v register
- izraža volje preko posameznikov, ki so pooblaščeni za oblikovanje in izražanje volje (zastopniki družbe)
- država: splošno pravno sposobnost
2. Poslovna sposobnost: sposobnost sklepati pravne posle, tj. oblikovati in izraziti voljo
*pridobi s polnoletnostjo (izjemoma prej na podlagi spregleda polnoletnosti s sklenitvijo ZZ oz. podelitvijo sposobnosti os. ki je postala roditelj)
* popolna nesposobnost: otroci do 15 leta / nerazsodne osebe - tudi če niso postavljene pod skrbništvo (ničen PP)
*omejena poslovna sposobnost: os. postavljene pod skrbništvo in mladoletniki od 15-18 let
Mladoletniki (15-18):
- lahko sklepa pogodbe le kjer dovoljenje zakonitega zastopnika ni potrebno (posli v zvezi z njegovim zaslužkom, osebnostnimi pravicami, avtorskimi in industrijskimi pravicami, vsakdanji pravni posli, PP iz katerih ima korist in ki ne vplivajo na njegovo življenje po polnoletnosti)
- dovoljenje ZZ je potrebno pri PP, ki bodo vplivale na življenje mladoletnika po polnoletnosti
- če ni dovoljenja: "šepavi pr. posli" - izpodbojni
*ZZ lahko ohrani v veljavi z poznejšo odobritvijo
*dobroverni sopogodbenik:
> pravica do odstopa od pogodbe (če ni vedel za posl. nesposobnost ali je vedel pa ga je os. prevarala da ima dovoljenje) - mora uveljavljati v 30d odkar izve za razlog
> pravica poziva ZZ na odobritev
*domneva zavrnitve: če se ZZ ne izjavi v 30d se šteje da je zavrnil
Pravne osebe (vezana na dejavnost družbe):
- Ultra vires: neveljavni so pravni posli, ki jih sklene pravne oseba preko meja svoje dejavnosti
3. Razsodnost
- povezano z deliktno sposobnostjo
*nerazsodna oseba ni odškodninsko odgovorna
- tudi če je škodo povzročila v prehodnem stanju nerazsodnosti
Deliktna sposobnost mladoletnika:
- 0-7 let =ni deliktno sposoben (ne odgovarja za škodo, odgovarjajo njegovi starši ne glede na krivdo = objektivna odg.)
- 7-14 let = omejeno deliktno sposoben (odgovarja če je bil zmožen razsojati pri povzročitvi škode; drugače odgovarjajo starši, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde = krivdna odg.)
- 14-18 let = odgovarja otrok po splošnih pravilih odgovornosti, starši pa subsidiarno
* iz pravičnosti se lahko naloži povrnitev škode, če je odgovoren otrok pa nima sredstev za povrnitev škode
Deliktna sposobnost pravnih oseb:
- odgovarjajo za ravnanja, ki jih posamezniki opravijo, ko predstavljajo pravno osebo
130
Soglasje volj strank
Izjava volje mora biti resnična, svobodna in prosta napak.
NAPAKE volje
1. Nezavestno nesoglasje
- zmota
- sila / grožnja
- prevara
2. Zavestno nesoglasje:
- izjava v igri / šali / na gledališčem odru / pri pouku = neresne izjave (izjavljena volja ne ustvarja pravnih učinkov, ker je splošno znano da ni resna izjava)
* možna odškodninska odgovornost zaradi zavajanja
- mentalna rezervacija: stranka izjavi nekaj drugega, kot je njena volja (se ne upošteva, gleda se le izjavljena volja)
- simulirani pravni posli: stranki želita skleniti prikriti in ne sklenjeni pravni posel in obe se zavedata da ne izražata pravo voljo
* navidezna pogodba nima učinka med strankama, velja pa prikrita pogodba če so izpolnjeni pogoji za veljavnost
* varuje se dobroverno 3. os - zoper njo ni mogoče uveljavljati neveljavnost PP
131
Zmota
Zmota je predstava o okoliščini, ki ne ustreza resničnosti in ki postane pravno relevantna, ko stranka uveljavi svojo voljo na podlagi te
Bistvena zmota:
- o bistvenih lastnostih predmeta
- o lastnostih sopogodbenika
- o okoliščinah, ki so odločilne (drugače stranka pogodbe ne bi sklenila oz. jo kot tako obravnava pravni promet)
* pri neodplačnih pogodbah: zmota v nagibu
* zmota o pravnem temelju (causa): bistvena zmota
Nebistvena zmota: zmota o stranskih predmetih (obresti)
*zmota o vrednosti / količini: se navadno ne šteje za bistveno
DEJANSKA ZMOTA - nanaša na dejstva
PRAVNA ZMOTA - nanaša na nepoznavanje predpisa -> ni upoštevna
OPRAVIČLJIVA ZMOTA - stranka pri sklenitvi posla ravnala s potrebno skrbnostjo
Pravne posledice:
- izpodbojno upravičenje stranke, ki je v bistveni zmoti --> zahteva razveljavitev pogodbe, če je ravnala s potrebno skrbnostjo pri sklepanju
* rok: 1 l odkar je izvedela / 3l od dneva sklenitve
- odškodninski zahtevek poštene stranke (če je pogodba razveljavljena)
- možnost konvalidacije: stranka, ki ni v zmoti lahko ponudi izpolnitev posla na način, kot da zmote ne bi bilo (ne more več sklicevati na zmoto) oz. da stranka v zmoti izjavi, da ostane pogodba v veljavi kljub zmoti
OZ: izpodbojna je BISTVENA in OPRAVIČLJIVA zmota (tudi če je druga stranka dobroverna --> teorija volje)
*dobroverna stranka: pravico do povrnitve škode
132
Prevara (dolus)
Ena stranka povzroči pri drugi zmoto oz. jo drži v zmoti z namenom, da jo napelje k sklenitvi pogodbe
*naklepno ravnanje sopogodbenika / 3.os (tudi molk: če stranki ne pove, da je v zmoti)
Pravne posledice:
- izpodbojno upravičenje
- odškodninska odgovornost prevaranta (stranka ki je v preveri sklenila pogodbo lahko zahteva povračilo nastale škode)
Če je v zmoto spravil sopogodbenik, lahko zahteva razveljavitev pogodbe tudi če zmota ni bistvena.
* pri odplačni pogodbi: razveljavitev le v primeru slabe vere sopogodbenika (spravil v zmoto / vedel za to)
* pri neodplačni pogodbi: ni nujna slaba vera sopogodbenika
133
Sila in grožnja
Pomeni, da pogodbenik sklene pravni posel iz strahu pod vplivom sile ali grožnje, ki ga zakrivi sopogodbenik ali 3. oseba.
* absolutna sila: pogodbenik s svojo voljo ne more sodelovati --> neobstoječ PP ker ni volje
* napaka volje: ko nekdo s silo / grožnjo vpliva na oblikovanje volje
- -> strah mora biti utemeljen (iz okoliščin se vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, telesni dobrini ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke / drugega)
- -> grožnja mora biti neposredna (usmerjena na sklenitev PP)
- -> grožnja mora biti nedopustna (protipravna)
Pravne posledice:
- izpodbojnost
- odškodninska odgovornost povzročitelja sile / grožnje
134
Predmet pogodbe
Predmet pogodbe mora biti mogoč, dopusten in določen / določljiv - če ne NIČNOST
Pogodbena obveznost je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali dopusti.
MOŽNOSTpredmeta: nezmožnost izpolnitve je stanje ko ni mogoče izpolniti predmeta pogodbe zaradi pravnih (prepoveduje pr. red) ali dejanskih vzrokov - PP ničen
* absolutna nezmožnost - nihče ne more izpolniti
* relativna nezmožnost - le D ne more izpolniti - ne vpliva na veljavnost PP, razen če je izrecno dogovorjeno da izpolnitev opravi D
* naknadna nezmožnost izpolnitve - če je po krivdi 1 stranke je odškodninska odg.
DOPUSTNOST predmeta: predmet je nedošusten, če je v nasprotju z URS, prisilnimi predpisi ali moralo
DOLOČENOST predmeta: pogodba mora vsebovati podatke s katerimi je mogoče določiti / prepustiti določitev 3.os.
* če ni določeno / 3. os ne določi --> ničnost
135
Kavza ali temelj pogodbe
Za obstoj pogodbe mora obstajati dopustna causa (pravni temelj = namen strank) --> ne sme biti v nasprotju s URS, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli
* tipske kavze: causa aquirendi (vzajemne izpolnitve), causa donandi (darilna podlaga)
* če ni izrecno izražena, se domneva
Če ni kavze ali ta ni dopustna je pogodba nična.
Nedopusten nagib:
- čezmerno prikrajšanje: očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev, kjer lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev, če ob sklenitvi ni vedela za pravo vrednost)
- oderuška pogodba: stranka izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost + si izgovori zase / 3. os. korist v očitnem nesorazmerju
* spremenjene okoliščine (otežujejo izpolnitev / ni mogoče doseči namena pogodbe in pogodba ne ustreza interesom strank): mogoča sprememba ali razveza pogodbe
* nagib: ne vpliva na pogodbo, razen pri neodplačni pogodbi (v primeru nedopustnega nagiba / zmote v nagibu - izpodbojnost)
136
Čezmerno prikrajšanje
Položaj, kjer obstaja očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Oškodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če ob sklenitvi ni vedela za pravo vrednost.
Pogoji:
- vzajemna obveznost - 2-stransko razmerja
- očitna nesorazmernost med vzajemnimi dajatvami
- nesorazmerje obstaja že ob sklenitvi pogodbe
- oškodovana stranka je dobroverna (ob sklenitvi ni vedela / ni bila dolžna vedeti za pravo vrednost
Ni mogoče zahtevati razveljavitev pri:
pogodbah na srečo, javne dražbe in pogodbe, kjer je plačana višja cena iz posebne naklonjenosti.
Pravne posledice:
- izpodbojno upravičenje oškodovane stranke
* rok; 1 leto od sklenitve pogodbe
(ni mogoče temu odpovedati)
- konvalidacija pogodbe: če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti
137
Oderuška pogodba
Pogodbeno razmerje, kjer ena stranka izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost druge stranke (subjektivni pogoj) in si izgovori zase / 3. os. korist v očitnem nesorazmerju s svojo obveznostjo po pogodbi.
Pravne posledice:
- ničnost pogodbe - se lahko sklicuje vsak, ki ima pravni interes in pazi sodišče po UD
- pravica oškodovanca da zahteva zmanjšanje obveznosti na pravični znesek (oblikovalni zahtevek, rok: 5 let)
138
Oblika pogodbe
Pogoj za veljavnost pogoje le če je predpisana.
* Predpisana oblika: zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki + velja za vsako spremembo in dopolnitev pogodbe (tudi predpogodbo) + za pooblastilo v vezi s takim PP (izjema: kasnejši ustni dogovori o stranskih točkah in o zmanjšanju obveznosti)
* Dogovorjena oblika: sporazum strank, da je oblika pogoj za veljavnost pogodbe (ne velja za spremembe, razvezo in dopolnitve pogodbe)
Namen oblike:
- oblika za veljavnost (forma ad valorem): obličnost se zahteva za veljavnost PP, če ni sklenjen v tej obliki je ničen
- oblika za dokazovanje (forma ad probationem): obličnost namenjena dokazovanju vsebine pogodbe
Oblike obličnosti:
- pisna oblika
- sklenitev pred pričami
- sklenitev pogodbe pred pristojnim organom (notar)
- svečana oblika (sklenitev ZZ)
*obvezna pisna oblika: prenos LP / ustvarjanje stvarnih pravic na nepremičnini.
Domneva popolnosti listine: pogodba sklenjena v predpisani obliki - velja le tisto ker je v pogodbi izrecno izraženo. Izjema:
- dogovori o stranskih točkah (če niso v nasprotju z vsebino pogodbe ali namenom oblike)
- dogovori o zmanjševanju obveznosti (če je oblika predpisana le v interesu strank)
Neupoštevanje predpisane oblike: ničnost PP (razen če iz namena predpisane oblike izhaja kaj drugega - oblika za dokazovanje)
* če je dogovorjena oblika za dokazovanje, je pogodba sklenjena že s soglasjem volj, velja pa obveznost strank dati PP pisno obliko (lahko uveljavlja s tožbo na izstavitev določene listine)
KONVALIDACIJA: ko je pogodba z manjkajočo obliko pretežno izpolnjena ta velja kljub pomanjkljivosti (razen če iz namena predpisane oblike očitno izhaja kaj drugega)
* če PP izpolnjuje pogoje drugega (neobličnega) PP se poskuša ohraniti v veljavi ta (menica - ni oblike --> nakaznica)
139
Neveljavnost PP
Neveljavni so PP, ki ob sklenitvi ne izpolnjujejo vseh predpostavk PP.
NEOBSTOJEČI PP - med strankama ni doseženo soglasje (priznava sodna praksa)
* ko ni soglasja oz. v primeru nesporazuma o podlagi, predmetu ali naravi pogodbe + VSRS: ko sklene pogodbo popolnoma poslovno nesposobna oseba
* posledice enake posledicam ničnosti
NIČNI PP - absolutno neveljavni
IZPODBOJNI PP - relativno neveljavni
140
Nični PP
RAZLOGI:
- pogodba nasprotuje URS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom
- predmet pogodbe je nedopusten, nemogoč, nedoločen
- pravna podlag pogodbe je nedopustna ali je ni
- pogodba ni sklenjena v predpisani / dogovorjeni obliki
- pogodbo sklenila popolnoma poslovno nesposobna oseba
- pogodbo sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires)
- oderuška pogodba
Na ničnost pazi sodišče po UD; na to se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.
Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.
Ničnost se ugotovi z deklaratorno sodbo in učinkuje ex tunc.
*nezmožnost KONVALIDACIJE- pogodba ne more postati veljavna, tudi če ničnostni razlog kasneje preneha
--> izjemi:
- konvalidacija zaradi majhnega pomena prepovedi + je bila pogodba izpolnjena
- konvalidacija oderuške pogodbe - če oškodovanec zahteva zmanjšanje obveznosti na pravični znesek in sodišče temu ugodi
KONVERZIJA - če nična pogodba izpolnjuje pogoje za kakšno drugo pogodbo, velja ta, če bi stranki sklenili drugo pogodbo če bi vedeli za ničnost prve
Delna ničnost - ničnost posameznih določil pogodbe --> zaradi tega ni nična celotna pogodba, razen če je šlo za pogoj ali odločilni nagib (če je pa namen ugotovitve ničnosti ravno odprava tega določila, pa pogodba ostane v veljavi tudi če gre za ničen pogoj ali odločilen nagib)
*določilo pogodbe nadomesti zakonska norma
Pravne posledice:
1) vrnitveni zahtevek - potrebno je vrniti kar je stranka prejela na podlagi nične pogodbe (če to ni mogoče denarno nadomestilo)
* nepoštena stranka - sodišče lahko zavrne vrnitveni zahtevek
2) odškodninska odgovornost - pogoj: krivda sopogodbenika, dobrovernost oškodovanca, škoda in vzročna zveza
141
Ultra vires
Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi. --> teorija ultra vires
*Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v statutu ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.
142
Izpodbojnost
Izpodbojnost je relativna neveljavnost pravnega posla, ki pomeni, da je:
- pogodbo sklenila poslovno omejena stranka
- obstajale napake volje (zmota, sila / grožnja, prevara)
- gre za čezmerno prikrajšanje
Uveljavlja jo pogodbenik v čigar interesu je določena + univerzalni dediči stranke, državni odvetnik in bivše poslovno omejene osebe (morajo vložiti tožbo v 3m od nastopa poslovne sposobnosti)
* sodišče ne pazi po UD - uveljavlja se lahko le s tožbo
* ROK: preneha v 1l od dneva ko je upravičenec izvedel za razlog / v 3l od sklenitve pogodbe
Izpodbojni pravni posel se razveljavi ex nunc - za naprej.
KONVALIDACIJA - izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna:
- če se stranka upravičena izpodbijati reče da ostaja pri pogodbi
- če pogodbe ne izpodbija v roku
*konvalidacija kljub zmoti: stranka ne more izpodbijati pogodbo zaradi bistvene zmote, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo, kot da zmote ne bi bilo
KONVERZIJA - ni potrebna, izpodbojna pogodba velja če se ne izpodbije
*če je sopogodbenik v stanju negotovosti, lahko zahteva od sopogodbenika da se v 30d izjasni ali ostaja pri pogodbi (če molči, se šteje da je razveljavljena)
Pravne posledice:
- vrnitveni zahtevek (kondikcija) - ker je odpadla pravna podlaga je vsaka stranka dolžna vrniti kar je prejela na podlagi pogodbe
- odškodninski zahtevek (sopogodbenik pri katerem je vzrok izpodbojnosti je dobrovernem sopogodbeniku odgovoren za škodo)
* poslovno omejeno poslovna sposobna odgovarja za povrnitev škode, če je z zvijačo prepričala sopogodbenika, da je poslovno sposobna
143
Enostranski obveznosti posli
Po OZ - enostranska izjava volje, ustvarjajo obveznost v breme osebe, ki je podala izjavo (preden jo druga stranka sprejme).
Lahko nastanejo glede na obstoječe razmerje - ga ukinjajo ali spreminjajo (odstop / odpoved pogodbe, pobotna izjava, pravica izbire) ali ne glede na obstoječe razmerje (javna obljuba, ponudba - akcept, pooblastilo).
1. Javna obljuba nagrade
Javno objavljena obljuba koristi v zameno za določen uspeh / položaj nedoločenemu krogu oseb.
Zavezuje osebo, ki je dala obljubo in nagrada se podeli vsakemu, ki doseže določen uspeh / položaj.
*nagradno tekmovanje: nagrado dobi oseba, ki na tekmi uspe, ki prvi doseže rezultat oz. lahko se določi tudi izbirno komisijo (mora biti določen rok)
* če ni razpisanega tekmovanja - vsak ki doseže uspeh ima pravico do nagrade
Organizator razpisa ne pridobi pravic na delu / izdelku razpisa, razen če to ne določi v samem razpisu
Preklic obljube: potrebno preklicati kot je bila dana ali z osebnim sporočilom
*ni mogoče preklicati, če je bil določen rok za dejanje ali je uspeh že dosežen ali se je obljubitelj odpovedal pravici do preklica (drugače je odškodninsko odg)
Neuspešnost razpisa - če nihče v roku ne opravi dejanje / če ni roka: v 1 letu od objave razpisa
144
Odškodninske obveznosti
Obveznost stranke poravnati škodo za katero je odgovorna.
Načelo popolne odškodnine - s plačilom odškodnine postane položaj varovanca tak, kakršen bi bil če ne bi bilo škodnega dogodka.
Odškodninski zahtevek je restitucijski zahtevek - zahteva se vrnitev v prejšnje stanje.
*ne more dobiti več kot je imel
Razlikujemo:
1. Pogodbeno odškodninsko odgovornost
- škoda, ki nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti
2. Nepogodbena / deliktna odškodninska odgovornost
- škoda, ki nastane zato ker nekdo poseže v tujo korist, ne da bi bil v poslovni zvezi z oškodovancem
- pr. razmerje nastane s trenutkom škodnega dogodka
Pravila o odškodninski odgovornosti imajo prednost pred reparacijami, kondikcijami in verzijami.
*ni odškodnine za poskus povzročitve škode
- -> vpliva kazenskega postopka: če je vzrok za škodo k.d. so zastaralni roki v odškodninskem pravu daljši (dokler traja kazenski pregon)
* za stvar poškodovano naklepno lahko oškodovanec zahteva posebno vrednost - pretium affectionis
145
Odškodninska odgovornost v delovnem razmerju
Pred delovnimi sodišči se presoja odškodninska odgovornost (pristojnost delovnega sodišča):
- delavca zoper podjetje iz škode zaradi nesreče pri delu
- podjetja zoper delavca za škodo, ki jo je delavec povzročil pri delu
- odškodninske zahtevke zaradi nesreče pri delu v motornem prometu
- diskriminacija
* civilna sodišča so pristojna za presojo odškodninskih zahtevkov 3. os. proti podjetju za škodo, ki jo je povzročil delavec (objektivna odgovornost DD), zahtevke sorodnikov umrlega zaradi nesreče pri delu in zahtevke pri opravljanju dela preko študentskega servisa
146
Predpostavke za nastanek odškodninskih obveznosti
1. Nedopustno ravnanje
2. Škoda
3. Vzročna zveza
4. Odgovornost povzročitelja škode
* izpolnjene morajo biti vse 4 sicer odškodninska odgovornost ne nastane
147
Nedopustno ravnanje
Temeljno načelo obligacijskega prava je neminem laedere (prepoved povzročanja škode)
- škoda lahko izvira iz dejanja (storitev / opustitev človeka) ali iz dogodka
- nedopustno dejstvo se mora nanašati na kršitev prava, morale oz. pogodbenih določil
* nedopustno dejstvo je tudi nedovoljena samopomoč (dovoljena le v primerih silobrana in posestnega varstva)
Izključitev protipravnosti dogodka:
- silobran (neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe / drugega istočasni protipravni napad). Kdor v silobranu povzroči škodo je ni dolžan povrniti razen v primeru prekoračitve silobrana.
- privolitev oškodovanca (volenti non fit inuria - privolitev mora biti dopustna in zavestna)
- posegi državnih organov (npr. hišna preiskava)
- dovoljena samopomoč (pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, če je taka zaščita nujna in način odvračanja ustreza okoliščinam v katerem je nastala nevarnost). Če povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti.
- dobroverno dajanje informacij (poseg v čast in dobro ime - za povzročeno škodo ne odgovarja, kdor drugemu sporoči kaj neresničnega, če ni vedel za neresničnost in je imel pri tem resen interes)
Stiska / skrajna sila (izključena protipravnost, ne pa povračilo škode) --> nekdo povzroči škodo, da bi od sebe / drugega odvrnil neposredno pretečo nevarnost, je to dejanje dopustno, če je nevarnost, ki grozi večja.
* lahko zahteva povračilo škode od tistega, ki je bil odgovoren za povzročitev škode ali od osebe od katere se je nevarnost odvračala, vendar ne za več kolikor je bila korist od odvrnitve
* če nekdo odvrača nevarnost in sam utrpi škodo ima pravico zahtevati pravico od tistega od katerega je odvrnil nevarnost
148
Škoda
Prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravico ali pravno zavarovan interes.
1. PREMOŽENJSKA ŠKODA
- -> navadna škoda (zmanjšanje / uničenje premoženja)
- -> izgubljen dobiček (preprečitev povečanja premož.)
2. NEPREMOŽENJSKA ŠKODA
- -> telesne bolečine
- -> duševne bolečine
- -> strah
- -> okrnitev ugleda pravne osebe
* pretium affectionis - škoda zaradi posebne vrednosti stvari (če je bila stvar uničena naklepno, lahko sodišče prisodi vrednost stvari, ki jo je stvar imela za oškodovanca)
* izguba preživljanja in pomoči s strani preživljanca, ki je umrl - lahko uveljavljajo škodo posredni oškodovanci (v obliki rente)
149
Premoženjska škoda
2 temeljni obliki:
- navadna škoda - damnum emergens
* zmanjšanje premoženja oškodovanca
* povračilo po cenah ob izdaji sodne odločbe
- izgubljen dobiček - lucrum cessans
* mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari ali posebne okoliščine pa ga ni bilo mogoče doseči zaradi škodnega ravnanje
* mora biti dopusten dobiček in obstajati pridobitveni namen oškodovanca (imel namen pridobiti)
- -> pri poslovni odškodninski odgovornosti razlikujemo:
- pozitivni pogodbeni interes - stranka obdrži pogodbo v veljavi a ji zaradi zamude nastane škoda
- negativni pogodbeni interes - stranki nastane škoda zaradi neizpolnitve pogodbe
Primeri premoženjske škode:
- smrt (pogrebni stroški, zdravljenje kasneje umrlega, izgubljeni zaslužek kasneje umrlega, izgubljeno preživljanje)
- telesne poškodbe in prizadetega zdravja (stroške zdravljenja, izgubljeni zaslužek in škoda zaradi trajne nezmožnosti za delo)
- žalitev časti in širjenje neresničnih trditev
150
Premoženjska škoda v primeru smrti
Premoženjske škoda zaradi:
- pogrebnih stroškov (dolžan povrniti običajne pogrebne stroške)
- zdravljenja kasneje umrlega
- izgubljeni zaslužek kasneje umrlega
- izgubljeno preživljanje in podpora - pravico ima os. ki jo je umrli preživljal / podpiral oz. je imela po zakonu od umrlega pravico to zahtevati (odškodnina v obliki denarne rente)
151
Premoženjska škoda v primeru telesne poškodbe / prizadetega zdravja
Premoženjska škoda zaradi:
- stroškov zdravljenja
- izgubljeni zaslužek (zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem)
- škoda zaradi trajne nezmožnosti za delo - če povzročitelj povzroči:
x popolno ali delno nezmožnost za delo in posledično izgubo zaslužka,
x trajno povečanje potreb ali
x zmanjšanje možnosti za razvoj ali napredovanje
*pri nezmožnosti za delo se plačuje denarna renta
152
Premoženjska škoda pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev
Če oškodovalec zatrjuje ali raznaša neresnične trditve o preteklosti, znanju ali sposobnostih drugega, čeprav ve ali bi moral vedeti za neresničnost, mora povrniti premoženjsko škodo, ki zaradi tega nastane.
*če je oškodovalec v dobri veri glede resničnosti, pa ne odgovarja za škodo, če je imel pri tem resen interes
153
Nepremoženjska škoda
4 temeljne oblike:
- telesne bolečine - pretrpljene in bodoče
- duševne bolečine - pretrpljene in bodoče (10 oblik)
- strah (primarni in sekunardni)
- okrnitev ugleda pravne osebe
154
Nepremoženjska škoda - duševne bolečine (10)
1. Zmanjšanje življenjskih aktivnosti
* nezmožnost za delo, povečan telesni napor, manjša življenjska sposobnost, splošno osebno neugodje ali zmanjšanje osebnih priložnosti
2. Skaženosti
* objektivna merila, sprememba zunanjosti + subjektivna merila (vpliva na psiho oškodovanca)
3. Razžalitev dobrega imena in časti
* neupravičeno odrekanje spoštovanja, odrekanje ugleda, seje zoper nekoga sovraštvo, nemir ali prepir ali ko se nekoga skuša osmešiti
4. Okrnitev svobode
* neupravičen poseg v prostost (pripor) ali odvzem svobodne volje
5. Okrnitev osebnostnih pravic
* posegi v ime, glas in podobo ter duševni mir (zasebnost, nedotakljivost družinskega življenja)
6. Smrt bližnjega
* upravičen: zakonec, starši, otroci, bratje / sestre (če je obstajala življenjska skupnost) in stari starši (sodna praksa: če so vnukom nadomeščali starše)
7. Težja invalidnost bližnjega
* duševne bolečine zaradi trpljenja druge osebe
* upravičen: zakonec, starši, otroci, bratje / sestre (če je obstajala življenjska skupnost)
8. Kršitev dostojanstva
* oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju oz. je bilo zoper njo storjeno KD zoper dostojanstvo, osebnost ali moralo
9. Težki posegi v sorodstvene čustvene vezi
* zamenjava otrok v porodnišnici (sodna praksa)
10. Izguba stvari
* posebna priljubljenost - pretium affectionis (če je škoda nastala z naklepnim KD)
155
Vzročna zveza
VZ mora obstajati med škodnim dogodkom in nastankom škode.
Teorije:
- naravna vzročnost (conditio sine qua non): kot vzrok je mogoče upoštevati okoliščine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati
- pravno relevantna vzročnost (adekvatna vzročnost): kot vzrok se upoštevajo razlogi, ki po rednem teku stvari povzročijo posledico
- teorija predvidljivosti: stranka odgovarja le za predvidljive posledice
- teorija o ratio legis vzročnosti: upoštevajo se vzroki, ki jih pravna norma šteje za vzrok kršitve
Če med dejanjem in posledico nastane krajevna ali časovna oddaljenost je VZ podana, če je ni prekinil neodvisen dogodek (pretrganje VZ).
VZ glede BODOČE ŠKODE je priznana, če je ta verjetna (ne zahteva se gotovost).
Oškodovanec mora dokazati VZ.
*obratno dokazno breme velja pri objektivni odgovornosti (pri nevarni stvari se domneva da ta izhaja iz stvari)
156
Odgovornost povzročitelja škode
1. DELIKTNA SPOSOBNOST
- sposobnost prevzeti odgovornost za škodo
- pogoj: razsodnost (osebe nad 14 let)
- DELIKTNO NESPOSOBNE OSEBE
* nerazsodne osebe: zaradi motenj v duševnem razvoju in težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka ne odgovarjajo za škodo
* otroci do 7 leta
- -> pogojna nerazsodnost:
* prehodna nerazsodnost (odgovorni za škodo, ki jo povzročijo v takem stanju, razen če dokažejo, da v tako stanje niso prišli po svoji krivdi)
* otroci od 7-14 leta (niso odgovorni, razen če se dokaže da so bili zmožni razsojati pri povzročitvi škode)
- PRAVNE OSEBE:
* odgovornost DD za škodo, ki jo povzroči delavec
* odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzročijo njeni organi
2. KRIVDA
- naklep in malomarnost
* direktni naklep: ve za nastanek škode in jo hoče doseči
* eventualni naklep: ve za nastanek škode in vanjo privoli
* zavestna malomarnost: se storilec zaveda možnost nastanka posledice a meni da ne bo nastala / jo bo lahko preprečil
* nezavestna malomarnost: se storilec ne zaveda možnosti nastanka posledice, pa bi se mogel glede na okoliščine in osebne lastnosti --> HUDA malomarnost in LAHKA malomarnost
- obrnjeno dokazno breme: odgovorna oseba se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže da ni kriva
- napeljevalec, pomagač: odgovarja enako kot storilec
- odmera odškodnine: vpliva lahka malomarnost (sodišče lahko zniža odškodnino)
157
Objektivna odgovornost
Oškodovalec odgovarja ne glede na krivdo.
1. Odgovornost za drugega (nerazsodne)
2. Odgovornost za delavce
3. Odgovornost za škodo, ki izvira od nevarne stvari ali dejavnosti
Odgovorni se lahko razbremeni odgovornosti - ekskulpacijski razlogi (če odgovorna oseba dokaže odsotnost vzročne zveze, ki se domneva):
- -> višja sila
- -> ravnanje 3.os. ali oškodovanca
- -> privolitev oškodovanca
158
Odgovornost za drugega
Oblika objektivne odgovornosti:
1. odgovornost za DUŠEVNO BOLNE - odgovornost za osebo z motnjami v duševnem razvoju ali težavami v duševnem zdravju
* če oseba ni zmožna razsojati odgovarja nadzornik
* prost odgovornosti: dokaže da je opravljal dolžno nadzorstvo oz. bi škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu
2. odgovornost STARŠEV
* škodo ki jo otrok povzroči do 7l in za škodo, ki jo povzroči od 7-14 l (razen če dokažejo, da je nastala brez njihove krivde)
* prosti odgovornosti: če je otrok zaupan v varstvo / nadzor drugemu --> posebna odgovornost staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje, zgledov ali navad staršev (os., ki je plačala odškodnino ima zoper starše regresni zahtevek)
* odgovornost staršev iz pravičnost: ko je odškodninsko odgovoren mladoletnik, ki škode ne more povrniti, lahko sodišče iz pravičnosti naloži plačilo dela / celotne odškodnine staršem ob upoštevanju premoženjskih razmerij
3. Odgovornost nadzornikov
* če je škoda povzročena v času ko je deliktno nesposobna oseba pod nadzorom šole, druge ustanove
* prosti odgovornosti: če dokažejo da so opravljali nadzorstvo z dolžno skrbnostjo oz. da bi škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu
* odgovornost iz pravičnosti
159
Odgovornost za delavce
Objektivna odgovornost - delodajalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z opravljanjem dela.
*izvira iz izbire delavcev, pomanjkljivega nadzora ali navodil delavcem
*odgovornost DD je vedno objektivna
*odgovornost za škodni dogodek je lahko objektivna (nastala v zvezi z nevarno stvarjo ali dejavnostjo) ali krivdna (če DD dokazuje, da je delavec ravnal z ustrezno skrbnostjo)
DD ne odgovarja, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal pravilno.
* če je delavec povzročil škodo namenoma - lahko zahteva oškodovanec zahteva škodo direktno od njega
* če je delavec povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti - DD ima regresni zahteve, za povračilo škode zoper njega (more uveljaviti v 6m)
160
Odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti
Stvar / dejavnost iz katere izhaja povečana nevarnost
* odgovarja z škodo imetnik stvari oz. oseba, ki se z dejavnostjo ukvarja
* če je bila protipravno odvzeta stvar --> odgovarja tisti, ki je odvzel, razen če je imetnik odgovoren za odvzem, (npr. je malomarno hranil orožje)
* za škodo odgovarja tisti, ki mu je imetnik stvar zaupal - razen: če je škoda posledica skrite napake stvari na katero imetnik ni opozoril osebo ali je stvar zaupal osebi, ki ni usposobljena z njo ravnati
161
Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti
1. Višja sila - vis maior:
škoda izvira iz vzroka izven stvari, katerega učinek ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti in odvrniti
*naravni dogodki in družbeni dogodki (stavke, vojne) in ukrepi državnih organov (prepoved uvoza)
2. Ravnanje 3. os. ali oškodovanca:
škoda izvira izključno iz ravnanja 3. os., ki je nepredvidljivo, neizogibno in ga ni bilo mogoče odstraniti posledic
*3. os odgovarja solidarno z imetnikom stvari, če je k nastanku škode le prispevala
3. Privolitev oškodovanca:
če je oškodovanec s samo rabo stvari privolil v riziko
Ekskulpacijske razloge mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje
162
Posebni primeri objektivne odškodninske odgovornosti
1. Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
2. Odgovornost proizvajalca stvari z napako
3. Odgovornost terorističnih dejanj, javnih demonstracij in manifestacij
4. Odgovornost organizatorja prireditve
5. Odgovornost imetnika živali
6. Odgovornost imetnika stavbe
7. Odgovornost za rušenje zgradbe
8. Odgovornost za opustitev nujne pomoči
9. Odgovornost za obveznosti v zvezi s sklenitvijo pogodbe
10. Odgovornost za opravljanje poslov splošnega pomena
11. Odgovornost za ravnanje pomočnikov in za zastopnike
12. Odgovornost za mešano naključje
163
Povračilo škode - oblike
1. VPOSTAVITEV PREJŠNJEGA STANJA
- primarna odgovornost odgovorne osebe, da vzpostavi stanje kot je bilo preden je škoda nastala
* restitucijski zahtevek: za vzpostavitev prejšnjega stanja // institucijski zahtevek: za vzpostavitev stanja, ki ga ni bilo pa bi moral biti
2. DENARNA ODŠKODNINA
- če VPS ne odpravi škode popolnoma (za ostanek dolžna plačati denarno odškodnino)
- VPS ni možna oz. ni nujno, da to stori odgovorna oseba
- oškodovanec zahteva (sodišče prisodi, razen če okoliščine primera opravičujejo VPS) --> če se sodišče ne strinja s prisoditvijo odškodnine zavrne zahtevek (oškodovanec mora vložiti še enkrat in zahtevati VPS)
164
Satisfakcija
Satisfakcija je ime za povračilo škode (odškodnino) pri nastanku nepremoženjske škode. Oblike:
- denarna odškodnina --> višina odvisna od pomena prizadete dobrine in višine škode, a ne sme podpirati teženj nezdružljivih z naravo in namenom
- preklic izjave (ki posega v dobro čast / ime)
- objava sodbe / popravka (neupravičena obsodba / odvzem prostosti)
165
Odškodnina - značilnosti
Odškodnina se šteje za zapadlo v trenutku nastanka škode
- -> povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe
- pri premoženjski škodi: ekvivalenca
- pri nepremoženjski škodi: satisfakcija
* n. popolne odškodnine = prisodi se odškodnina, da se oškodovanca postavi v položaj, kot da ne bi bilo škodnega dogodka, ne sme pa biti večji od škode (upoštevajo se koristi in morebitni soprispevek oškodovanca)
Okoliščine, ki vplivajo na višino odmere odškodnine:
- obseg škode
- odgovornost storilca
- lastnostni poškodovane osebe / stvari
- korist, ki nastane iz škodnega dogodka
* pretium affectionis: cena posebne priljubljenosti (ima oškodovanec pravico, če je bila stvar uničena z naklepnim dejanjem)
* možnost zmanjšanja obveznosti v primeru šibkega premoženjskega stanja oškodovalca in povzročitve škode iz lahke malomarnosti
* če je oškodovalec povzročil škodo, ko je deloval v korist oškodovanca lahko sodišče odmeri manjšo odškodnino pri čemer upošteva skrbnost, ki jo oškodovalec kaže v lastnih zadevah
166
Odmera bodoče škode
Nanaša na:
- odmero izgubljenega dobička - premoženjska škoda
* dobička ni bilo mogoče doseči, a ga je bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen potek stvari ali posebne okoliščine
- odmero izgubljenega zaslužka - premoženjska škoda
* posledica nezmožnosti za delo in se presoja po pridobitnih namerah stranke (trenutni zaposlitvi in možnostih za zaposlitev)
* mogoče spremeniti rentno obveznost oškodovalca če so se po izdaji sodbe spremenile okoliščine
167
Oblike denarne odškodnine
- enkratni znesek
- denarna renta - v primeru smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja
* dosmrtna ali časovno omejena renta
* plačuje mesečno vnaprej, če sodišče ne določi drugače
* upnik lahko zahteva zavarovanje rente
* upnik lahko zahteva kapitalizacijo rente - izplačilo v 1x znesku (če oškodovalec ne da zavarovanja ali drugih razlogov)
168
Zastaranje odškodninske obveznosti
Prenehanje pravice zahtevati odškodnino
- subjektivni rok: 3l odkar je oškodovanec izvedel za škodo in oškodovalca
- objektivni rok: 5l od nastanka škode
Posebni roki:
- kršitev pogodbene obveznosti - zastara v enakem času kot je določeno za zastaranje pogodbene obveznosti
- KD - zastara v času ki je določen za zastaranje kazenskega pregona
- spolna zloraba mladoletne osebe - 15 let po polnoletnosti oškodovanca
- korupcija - 5 let odkar je izvedel za škodo / 15 let od nastanka
169
Posebne oblike objektivne odškodninske odgovornosti
| 13
1. Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
* v razmerju do 3. os. - objektivna odgovornost
* v notranjem razmerju - krivdna odgovornost
2. Odgovornost proizvajalca stvari z napako
* proizvajalec odgovarja za škodo zaradi napake v promet dane stvari
* odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni namestil ustrezno opozorilo, varnostno embalažo itd.
3. Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih manifestacij in demonstracij
* odgovornost države / tisti, ki bi moral škodo preprečiti za smrt in telesno poškodbo
4. Odgovornost organizatorja prireditve
* shod večjega števila ljudi v zaprtem / na prostem
* odgovornost za smrt ali telesno poškodbo zaradi izrednih okoliščin (gibanje množic)
5. Odgovornost imetnika živali
* nevarna žival - objektivna odg.
* domača žival - odgovarja imetnik, razne če dokaže da je poskrbel za potrebno varstvo / nadzorstvo
6. Odgovornost imetnika stavbe za nevarno odvrženo ali postavljeno stvar
7. Odgovornost za rušenje gradbe
* škoda zaradi rušenja / odpadlega dela zgradbe
* odgovarja imetnik zgradbe razen če dokaže da škoda ni posledica pomanjkljivosti zgradbe in je storil vse da bi odvrnil nevarnost
8. Odgovornost za opustitev nujne pomoči
* če oškodovalec brez nevarnosti zase ne nudi nujno pomoč osebi, katere življenje / zdravje je očitno ogroženo
* odgovarja za škodo, če bi jo moral predvideti glede na okoliščine primera
* sodišče lahko oprosti odgovornosti, če to terja pravičnost
9. Odgovornost za nesklenitev pogodbe
* če ima dolžnost skleniti pogodbo in tega ne stori
* odgovarja za škodo zaradi nesklenitve pogodbe
10. Odgovornost za prenehanje opravljanja poslov splošnega pomena
* posli komunalnega / splošnega pomena in brez utemeljenega razloga preneha opravljati / neredno opravlja
11. Odgovornost poslovnega gospodarja za ravnanje pomočnikov
* odgovornost za dejanja, ki so naročena pomočniku
* odgovornost gostilničarja za prevzete stvari
12. Odgovornost za zastopnike
* za škodo, ki jo povzroči zastopnik odgovarjata zastopnik in zastopanec solidarno
13. Odgovornost za mešano naključje - casus mixtus
* oškodovalec povzroči položaj ugoden za nastanek škode
* vmešavanje v tuje posle, kršitev varnostnih predpisov, upnikova zamuda in dolžnikovih nedopustnih dejanj
170
Temeljne oblike objektivne odškodninske odgovornosti po OZ (3)
1. Odgovornost za nevarno stvar / dejavnost
2. Odgovornost za drugega
3. Odgovornost DD za delavca
171
Deljena odgovornost
Tudi sam oškodovanec prispeval k nastanku škode oz. povzročil, da je ta večja kot bi bila sicer
*oškodovalec ima pravico do sorazmernega zmanjšanja odškodnine
172
Povračilne obveznosti
1. Nastanek
2. Oblike
Nastanejo z nedopustnim prikrajšanjem na eni strani in z obogatitvijo na drugi strani. Poleg odškodninskih obveznosti (primarne) poznamo po OZ tudi povračilne obveznosti - skupno jih imenujemo reparacijske obveznosti.
Nastanejo na 3 temeljih:
- poslovodstvo brez naročila (gestija)
- kondikcije (izpolnitev dolga, ki ga ni; kasneje neuresničena ali odpadla pravna podlaga)
- verzije (neupravičena obogatitev)
* OZ združuje kondikcije in verzije v 1 kategorijo, ki jo imenuje neupravičena obogatitev (prišlo do prikrajšanja na eni strani brez pr. temelja zato je to zavezan vrniti oz. odvzeto nadomestiti)
173
Poslovodstvo brez naročila (negotorium gestio)
1. Definicija
2. Stranke
3. Nepristno poslovodstvo
4. Odobritev dominusa
Gestija: opravljanj poslov za drugega brez njegove privolitve.
Gestor lahko opravlja posel v tujem imenu ali v lastnem imenu (in namerava učinke PP prenesti na dominusa)
Stranki: Gestor (poslovodja) in dominus (poslovni gospodar).
* če opravlja tuj posel z namenom zase doseči koristi, gre za NEPRISTNO POSLOVODSTVO:
- v dobri veri: ne ve da gre za tuj posel (uporaba pravil poslovodstva brez naročila)
- v slabi veri: ve da je posel tuj (veljajo pravila o verziji) -> dominus lahko zahteva izdajo računa in prenos vseh koristi + vrnitev stvari v prejšnje stanje + povrnitev škode (gestor nima pravice povračila stroškov za svoj trud)
Če dominus kasneje odobri poslovodstvo brez naročila to velja ex tunc in se šteje, da je gestor od začetka ravnal kot mandatar (p. o naročilu).
Poslovodja ima gestijske zahtevke proti dominusu.
174
Gestijski zahtevek
1. Pogoji
2. Nedopustna gestija
Pogoji:
1. Dopustnost - poslovodstvo brez naročila je bilo nujno potrebno in je imel dominus resnično korist
* nujna gestija (gestija v stiski) = posel je bilo nujno opraviti sicer bi nastala škoda (opravljen v času stiske dominusa)
* koristna gestija = posel je bilo treba opraviti sicer bi bila zamujena očitna korist (presoja se subjektivno - kaj je koristno za gospodarjev položaj)
2. Sposobnost
NEDOPUSTNA gestija --> gestija ki jo gospodar prepove ali iz drugih razlogov (ne gre za očitno korist niti za nujno gestijo)
* gospodar prepove: če je poslovodja brez naročila vedel / bi moral vedeti za prepoved in se je kljub temu vtaknil v tak posel nima gestijskega zahtevka + gestor odgovarja tudi za naključje
- ni mogoče prepovedati opravljanje posla, če je prepoved v nasprotju z zakonom, moralo ali prepoved izpolnitve zakonske obveznosti, ki je ni mogoče odločiti
* pomorska havarija vrsta nujnega poslovodstva brez naročila
175
Pomorska havarija
Ko kapitan žrtvuje blago nekaterih upravičencev --> se porazdeli, da vsak udeleženec nosi le del izgube, ki pripada njegovemu delu v celotnem tovoru
*za reševanje ljudi se ne dolguje nagrada
176
Neupravičena obogatitev
1. Kondikcija - plačilo neobstoječega dolga
| 2. Verzija
177
Kondikcija
1. Definicija
2. Predpostavke
3. Nedopustnost kondikcijskega zahtevka
4. Obseg kondikcijskega zahtevka
5. Pravice pridobitelja
6. Zastaranje
Ko plačnik izpolni neobstoječi dolg - če izpolni glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Oseba rabi prejeto vrniti, če to ni mogoče pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (obogatitveno n.).
Predpostavke:
1. neobstoj / neveljavnost razmerja
(ničen PP, razveljavljen PP - izpodbit ali razvezan, izpolnitev napačni osebi, razmerje veljavno a še neučinkovito - odložni rok / pogoj in ko poslovno nesposobna oseba izpolni zastaran dolg)
2. prikrajšanje dolžnika / okoriščanje pridobitelja
3. neprivolitev v prikrajšanje dolžnika
(zmota, izpolnil zaradi sile / grožnje, v dvomu glede obstoja dolga ali je izpolnil da bi preprečil nedopustno ravnanje)
Nedopustnost kondikcijskega zahtevka:
1. privolitev oškodovanca
2. kondikcijski zahtevek v nasprotju z moralo
(ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku - tudi plačilo na podlagi pravnomočne sod. odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali razveljavljena)
3. izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti
*nima pravice izpolnjenega zahtevati nazaj razen če si je to pravico pridržala ali je bila v to prisiljena
Obseg kondikcijskega zahtevka: pridobitelj je dolžan vrniti vse kar je neutemeljeno prejel
- prednost ima naravna restitucija - vrnitev stvari
*dobroverni pridobitelj je dolžan vrniti le toliko kolikor ima in korist od uporabe stvari
- sekundarno: povračilo denarne vrednosti
*le za kolikor je bil okoriščen, a ne več od izgube druge stranke
+ dolžnost plačila uporabnine oz. obresti, vračila plodov in škode
--> plodovi: potrebno vrniti tudi plodove, dobroverni pridobitelj od dneva vložitve zahtevka / nedobroverni pridobitelj: od dneva prejema stvari
--> zamudne obresti: pošteni pridobitelj mora plačati od dneva vložitve dohodka / nedobroverni pridobitelj: od dneva prejema denarja
Pridobitelj ima pravico od povračila odšteti stroške, ki jih je imel s stvarjo:
- potrebni stroški (za ohranitev stvari)
- koristni stroški (se je povečala vrednost stvari)
- olepševalni stroški
- -> dobroverni pridobitelj ima pravico zahtevati povračilo potrebnih in koristnih stroškov
- -> nepotrebni pridobitelj ima pravico zahtevati povračilo potrebnih in koristnih stroškov (kolikor so koristni za imetnika)
* ni pravice do povračila olepševalnih stroškov, le ius tollendi (pravica do odstranitve)
Zastaranje: splošni zastaralni rok 5 let
178
Verzije
1. Uporaba
2. Povračilo
3. Zastaranje
Ko pravo ne daje drugega varstva pri neupravičeni obogatitvi zaradi neobstoječe pravne podlage po pravilih kondikcije ali gestije. Isti dogodek mora pomeniti prikrajšanje ene stranke in okoriščanje druge.
Strogo osebne pravice (pravice do uporabe lastnega imena) --> potrebno povrniti vse koristi, tudi če jih oškodovanec sicer ne bi unovčil
Okoriščanec je dolžan vrniti:
- stvar oz. koristi od odsvojitve stvari oz. vrednost stvari
- koristi od uporabe stvari
Okoriščanec ima pravico do povračila nujnih in koristnih stroškov (če koristi še obstajajo).
Zastaranje: splošni zastaralni rok 5 let
179
Izpodbijanje pravnih dejanj prezadolženega dolžnika
| 1. Vrste in vsebina
Actio Pauliana
1. izpodbijanje v stečajnem postopku
Dolžnik pred začetkom SP nakloni posamezne ugodnosti določenim upnikom in s tem oškoduje druge upnike in zmanjša vrednost stečajne mase.
2. izpodbijanje izven stečaja po OZ
180
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika v stečajnem postopku
1. Definicija
2. Prepodstavke
3. Legitimiranost - tožba
4. Učinki izpodbijanja
Dolžnik pred začetkom SP nakloni posamezne ugodnosti določenim upnikom in s tem oškoduje druge upnike in zmanjša vrednost stečajne mase.
Predpostavke:
1. insolventnost (plačilna nezmožnost dolžnika)
2. opravljeno dejanje ki zmanjšuje premoženje dolžnika in so U zato prikrajšani pri plačilu
* lahko tudi opustitev (ne uveljavljanje zahtevka)
3. prikrajšanje upnika
4. vzročna zveza med dejanjem D in prikrajšanjem U
- -> odplačni pravni posli: izpodbojni, če je bil upravičenec iz pravnega posla slaboveren (se v določenih primerih domneva)
- -> neodplačni pravni posli: obdarjenca se ne varuje tudi če je v dobri veri
Pasivno legitimiran: upravičenec iz izpodbijanega pravnega posla (+ njegov univerzalni pr. naslednik / singularni pr. naslednik pa le če je v slabi veri)
Aktivno legitimiran: vsak U in stečajni upravitelj
Tožba: oblikovalni (pravno dejanje je brez učinka proti pravni masi) + dajatveni zahtevek (vrnitev koristi)
Učinki izpodbijanja: pravno dejanje je brez pravnega učinka proti stečajni masi (PP je sicer veljaven)
* stranka mora vrniti vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbijanim dejanjem
* 3. os. lahko od D zahteva izpolnitev iz PP ko pridobi novo premoženje
181
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po OZ
Vsak ki ima ZAPADLO terjatev zoper dolžnika lahko izpodbija pravna dejanja, če premoženje D ne zadostuje za poplačilo terjatve U.
*aktivno legitimiran: U
* pasivno legitimiran: upravičenec iz PP (+ univerzalni pravni nasledniki in sigularni nasledniki - neodplačni in odplačni, če so v slabi veri)
Izpodbojna so pravna dejanja zaradi katerih je D izgubil premoženjsko pravico oz. je D prevzel dodatno obveznost.
- -> neodplačna razpolaganja: šteje se da je D vedel da z neodplačnim razpolaganjem škoduje upnikom in se ne zahteva slaba vera 3. os (npr. odpoved dediščini)
* tožbo je treba vložiti v 3l od storitve izpodbijanega dejanja
* izjema - renumeracijska darila: zaradi oškodovanja U ni mogoče izpodbijati običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti
- -> odplačna razpolaganja:
- D je vedel ali je moral vedeti da z razpolaganjem škoduje svojim U
- slaba vera 3. os. (da ji je znano / bi moralo biti znano, da razpolaganje škoduje U)
* domneva slabe vere: sorodnik do 4. kolena, zakonec, svaštvo do 2. kolena
* tožbo potrebno vložiti v 1l od dneva sklenitve izpodbojnega dejanja
Dolžnik se lahko tožbi izogne, če izpolni obveznost.
Lahko se uveljavlja s tožbo --> učinek pravnega dejanja preneha le proti U v kolikor je to potrebno za izpolnitev dajatve D
(oblikovalni + dajatveni zahtevek)
182
Učinki obveznosti pri dvostranskih pogodbah
1. Načelo sočasne izpolnitve
Nobena stranka ni dolžna izpolniti, če druga stranka ne izpolni --> ugovor neizpolnjene pogodbe
*sodišče naloži, da mora obveznost izpolniti takrat ko obveznost izpolni druga stranka
183
Učinki obveznosti pri dvostranskih pogodbah
1. Sočasna izpolnitev
2. Zaporedna izpolnitev
1. Načelo sočasne izpolnitve
Nobena stranka ni dolžna izpolniti, če druga stranka ne izpolni --> ugovor neizpolnjene pogodbe
*sodišče naloži, da mora obveznost izpolniti takrat ko obveznost izpolni druga stranka
2. Zaporedne izpolnitve
- ko ena ima ena stranka dolžnost izpolniti prva
* negotovost izpolnitve druge stranke: zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe - stranka ki se je zavezala prva izpolniti lahko odloži izpolnitev obveznosti dokler druga stranka ne izpolni oz. da primerno zavarovanje (druga stranka lahko da zavarovanje ali odstopi od pogodbe po poteku roka)
* enako če so bile premoženjske razmere težke že ob sklenitvi pogodbe in druga stranka tega ni vedela in ni bila dolžna vedeti)
184
Spremenjene okoliščine
3. Spremenjene okoliščine
- ko po sklenitvi pogodbe pride do sprememb okoliščin na katere D ni računal (nepričakovanost dogodka)
- okoliščine morajo biti izjemne (ne zajemajo okoliščin običajnih za posamezne pravne posle)
Če nastanejo po sklenitvi p. okoliščine, ki otežujejo izpolnitev pogodbe ene stranke ali zaradi katerih ni mogoče doseči namena pogodbe + pogodba očitno več ne ustreza pričakovanjem strank in bi bilo nepravično ohraniti v veljavi trenutno pogodbo, se lahko zahteva razvezo pogodbe (lahko zahteva stranka z oteženo izpolnitvijo obveznosti ali stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena)
--> NI MOGOČE zahtevati razveze:
- če bi ob sklenitvi pogodbe morala te upoštevati,
- če bi se lahko izognil okoliščinam ali odklonil posledice okoliščin
- če so okoliščine nastale po poteku roka za izpolnitev
Stranka, ki je zahtevala razvezo:
- mora takoj obvestiti o tem, če ne odgovarja za škodo
- mora drugi stranki kriti pravičen del škode zaradi razveze
Druga stranka lahko ponudi, da se prilagodijo pogoji pogodbe - se ne razveže.
Možna predhodna odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine.
185
Izpolnitev obveznosti
1. definicija in vračunavanje izpolnitev
2. delna izpolnitev
3. Zmota v izpolnitvi
Reden način prenehanja obveznosti z izpolnitvijo dolžnika (izvršitev vsebine obveznosti) - realno pravno dejanje.
* več istovrstnih obveznosti med U in D - se izpolnitve vračunovajo:
- kot se dogovorita oz. kot določi dolžnik
- po času zapadlosti
- od najmanj do najbolj zavarovane
- od najbolj do najmanj obremenjujoče
- čas nastanka
- sorazmerno
* če dolžnik nosi poleg glavnice še obresti in stroške, se prvo poravnajo stroški, obresti, glavnica
Delna izpolnitev - obveznost se mora izpolniti v celoti
- pri denarnih obveznostih mora U sprejeti tudi delno, razen če ima interes za odklonitev
Zmota v izpolnitvi (U sprejme stvar ker meni, da je predmet izpolnitve, pa to ni)
- ni veljavna izpolnitev - U ima pravico vrniti izročeno stvar in zahtevati dolgovano
186
Izpolnitev poslovno nesposobne osebe
Veljavna izpolnitev, če gre za zapadlo obveznost katere obstoj je nedvoumen
*možno izpodbijanje izpolnitve: če gre za zastaran dolg, dolg iz sreče ali stare
187
Če kdo izpolni namesto dolžnika
*če kdo izpolni namesto dolžnika:
- U mora izpolnitev sprejeti od vsakogar, ki ima pravni interes, tudi če temu D nasprotuje / brez D vednosti
- U ni dolžan sprejeti, če mora D opraviti osebno
+ če je D ponudil, da bo sam izpolnil
* preneha obveznost, ne pa obveznostno razmerje saj nastopi subrogacijski učinek (po samem zakonu, če ima izpolnitelj pravni interes // v dogovoru z U) --> od D ne more zahtevati več kot je dal U
188
Nadomestna izpolnitev
Ko U v dogovoru z D namesto dolgovanega prejme v izpolnitev kakšno drugo stvar. D odgovarja za stvarne in pravne napake stvari dane v nadomestno izpolnitev
* U lahko namesto jamčevalnih zahtevkov zahteva izpolnitev primerno dolgovane stvari in odškodnino
189
Kraj in čas izpolnitve
| - zamuda
Kraj izpolnitve:
- določen s pravnim poslom ali zakonom
* iskovina: U pride iskati k D // prinosnina: D prinese k U
- če ni določeno: v kraju kjer ima D sedež / prebivališče
* denarne obveznosti: kraj kjer ima U sedež / prebivališče
Čas izpolnitve
- v roku (če je določitev prepuščena 1 stranki in ta ne določi, se lahko zahteva od sodišča)
- glede na naravo posla / običaje
- če ni roka oz. ga ni mogoče določiti: lahko U zahteva takojšno izpolnitev, D pa takojšni sprejem
* z začetkom SP --> vse terjatve postanejo dospele
Zamuda: ko poteče rok za izpolnitev (zapade terjatev):
- PP s fiksnim rokom: čas izpolnitve je bistvenega pomena in zamuda pomeni razdrtje pogodbe
* fiksni rok izhaja iz besedila pogodbe ali narave PP
* U lahko obdrži pogodbo v veljavi in določi dodatni rok
- PP z nefiksnim rokom: potrebno D določiti dodatni primerni rok
* razdor pogodbe pred roka: če je vidno iz D vedenja, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku
190
Predčasna izpolnitev
Predčasna izpolnitev je mogoča če je rok dogovorjen izključno v interesu D --> mora namen sporočiti U in paziti da ne izpolni v nepravem času
* U lahko odkloni če rok ni v izključnem interesu D ali pa sprejme in si z izrecno izjavo pridrži D pravico do odškodnine
- -> U lahko zahteva predčasno izpolnitev, če D ni dal primernega zavarovanja oz. dodatnega zavarovanja (če se je obstoječe zmanjšalo brez krivde U) ali je rok določen izključno v U interes
191
Kršitve obveznosti (3) in sankcije
1. Naknadna nezmožnost izpolnitve
2. Zamuda z izpolnitvijo
3. Nepravilna izpolnitev
Sankcije:
- odstop od pogodbe
- odškodninski zahtevek
- zamudne obresti
- pogodbena kazen
192
Naknadna nezmožnost izpolnitve
Obveznosti ni zmožno izpolniti v času, ko je ta zapadla.
Sankcija: odškodninska odgovornost.
1. če ne odgovarja nobena stranka - nekrivdna nemožnost izpolnitve --> obveznost D ugasne
* če je del izpolnil lahko zahteva nazaj po pravilih kondikcije
* delna nemožnost izpolnitve --> U lahko odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njegovim zahtevam
2. Krivdna nemožnost (odgovarja 1 stranka) --> odškodninska odgovornost
+ obveznost druge stranke ugasne, lahko pa zahteva izpolnitev od pogodbi nezveste stranke (če je ta povzročila le nezmožnost izpolnitve pogodbi zveste stranke)
*terjatev se zmanjša za koristi, ki jih ima stranka zaradi neizpolnitve
193
D zamuda z izpolnitvijo
- definicija
- posledice
- ugovori
- prenehanje
D zamuda: ko D ne izpolni v roku svoje obveznosti oz. če ni roka, če ne izpolni na zahtevo U
* ne pride v zamudo:
- če terjatev ni zapadla
- če je terjatev negotova (odvisna od roka / pogoja)
- ima ugovor zoper izpolnitev (u. sočasnosti izpolnitve, u. ogroženosti izpolnitve)
- če je U v zamudi
Posledice:
- D prevzame nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja
- odškodninska odgovornost za zamudo
- zamudne obresti
- pogodbena kazen
- odstop od pogodbe:
*razdor pogodbe pri fiksnih poslih po zakonu
*razdor pogodbe pri nefiksnih poslih po postavitvi dodatnega roka
+ odstop od pogodbe ne sme biti v nasprotju z moralo ali da je zamudo zakrivil U
* odstop je mogoč dokler traja zamuda (če se vloži tožba na izpolnitev odstop ni več mogoč)
Ugovori povezani z D zamudo:
- ugovor neizpolnitve --> uveljavlja stranka, ki je dolžna izpolniti kasneje kot druga stranka
- ugovor nepravilne izpolnitve
- ugovor ogroženosti --> izpolnitev druge stranke postane negotova zaradi poslabšanja premoženjskih razmer ali drugih resnih razlogov (stranka lahko odloži svojo izpolnitev dokler stranka ne izpolni / da zavarovanje - če dolžnik ne da zavarovanja v roku lahko odstopi od pogodbe po preteku tega roka)
- zasledovalna pravica: ima prodajalec, če se po odpošiljanju stvari pojavi resen dvom v kupčevo zmožnost plačila; prodajalec lahko zahteva vrnitev blaga, ki ga D še ni prejel
Prenehanje D zamude:
- z izpolnitvijo D
- z nastankom nemožnosti izpolnitve
194
Posledice prenehanja pogodbe
1. Stranki so proste obveznosti.
2. Nastane kondikcijski zahtevek:
- stranki lahko zahtevata kar sta na temelju pogodbe dali
3. Nastane odškodninski zahtevek če je stranka krivdno odgovorna za neizpolnitev (zamudo) ali če gre za mešano naključje (U / D zamuda)
* presoja kot abstraktna škoda (ocenjena vrednost izpolnitve) ali konkretna škoda (kritni kup)
195
Kritni kup
Stranka pridobi izpolnitev od druge osebe z namenom, da se škoda ne poveča.
* U mora o kritnem kupu obvestiti D, ki je v zamudi
* če ga ne obvesti odškodninsko odgovarja
196
U zamuda
U pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali to prepreči s svojim ravnanjem ali je pripravljen sprejeti izpolnitev D obveznosti in ne nudi svoje v vzajemnih dvostranskih pogodbah.
- ponujena izpolnitev D mora biti pravilna + ponuditi pravi subjekt
Posledice:
- prenehajo posledice D zamude (tudi tek zamudnih obresti)
- prenehajo teči pogodbene obresti od zamude- nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja preide na U
- odškodninska obveznost zaradi zamude
- povrnitev stroškov hrambe zaradi zamude
Ko U pride v zamudo, se dolžnik lahko reši obveznosti s sodno položitvijo.
D ima odstopno upravičenje le, če ne sodeluje pri izpolnitvi in je to nujno potrebno ---> D mu postavi primeren dodaten rok za sodelovanje in obvestilo, da bo pogodba razvezana, če bo rok potekel brez uspeha
*posebno odstopno upravičenje pri prodajni pogodbi, če kupec noče prevzeti stvari, ki so pravočasno in pravilno ponujene v izročitev + če prodajalec utemeljeno dvomi v plačilo kupnine
197
Nepravilna izpolnitev
Pomeni, izpolnitev če ima stvar napako oz. je izpolnitev napačna glede na pravno podlago.
*če obveznost sploh ni izpolnjena gre za zamudo ali neizpolnitev
Jamčevalne sankcije:
1. Odprava napake (popravilo oz. zamenjava stari)
2. Zmanjšanje kupnine
3. Razdor pogodbe
*obvezno: grajanje napake - 8 dni (oz. takoj pri gospodarskih pogodbah)
+ pravica do povračila škode
Mogoča je pogodbena izpolnitev obveznosti tudi na primere, ko D ne bi odgovarjal, razen če je to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Možno je odgovornost tudi omejiti / izključiti
- ni mogoče za naklep in hudo malomarnost
- za lahko malomarnost ni mogoče, če izključitev izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali neenakosti med pogodbenikoma
Možno je določilo o najvišjem znesku odškodnine, razen če ni znesek v očitnem nesorazmerju s škodo
*popolna odškodnina vedno, ko je povzročil škodo naklepno ali iz hude malomarnosti
Dolžnost zmanjšanja nastale škode: mora U sprejeti vse ukrepe za zmanjšanje nastale škode, drugače je D upravičen do sorazmernega zmanjšanja odškodnine
198
Odškodninska odgovornost zaradi opustitve notifikacije
Stranki imata dolžnost po vzajemnem obveščanju o okoliščinah, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje
- če tega ne stori odgovarja drugi stranki zaradi nastale škode zaradi nepravočasne obvestitve
199
Sprememba subjektov obligacijskega razmerja
1. Cesija (odstop terjatve s pogodbo) - spremeni U
2. Prevzem dolga - sprememba D
3. Pristop k dolgu
4. Prevzem izpolnitve
200
Prevzem dolga
- definicija
- predpostavke
Pogodba med starim in novim D - prevzemnikom, s katero prevzemnik stopi v položaj starega D in je potrebno SOGLASJE upnika (lahko da staremu ali novemu dolžniku).
* domneva privolitve: če U sprejme izpolnitev od prevzemnika
* molk U: če ga D pozove k izjavi o privolitvi, pomeni odklonitev pri običajnih dolgovih; pri hipotekarnih dolgovih pa se šteje za privolitev (mora biti v pisni zahtevi opozoriti na posledice molka)
* dokler U ne privoli ima prevzem dolga značilnost prevzema izpolnitve / če odkloni privolitev
- stranske obveznosti preidejo in obstajajo še naprej; poroštva in zastave pa preidejo le s soglasjem porokov / zastaviteljev (drugače prenehajo)
- prevzemnik ne odgovarja za do prevzema zapadle, neizterjane obresti
- prezadolženi prevzemnik - če U za prezadolženost ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji D ni prost obveznosti ampak ima prevzem značilnost pristopa k dolgu (odgovarjata solidarno)
Predpostavke:
- dopustnost (le dolgovi, ki so v pravnem prometu, niso strogo osebni, so bodoči)
- oblika (če je predpisana za posel iz katerega dolg izhaja)
Učinki prevzema:
- prevzemnik stopi na mesto prejšnjega D, ki je prost obveznosti
- prevzemnik ima vse ugovore iz razmerja med starim D in U in iz razmerja med prevzemnikom in U (ne more pa ugovor, ki jih ima prevzemnik do starega D)
201
Pristop k dolgu
Pogodba med U in 3. os. s katero ta vstopi v razmerje poleg D - odgovarjata solidarno.
- pristopnik lahko pristopi brez sodelovanja starega D
- pristopnik z plačilom dolga nima regresne pravice do D (nastal brez njegovega sodelovanja)
202
Prevzem izpolnitve
Zaveza tretje osebe, da bo izpolnila U namesto D.
* U nima proti prevzemniku nobenih pravic - lahko terja le D, prevzemnik pa odgovarja D
* pogodba o prevzemu dolga brez soglasja U se šteje za prevzem izpolnitve (t.i. razbremenitev dolga).
203
Asignacija / nakazilo
| - definicija
Gre za tri-stransko razmerje, ki nastane z dvojno pooblastitvijo, da se opravi določeno ravnanje:
- pooblastitev asignanta (nakazovalca) asignatu (nakazancu), da na njegov način nekaj izpolni asignatarju (prejemniku nakazil) --> kritno razmerje
- pooblastitev prejemnika nakazila, da v svojem imenu nakazilo sprejme --> kavzalno razmerje
* kritno razmerje je razlog, da se sploh podeli pooblastilo asignatu, ki navadno izhaja iz dolžniškega, kreditnega ali darilnega razmerja
* kavzalno razmerje pomeni, da je asignant dolžnik asignatarja (razlog asignacije)
* valutno razmerje: cilj nakazila kot izpolnitveno ravnanje (izpolnitev asignata asignatarju)
- sprejem ali akcept nakazila s strani asignata je potreben za veljavnost asignacije (do sprejema lahko asignant nakazilo prekliče)
* dolžnost notifikacije, če asignat ni sprejel
- asignatar mora sprejeti nakazilo (kot U asignanta)
204
Utrditev obveznosti v OZ (8)
1. Poroštvo
2. Zastavna pravica
3. Varščina
4. Pripoznava dolga
5. Pridržna / retencijska pravica
6. Določitev are in odstopnine
7. Določitev pogodbene kazni
8. Dogovor o pridržku LP
205
Poroštvo
- definicija
- akcesornost
- subsidiarnost
- pogoji
- ugovori
- dolžnosti U
- regres
Pogodba s katero se porok nasproti U zavezuje izpolniti zapadlo in veljavno obveznost, če je dolžnik ne bo izpolnil. Stranki pogodbe sta porok in U glavnega dolžnika (ni pa potrebno sodelovanje D).
- predmet: veljavna obveznost (lahko bodoča, pogojna)
* če ni določen rok zapadlosti se poroštvo lahko kadarkoli prekliče
AKCESORNA stranska obveznost, ki je povsem odvisna od obstoja glavne obveznosti (ugasne skupaj z njo in obveznost iz poroštva ne more biti večja od glavne)
--> izjeme: poroštvo za poslovno nesposobno osebo
(odgovarja enako kot porok poslovno sposobne) + če se akcesornost izključi v sami pogodbi
*obveznost poroka ne more biti večja od D, lahko pa se dogovori manjši obseg
*Zastaranje glavne obveznosti pomeni tudi zastaranje porokove obveznosti (če je daljše od 2l zastara obveznost subsidiarnega poroka v 2l od zapadle obveznosti - to ne velja za solidarno poroštvo)
*porok pa odgovarja tudi za stroške neuspele izterjave od glavnega D, vsako povečanje obveznosti zaradi D zamude / krivde in zapadle obresti po zapadlosti poroštvene pogodbe
*če D umre --> dediči ne morejo poplačati, odgovarja P
SUBSIDIARNOST - U lahko od poroka zahteva izpolnitev obveznosti, šele ko je s pisno zahtevo terjal izpolnitev od glavnega dolžnika (beneficium ordinis - pravna dobrota vrstnega reda) --> ugovor poroka
- -> izjeme:
- če iz premoženjskega stanja D izhaja, da očitno ne bo mogoče doseči izpolnitve,
- v primeru stečaja D in
- v primeru dogovra o solidarnem poroštvu (se zaveže kot porok in plačnik / se domneva pri gospodarskih pogodbah)
Pogoji:
- poroštvena sposobnost (popolna poslovna sposobnost)
- oblika - poroštvena izjava je lahko dana le pisno
Porok lahko zoper U uveljavlja vse ugovore iz razmerja med glavnim D in U (pobotanje, znižanje / odlog plačila, odpust dolga) in iz razmerja med porokom in U (ničnost P pogodbe, pobotanje, beneficium ordinis)
* D odpoved ugovorom / pripoznava dolga nima za poroka učinka
* nima osebnih ugovorov D - čezmerno prikrajšanje, plačilna nesposobnost
Dolžnosti upnika pri poroštvu:
- notifikacijska dolžnost - obvestiti poroka o tem da D ni pravočasno izpolnil obveznost (če ne odškodninsko odgovarja)
- če pride do SP mora priglasiti terjatev in obvestiti P (če ne odškodninsko odgovarja)
- hitra izterjava terjatve (v 1m po zahtevi poroka, če ne postane porok prost obveznosti = oprostitev zaradi zavlačevanja)
- določiti dan izpolnitve, če ni določen rok (P lahko v 1l po sklenitvi pogodbe zahteva od U, da določi rok - če tega ne stori v 1m je porok prost)
- obdržati garancije (varščina, zastava) in te potem prenesti na poroka (če jih opusti ali ogrozi zaradi malomarnosti postane porok prost obveznosti za znesek, ki ga je nudilo zavarovanje)
- prehod U pravic na porok = SUBROGACIJA (preide z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi)
Porok, ki je plačal U terjatev ima REGRES = od D lahko zahteva plačilo celotne terjatve, obresti od dneva plačilo, povračilo stroškov iz spora z U in povračilo škode.
* lahko zahteva zavarovanje od D (če ob zapadlosti ni izpolnil U in se je njegovo premoženjsko stanje po sklenitvi pogodbe znatno poslabšalo).
* porok lahko izpolni U in ni dolžan obvestiti o tem D --> ima pa glavni D v tem primeru pravico uporabiti vse ugovore proti P, ki bi jih lahko zoper U in s tem dosegel zavrnitev zahtevka (če D uspe in terjatev ugasne, lahko P zahteva le povrnitev od U s kondikcijskim zahtevkom)
Soporoštvo = več porokov
*če ne plača terjatev lahko od drugih zahteva povrnitev sorazmernega dela
Aval = menična zaveza, ki predvideva solidarno poroštvo (avalist se zavezuje poleg izdajatelja menice)
206
Zastava stvari
- predpostavke
- dolžnosti ZU
- dolžnosti zastavitelja
- prodaja stvari
Zastava je stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti (stvarnopravna pravica na tuji stvari) in pomeni dogovor, da se v primeru neplačila zavarovane terjatve ta poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.
* AKCESORNOST= ZP je odvisna od terjatve v zavarovanje katere je bila sklenjena
- premet: stvari in premoženjske pravice (če je mogoče z njimi razpolagati in imajo vrednost)
Predpostavke:
- poslovna sposobnost strank
- razpolagalna sposobnost glede stvari
- dopustnost zastave
x prepoved antihereze (ni dovoljeno uživanje stvari, mogoč le dogovor da se zavarovana terjatev zmanjšuje za vrednost plodov, ki jih pridobi ZU)
x prepoved uporabe stvari (razen če rabo dovoli zastavitelj in se korist odšteje zneska zavarovane terjatve)
x prepoved podzastave
x prepoved komisorne klavzule (da se zastavljena stvar ob neplačilu terjatve proda po vnaprej določeni ceni ali ostane v lasti ZU --> mogoče le če je dogovor sklenjen po zapadlosti terjatve)
Dolžnosti ZU:
- hramba stvari kot dober gospodar (se zavarovana terjatev poveča za stroške hrambe)
*če ne hrani ustrezno lahko na zahtevo zastavitelja sodišče odredi odvzem stvari in hrambo pri drugi osebi za račun ZU
- izterjava terjatve, ko ta zapade v plačilo
- vrnitev stvari po poplačilu terjatve in vrnitev zastavnega lista
- v primeru prodaje stvari, vrnitev presežka
Več ZU --> načelo prior tempore potior iure (poplačilo terjatev se ravna po vrstnem redu nastanka ZP)
Dolžnost zastavitelja:
- izročitev zastavljene stvari v posest (možni drugi dogovori - izročitev na dolgo / kratko roko, posestni konstitut)
- jamčevanje za stvarne in pravne napake stvari
* če za to U ni vedel in ne nudi zadostnega zavarovanja lahko zahteva zastavitev druge, primerne stvari
- povrnitev stroškov za hrambo stvari
Prodaja zastavljene stvari
- ->sodna prodaja - če terjatev ni poravnana ob zapadlosti, lahko ZU zahteva odločbo sodišča da se zastavljena premičnina proda in poplača dolg (uporaba pravil ZIZ)
- -> izvensodna prodaja - dogovor strank
* pri gospodarskih pogodbah se domneva (proda na javni dražbi, po tržni ali borzni ceni v 8d od opozorila)
- -> predčasna prodaja stvari
- premičnina kvari ali izgublja vrednost in obstaja nevarnost da bo posala nezadostna za zavarovanje U terjatve (sodišče na predlog ZU ali zastavitelja po zaslišanju nasprotne stranke odredi prodajo na javni dražbi, po borzni ali tržni ceni; če zastavitelj ponudi drugo primerno zavarovanje se zahtevek ZU zavrne)
- ugodna cena za prodajo določeni osebi (prodaja s soglasjem dolžnika)
207
Varščina
1. Zaprta varščina
Ko po prenehanju temelja varščine dane za zavarovanje izpolnitve stvari mora U vrniti iste stvari kot jih je prejel
2. Vsotna varščina (denarni znesek)
Po prenehanju temelja varščine dane za zavarovanje izpolnitve stvari mora U vrniti enako količino istovrstne stvari.
208
Pridržna / retencijska pravica
- definicija
- temelj in predmet
- pogoji
- nedopustna retencija
- posledice
Pravica na podlagi katere sme U pridržati stvar v lasti D, ki jo ima v posesti, dokler mu D ne plača terjatve, ki je zapadla.
* v primeru neplačevitosti D ima pridržno pravico kljub zapadlosti terjatve
* če izgubi stvar iz posesti je ne more zahtevati nazaj
Temelji na zakonu, lahko pa se stranki dogovorita
*predmet retencije so lahko stvari in VP (ni mogoče pridržati pooblastila, listin, izkaznic in drugih stvari, ki niso na prodaj).
Pogoji:
1. je v skladu z moralo
2. ima stranka stvar v posesti ali imetništvu do katerega je prišla na zakonit način
Nedopustna retencija:
- če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni v njegovi posesti
- glede stvari izročenih v hrambo ali na posodo
Posledice: U lahko zadrži stvar dokler U ne izpolni obveznosti
+ pravica poplačila iz stvari na enak način kot ZU vendar mora o tem predhodno obvestiti dolžnika
Prenehanje
- preneha terjatev (akcesornost)
- U izgubi posest ali imetništvo stvari
- D ponudi primerno zavarovanje (U dolžan vrniti stvar)
Posebna vrsta v meničnem pravu, ko pridobi imetnik menice tožbo na regres, lahko pridrži D denar, premičnine in VP
209
Ara
Premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena (za utrditev obveznosti).
V dvomu namena izročene koristi se šteje izročena korist za predujem.
Realni dogovor - dogovorjena ko je dana
*če je previsoka, jo lahko sodišče na zahtevo stranke zmanjša
Učinki are pri neizpolnitvi obveznosti:
- neizpolnitev odgovarja dajalec are ima prejemnik možnost:
1. zahtevati izpolnitev (+ odškodnina zaradi zamude)
2. zahteva povrnitev škode in aro vrne ali všteje v odškodnino
3. obdrži aro
- neizpolnitev odgovarja prejemnik are ima dajalec možnost:
1. zahtevati izpolnitev(+ odškodnina zaradi zamude)
2. zahteva povrnitev škode in vrnitev are
3. vrnitev dvojne are
Če se pogodba pravilno izpolni se ara vračuna v izpolnitev ali vrne.
210
Odstopnina
Sporazum strank, da ima ena stranka pravico odstopiti od pogodbe, če plača določen znesek, pri čemer mora biti odstopnina večja od tistega kar je stranka prejela od druge.
Ko stranka izjavi, da bo dala odstopnino ne more več zahtevati izpolnitve
*ko poteče čas za izpolnitev ni več mogoč odstopiti
Pravica do odstopa preneha, če stranka z odstopno pravico začne izpolnjevati obveznost ali sprejemati izpolnitev nasprotne stranke.
211
Pogodbena kazen
Dogovor med U in D, da bo D plačal U določen denarni znesek ali drugo premoženjsko korist v primeru:
- zamude z izpolnitvijo (se domneva)
- neizpolnitve
* akcesornost: odvisna od obstoja obveznosti na katero zavarovanje se nanaša
* namen je kazenska funkcija in odškodninska funkcija (vnaprej določi odškodnina za škodo zaradi zamude / neizpolnitve)
* možno znižanje če sodišče spozna da je glede na vrednost in pomen predmeta določena previsoko
U ne more zahtevati, če je do neizpolnitve prišlo iz vzroka izven D odgovornosti
Predpostavke:
1. Dopustnost - ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti (določene zamudne obresti)
2. Oblika - v enaki obliki kot velja za glavno obveznost
3. Določenost - stranki poljubno določita višino
Pogodbena kazen za primer NEIZPOLNITVE - lahko U zahteva izpolnitev ali pogodbeno kazen.
* nepravilna izpolnitev, ki jo U odkloni = neizpolnitev
* ni mogoče plačati pogodbene kazni in odstopiti od pogodbe
Pogodbena kazen za primer ZAMUDE - U lahko zahteva izpolnitev + pogodbeno kazen.
* U mora takoj D obvestiti da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (če ne do nje ni upravičen)
* če U molči se šteje, da se je odpovedal pogodbeni kazni
ODŠKODNINA
- če je nastala škoda manjša od pogodbeni kazni ima U pravico do PK tudi če je škoda manjša ali sploh ni nastala
- če je nastala škoda večja od pogodbene kazni ima U pravico zahtevati razliko do polne odškodnine
212
Sodni penali
Če je bila obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo in D ne izpolni obveznosti lahko izvršilno sodišče (ZIZ) določi plačilo sodnih penalov.
213
Predujem ali avans
Vnaprejšnja izpolnitev - ko stranka opravi delno izpolnitev še pred zapadlostjo, kot znamenje utrditve obveznosti.
*nima učinkov are, če pogodbo krši mu predujem ne odpade
214
Pripoznava dolga
Akcesorni dogovor s katerim D upniku prizna, da njegov dolg obstaja
- pretrga zastaranje
Možno dati z neposredno, enostransko izjavo dolžnika // posredno priznanje --> plačilo na U račun, plačilo obresti ali dajanje zavarovanja
215
Spremembe obveznosti po OZ
1. Poravnava
2. Zastaranjem
3. Stečaj
216
Poravnava
Odplačna pogodba s katero se odpravi negotovost ali sporno razmerje z medsebojnim popuščanjem, tako da - se spor prekine oz. odpravi negotovost +
-določijo vzajemne pravice in obveznosti.
Pogoji:
1. spornost ali negotovost razmerja - se strani ne strinjata o vsebini (spor) ali je odvisna od pogoja
* ne smeta se dogovoriti za popolnoma novo obveznost --> novacija
* pri poravnavi ostanejo v veljavi stranske pravice
2. vzajemnost izpolnitve
3. razpolagalna in poslovna sposobnost
* predmet poravnave je lahko katerakoli pravica s katero lahko stranka razpolaga (ne pa spori o statusnih razmerjih - roditeljske pravice, zakonska zveza)
4. obstoj temeljnega razmerja (poravnava je akcesorna)
* nična je poravnava glede ničnega pravnega posla (tudi če sta stranki s poravnavo želeli ničnost odpraviti)
5. stranki ne smeta biti v zamudi
Poravnava o izpodbojnem pravnem poslu - dovoljena, če je izpodbojni upravičenec ob sklenitvi vedel za možnost izpodbijanja
Zmota pri sklepanju poravnave:
- zmota o obstoju spornega ali negotovega razmerja (poravnava je nična)
* odpoved pravici uveljavljanja ničnosti poravnave ni veljavna
- o okoliščinah, ki sta jih stranki imeli za sporne
- o okoliščinah, ki jih stranki nista imeli za sporne (če bi povzročila da do poravnave ne bi prišlo učinkuje)
- zmota o dejstvih
- zmota o podlagi (stranki mislita da je sporno razmerje pa sploh ni --> učinkuje na veljavnost poravnave)
* zaradi čezmernega prikrajšanja ni mogoče izpodbijati poravnave
Učinki poravnave:
- veljajo splošni učinki PP (odgovornost za stvarne in pravne napake, zamudo, neizpolnitev)
- poroki in ZP - s poravnavo so nadalje v zavezi, s poravnavo se obveznost lahko zmanjša, poveča pa le če se strinjata s poravnavo
* če se s poravnavo izvede novacija obveznosti - porok prost in ZP preneha
Vrste poravnave:
1. sodna poravnava - sklenjena pred sodiščem
2. postopek prisilne poravnave po ZFPPIPP- prezadolžen dolžnik lahko U namesto stečaja predlaga poravnavo in je tak predlog sprejet če ga sprejmejo U, katerih prijavljene terjatve presegajo 6/10 celotne vrednosti prijavljenih terjatev
217
Zastaranje
- Definicija
- elementi
- zastaralni rok
- zadržanje in pretrganje
- razmerje do prekluzije
Po poteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti in se CP obveznost spremeni v naturalno - ne preneha sama obveznost, le njena pravna narava se spremeni v neiztožljivo.
Če D ne uveljavlja ugovora zastaranja in terjatev izpolni nima pravice terjati nazaj tistega kar je dal, tudi če ni vedel za zastaranje (če se dolžnik na zastaranje ne sklicuje tudi sodišče ne sme upoštevati, ne pazi po UD).
Z zastaranje preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti po pravni poti. Začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik možnost uveljavljati izpolnitev oz. prvi dan ko je ravnal proti obveznosti pri opustitvah.
V zastaralni rok se všteva tudi čas pr. prednikov
*ko zastara glavna terjatev, zastarajo tudi stranske
*zastaralni roki so kogentni (ni mogoče podaljšati / skrajšati z dogovorom, dolžnik se zastaranju ne more odpovedati pred potekom)
Elementi zastaranja:
- preteče zakonsko določen čas
- dolžnik se more sklicevati nanj da učinkuje
Pisna pripoznava zastarane obveznosti se šteje odpoved zastaranju, kot tudi zastava ali drugo zavarovanje terjatve.
Splošni zastaralni rok po OZ: 5 LET.
GOSPODARSKE pogodbe: 3LETA
ODŠKODNINSKE obveznosti - subjektivni rok 3 LETA odkar je oškodovanec izvedel za dejanje in storilca //
objektivni rok 5 LET odkar je škoda nastala
*odškodninske terjatve za dejanje spolne zlorabe mladoletne osebe: 15 let od polnoletnosti oškodovanca
GOSPODINJSKE TERJATVE (plin, elektrika, snaga, pošta, naročnine na časopise, RTV, upravljanje večstanovanjskih hiš): 1 LETO od leta v katerem so zapadle
OBČASNE TERJATVE in ANUITETE (odplačevanje glavnice + obresti) ki dospevajo letno ali v krajših presledkih: 3 LETA
Terjatve ugotovljene pred SODIŠČEM / državnim organom: 10 LET
ZAVAROVALNE pogodbe za neživljenjska zavarovanja - 3 leta odkar je izvedel / 5 let //
za življenjska zavarovanja: 5 let / 10 let od smrti
ŠKODA zaradi KORUPCIJE: 5 let odkar je izvedel / 15 let od dejanja
- škoda povzročena s KD: v roku za zastaranja kazenskega pregona
*zakon o menici: 6m
*pravica do preživljanja, pravica do uveljavljanja ničnost, osebne in statusne zadeve: ne zastara
ZADRŽANJE ZASTARANJA: v določenem času ne teče zaradi zakonsko predvidenih dogodkov:
1. osebna vez med U in D (zakonci, starši - otroki, skrbnik - varovanec)
2. terjatve do določenih oseb (mobilizacija, vojna nevarnost, osebe v vojaški službi in terjatve v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu)
3. nepremagljive ovire (U zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati)
* zastaranje v tem obdobju ne teče, nato se tek zastaranja nadaljuje (že pretečeni čas se všteje)
PRETRGANJE ZASTARANJA
1. pripoznava dolga (izrecna pisna izjava, plačilo dolga, obresti ali ponudba zavarovanja)
2. vložitev tožbe (vsako U dejanje pred pristojnim sodiščem ali drugim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev)
* zastaranje se prekine in po poteku pretrganja začnejo zastaralni roki teči znova
* izjeme: ne pride do pretrganja če je tožba zavržena, zavrnjena ali umaknjena
Prekluzija in zastaranje: z zastaranjem preneha pravica sodno uveljavljati izpolnitev obveznosti, medtem ko pri prekluziji preneha sama pravica. Sodišče upošteva zastaranje le na zahtevo dolžnika, iztek prekluzivnega roka pa po UD. Če D izpolni zastarano obveznost tega ne more zahtevati nazaj; če pa prekludirano pa ima kondikcijo.
218
Stečaj
- spremembe obveznosti (6)
- prednostna poplačila
Razlog za prenehanje gospodarskih subjektov z namenom unovčiti premoženje D in poplačati sorazmerno U v enakem položaju, zaradi insolvenosti D.
V stečaju pride do sprememb obveznosti:
-nedenarne terjatve postanejo denarne
- nezapadle terjatve se štejejo za zapadle
- periodične in občasne terjatve se spremenijo v enkratne
- ponudbe, ki jih je dal ali sprejel stečajni D postanejo neveljavne, razen če so bile akceptirane do uvedbe SP
- obojestranske odplačne pogodbe - ima stečajni upravitelj pravico do odstopa
- terjatve, ki jih je mogoče pobotati do začetka SP se štejejo za pobotane (se jih ne prijavlja v stečajno maso)
*po začetku stečaja niso mogoči več postopki po ZIZ
*s prijavo v stečajno maso se pretrga zastaranje terjatve (enak učinek kot vložitev tožbe)
Prednostna pravica do poplačila v stečaju;
- terjatve delavcev za osebni dohodek
- odškodnine za poškodbe pri delu
Stečaj ne vpliva na izločitvene pravice (LP tretji osebe na stvari).
Pri ločitvenih pravicah (ZP, pridržna pravica) --> pravica do posebnega poplačila iz posebne stečajne mase
219
Denarne obveznosti
Načelo denarnega nominalizma - pogodbena obveznost se glasi na število denarnih enot določenih v pogodbi
* možen dogovor o valorizaciji (instrumenta za določljivost) denarne obveznosti:
- indeksna klavzula (obveznost določi glede na spremembe cen izraženih z indeksom)
- valutna klavzula (obveznost določi glede na gibanje tečaja tuje valute)
- sprememba drugih cen
220
Prenehanje obveznosti
1. Redno prenehanje - z izpolnitvijo
2. Izredno prenehanje:
- sporazum strank --> - nadomestna izpolnitev, prenovitev obveznosti, odpust dolga, razveza pogodbe
- opcija 1 stranke --> razveza z opcijo, ugovor pobota, sodna položitev, samopomočna prodaja
- brez volje strank--> združitev subjektov, prenehanje subjekta in prenehanje U interesa
- ostali primeri --> nezmožnost izpolnitve, potek časa ali odpoved, ničnost / izpodbojnost, razveza pogodbe zaradi neizpolnitve / spremenjenih razmer / čezmernega prikrajšanja in odstop od pogodbe
221
Nadomestna izpolnitev
Izreden način prenehanja obveznosti določen v sporazumu strank, U sprejme nekaj drugega v izpolnitev, namesto tistega kar mu D dolguje. Če je pravilno izpolnjena povzroči prenehanje obveznosti.
Če U nadomestne izpolnitev odkloni, zaživi prvotna obveznost (ne oživijo pa stranske pravice)
*D je odgovoren kot prodajalec za stvarne in pravne napake nadomestne izpolnitve
*U lahko namesto jamčevalnih zahtevkov zahteva izpolnitev prvotne terjatve in odškodnino
222
Prenovitev ali novacija
Izredni način prenehanja obveznosti z dogovorom strank, kjer se U in D sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, ki ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Se ne domneva, če stranki nista izrazili namena prenove obveznosti, obstaja stara obveznost poleg nove
Pogoji za veljavnost:
- U in dolžnik skleneta pogodbo o prenehanju prejšnje obveznosti in sočasni ustanovitvi nove
- veljavna prejšnja obveznost in nova obveznost
*ni prenovitev le sprememba roka / kraja / načina izpolnitve, sporazum o obrestih, pogodbenih kaznih, zavarovanju ipd.
*če je prejšnja obveznost nična, je nična prenovitev; če je prejšnja obveznost izpodbojna je prenovitev veljavna, če je D za to vedel
223
Odpust dolga
Izredni način prenehanja obveznost s sporazumom, kjer U izjavi D da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti in se dolžnik s tem strinja.
Predpostavke:
- izjava U in soglasje D
- obveznost, ki jo je mogoče odpustiti (ni mogoče odreči strogo osebnim razmerjem in neprenosljivim terjatvam)
* odpust dolga glavnemu dolžniku odpusti tudi poroka
224
Odprava pogodbe ali razveljavitev
Izredno prenehanje obveznosti z dogovorom strank, ki učinkuje ex tunc /če učinkuje za naprej - storniranje).
225
Pobot ali kompenzacija
- definicija
- pogoji
- zakonske ovire
- vrste pobotov
Izredno prenehanje obveznosti z enostransko izjavo med strankama, ki sta drugi nasproti drugi hkrati U in D.
D lahko pobota svojo terjatev nasproti U, če:
- vzajemni
- istovrstni (obe glasita na denar / nadomestne stvari iste vrste in kakovosti)
- zapadli
*likvidne in iztožljive
*izjeme od vzajemnosti (ko lahko D uveljavlja tujo terjatev v pobot) - pri cesiji (vse terjatve do odstopnika), pasivna solidarnost (D lahko uveljavlja proti U tudi terjatev sodolžnika), porok (terjatev D)
*nezmožnost pobotanja induvidualno določenih stvari in dajatev s storitvami (v SP pa vse nedenarne terjatve postanejo denarne)
*izjema od dospelosti (v SP se vse terjatve štejejo za dospele)
ZAKONSKE OVIRE za pobot (ne morejo prenehati s pobotom):
- terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti
- stvari, ki so dane D v hrambo, na posodo ali ki jih je protipravno vzel
- terjatve za naklepno povzročitev škode
- odškodninske terjatve zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti
- terjatve iz zakonite obveznosti preživljanja
Posledice:
- terjatvi prenehata (oz. če je ena terjatev višja glede presežka ostaja naprej)
- prenehajo teči obresti, stranske pravice in pogodbene kazni
Enostranski prisilni pobot - po OZ (materialnopravni pobot, ki ga stranka uresniči z izjavo):
- učinkuje za nazaj (odkar so bili izpolnjeni pogoji za pobot)
- možno tudi pri zastarani, če ko so se iztekli pogoji za pobot ni bila zastarana
Procesno pobotanje / pobotanje v pravdi (če teče spor o terjatvi je mogoče le pobotanje v pravdi)
Zakonski prisilni pobot:
- v SP na dan uvedbe veljajo terjatve avtomatično za pobotane (se ne prijavijo v stečajno maso)
226
Sodna položitev
- razlogi
- kraj
- notifikacija
- prodaja stvari
- preklic depozita
Izredni način prenehanja obveznosti z enostranskim dejanjem D, ki položi dolgovana stvar pri sodišču v primeru:
- če je U v zamudi
- če je U neznan
- se ne ve kdo je U in kje se nahaja
- je U poslovno nesposoben in nima zastopnika
Položitev lahko opravi pri okrajnem stvarno pristojnem sodišču v kraju izpolnitve oz. pri drugi osebi, če ni mogoče pri sodišču (določi sodišče) + pri javnem skladišču (gospodarske pogodbe)
*mora sprejeti vsako drugo sodišče (odgovarja pa D za dodatne stroške U)
Velja obveznost notifikacije - mora o položitvi obvestiti U in naznanilo ga oprosti njegove obveznosti
Stroške položitve nosi U.
Učinki položitve:
- D je prost obveznosti (preneha njegova zamuda)
- nevarnost naključnega uničenja preide na U
- preneha tek obresti
Če U ne prevzame stvari, ga sodišče z oklicem pozove naj to stori; če ne se odredi prodaja stvari iz katerih se poplačajo stroški hrambe in prodaje, razlika pa se hrani pri sodišču za upnika
* možna tudi prodaja za kritje stroškov hrambe, če ti v primernem roku niso plačani oz. je U izjavil, da jih ne namerava pokriti
D lahko stvar vzame nazaj (mora o tem obvestiti U), obveznost oživi in stranske pravice
--> NE MORE če je izjavil sodišču da se odpoveduje tej pravici, če U izjavi sprejem stvari ali se s pravnomočno odločbo ugotovi, da položitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve
227
Samopomočna prodaja
Enostransko dejanje s katerim izredno preneha obveznost, ki pomeni prodajo stvari namesto sodne položitve:
- na javni dražbi --> stvar ni primerna za hramba oz. so za hrambo / vzdrževanje potrebni nesorazmerni stroški
- pod roko--> če ima stvar dnevno ceno ali majhno vrednost glede na stroške javne dražbe
- takojšnjo --> če se stvar lahko hitro uniči ali porabi
* po pokritju stroškov, se položi doseženi znesek pri sodišču v izpolnitev
Obveznost notifikacije U o nameravani prodaji in o izvedeni prodaji ter položitvi zneska pri sodišču.
228
Odpoved pogodbe
Enostranski izredni način prenehanje pogodbe z 1-.stransko izjavo stranke, ki učinkuje za naprej in ki jo stranka lahko vedno poda, razen ob neprimernem času. Možnost:
- s plačilom odstopnine
- z izjavo
229
Združitev
Izredni način prenehanja obveznosti brez volje strank (po zakonu), saj se v isti osebi združita U in D in terjatev zato preneha (ker lahko obstaja le med 2 strankama)
* prenehajo vse stranske terjatve
* če postane porok upnik obveznost glavnega dolžnika ne preneha
* terjatve vpisane v javno knjigo ne ugasnejo dokler ni vpisan izbris
230
Prenehanje U interesa
U interes preneha, če je namen obveznosti dosežen kako drugače kot z izpolnitvijo.
*D ima pravico do odškodnine za vsa opravljena ravnanja
231
Prenehanje subjekta obveznosti
Zaradi smrti fizične osebe ali prenehanja pravne osebe obveznost preneha
* po fizični osebi se deduje; s prenehanjem pravne osebe, pa gre premoženje v likvidacijsko maso
- -> prenehajo strogo osebne obveznosti, mandat in družbena pogodba
232
Nominantne pogodbe
Nominantne pogodbe so posebej urejene v posebnem delu OZ.
Temeljne skupine:
1. Pogodbe o odsvojitvi (dajatvene pogodbe, pridobitev stvarne pravice)
2. Pogodbe o uporabi (dajatvene pogodbe, pridobitev obligacijske pravice)
3. Podjemne pogodbe / o delu (storitvene pogodbe, o. rezultata)
4. Mandatne pogodbe (storitvene pogodbe, o. prizadevanja)
5. Pogodbe o udeležbi
6. Bančni posli in druge pogodbe po ZOR
233
Pogodbe o odsvojitvi
Dajatvene pogodbe, kjer je predmet izpolnitvenega ravnanja pridobitev stvarne pravice na stvari.
Po OZ:
1. Prodajna pogodba
2. Menjalna pogodba
3. Prodajno naročilo (starinarska pogodba)
4. Darilna pogodba
5. Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
6. Pogodba o dosmrtnem preživljanju
7. Pogodba o preužitku
8. Posojilna pogodba
234
Pogodbe o uporabi
Dajatvene pogodbe, kjer pridobi U na stvari obligacijsko pravico.
Po OZ:
1. Posodbena pogodba
2. Zakupne / najemne pogodbe
3. Licenčne pogodbe
235
Pogodbe o delu (podjemne)
Storitvene pogodbe, kjer ima storitev naravo obligacije rezultata.
Po OZ:
1. Pogodba o delu / podjemna pogodba
2. Gradbena pogodba
3. Prevozne pogodbe
4. Shranjevalna pogodba
5. Skladiščna pogodba
236
Mandatne pogodbe
Storitvene pogodbe, kjer ima storitev naravo obligacije prizadevanja.
Po OZ:
1. Mandat / pogodba o naročilu
2. Komisijska pogodba
3. Pogodba o trgovskem zastopanju
4. Posredniška pogodba
5. Špedicijska pogodba
6. Pogodba o kontroli blaga in storitev
7. Pogodba o organiziranju potovanja
8. Posredniška pogodba o potovanju
9. Pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti ali alotmajska pogodba
10. Zavarovalna pogodba
237
Pogodbe o udeležbi
1. Družbena pogodba / societas
| 2. Skupnost
238
Druge pogodbe
1. Poroštvo
2. Nakazilo/ asignacija
3. Poravnava
239
Bančni posli po ZOR
1. Bančni depozit
2. Deponiranje VP
3. Pogodba o sefu
4. Kreditna pogodba
5. Kredit z izstavitvijo VP / lombardni kredit
6. Akreditivi
7. Bančna garancija
240
Prodajna pogodba
- nevarnost naključnega uničenja
- bistvene sestavine
- nemožnost izpolnitve
- prodaja tuje stvari
- obveznosti prodajalca pri prodajni pogodbi
- čas in kraj izpolnitve pogodbe
- načelo sočasnosti izpolnitve
- zasledovalna pravica
Prodajalec se zavezuje stvar izročiti, tako da bo kupec na njej pridobil LP, kupec pa se zavezuje plačati kupnino.
Nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja:
- pred izročitvijo: prodajalec
- po izročitvi: kupec - ne trpi če je zaradi napake odstopil od pogodbe ali zahteval popravilo / drugo stvar
*zamuda kupca, zaradi katere ni izročena, preide nevarnost v trenutku nastopa zamude (pri genus: ko prodajalec izloči stvar in pošlje kupcu obvestilo o tem oz. če se stvar ne da izločiti, če stori vse potrebno, da lahko kupec stvar prevzame in o tem obvesti kupca)
Prodajna pogodba - bistvene sestavine:
- določitev stvari (mora biti v pravnem prometu, mogoča prodaja bodoče stvari)
- določitev kupnine
* nemožnost izpolnitve (uničenje stvari) - če je bila stvar uničena že ob sklenitvi pogodbe, je pogodba nična
* delno uničenje stvari: če z delno izpolnitvijo ni mogoče doseči namena pogodbe lahko kupec odstopi od pogodbe / če je mogoče ostane pogodba v veljavi in se sorazmerno zmanjša kupnino
* nedoločena kupnina: če ni določena / določljiva pogodba ni nastala --> v primeru gospodarskih pogodb to ne pomeni ničnosti pogodbe temveč se plača običajna ali primerna kupnina (določi kot dnevna cena ali glede na okoliščine primera)
* če je določeno, da kupnino določi 3. os. - če je ne, se lahko zahteva od sodišča da določi
* določitev kupnine se ne more prepustiti eni stranki (se šteje za nezapisano)
PRODAJA TUJE STVARI: prodajna pogodba je sklenjena (prodaja tuje stvari veže pogodbenika)
* dobroverni kupec: lahko odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena + zahteva odškodnino
BODOČA PRAVICA: je lahko predmet pogodbe
Obveznosti prodajalca pri prodajni pogodbi:
- Izročitev stvari (v brezhibnem stanju z vsemi pritiklinami)
* od dneva, ko je prodajalec dolžan izročiti stvar kupcu pripadajo tudi vsi plodovi in koristi stvari
- Odgovornost za stvarne in pravne napake
Obveznosti kupca:
- plačilo kupnine
- prevzem stvari
* če kupec noče prevzeti stvar iz neutemeljenih razlogov lahko prodajalec odstopi od pogodbe če upravičeno dvomi v plačilo kupnine
Čas in kraj izpolnitve pogodbe:
- čas: kot dogovorjen oz. v primernem času
- kraj: v kraju, kjer je imel ob sklenitvi pogodbe prodajalec sedež / bivališče
N. SOČASNOSTI IZPOLNITVE(splošno n. pri -stranskih vzajemnih pogodbah) --> možna odložitev izročitve stvari do plačila kupnine / kupec ni dolžan plačati kupnine dokler nima možnost pregledati stvar
*izjema pri prevozu stvari: ne more odkloniti plačila kupnine zaradi nemožnosti pregleda (odložena izročitev stvari)
Izročitev stvari PREVOZNIKU:
- izročitev opravljena z izročitvijo stvari prevozniku / špediterju
*kupec nosi stroške pošiljanja, prevoza po izročitvi
- če je prodajalec dolžan poskrbeti tudi za prevoz stvari mora na običajen način in pod običajnimi pogoji organizirati prevoz
ZASLEDOVALNA pravica: preprečitev izročitve poslane stvari, ko se po pošiljanju stvari pokaže, da zaradi premoženjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o njegovi možnosti plačila
241
Odgovornost za stvarne napake prodajalca
Napaka je stvarna, če predmet nima:
- za običajno rabo potrebnih lastnosti
- za posebno rabo potrebnih lastnosti (če je bila prodajalcu znana)
- izrecno / molče dogovorjenih lastnosti
- ne ujema z vzorcem ali modelom (Razen če je bil pokazan le zaradi obvestila)
* prodajalec ne odgovarja, če je bil obstoj napake ob sklenitvi pogodbe kupcu znan / mu ni mogel ostati neznana
* odgovarja za napake, ki jih je stvar imela ob prehodu nevarnosti na kupca če so mu bile znane / ne
OČITNE NAPAKE - pokažejo ob običajnem pregledu stvari - mora notificirati!
*prodajalec ne odgovarja za napake, ki bi jih kupec lahko opazil ob običajnem pregledu stvari
Če prodajalec da izjavo o brezhibnosti (izjavi da stvar nima napak), odgovarja tudi za očitne napake.
*neznatna stvarna napaka se ne upošteva
SKRITE NAPAKE - pri običajnem pregledu stvari ob izročitvi jih ni mogoče opaziti. Pokažejo po prehodu nevarnosti na kupca, vzrok je pa obstajal že ob izročitvi stvari.
GRAJANJE NAPAK - obvezno
- kupec mora prejeto stvar pregledati na običajen način takoj ko je to mogoče
- o očitnih napakah mora prodajalca obvestiti v 8d od dneva pregleda (gospodarske pogodbe: takoj) ali takoj če je pregled opravljen v navzočnosti obeh strank
* če ne: prodajalec ne odgovarja za napake
- skrite napake: v 8 d odkar je kupec napako opazil (takoj ko je napako opazil pri gospodarskih pogodbah) in v 6m od dneva izročitve stvari (Razen če je določen daljši rok po pogodbi)
V primeru SLABE VERE prodajalca (mu je bila napaka znana / ni mogla ostati neznana) - kupec ne izgubi pravic iz napak, kljub zamudi grajanja.
JAMČEVALNE SANKCIJE:
- izpolnitev pogodbe (napako odpravi / izroči drugo stvar brez napake)
- znižanje kupnine
- odstop od pogodbe
+ zahteva tudi povrnitev škode (tudi škode zaradi zaupanja in refleksne škode)
Od notifikacije mora zahtevati sodno varstvo v 1l, če ne izgubi jamčevalne zahtevke (obdrži pa ugovore - če prodajalec zahteva plačilo kupnine ima ugovor znižanja kupnine in povrnitve škode)
242
Obvestilo o stvarni napaki
Ima predpisane lastnosti - v obvestilu mora kupec:
- natančno opisati napako
- povabiti prodajalca, da stvar pregleda
- pravočasno odposlati (8d po pregledu / ugotovljeni napaki)
* prodajalec se šteje za obveščenega, če je na zanesljiv način kupec obvestilo odposlal, tudi če se prodajalec z njim ni seznanil
V primeru SLABE VERE prodajalca (mu je bila napaka znana / ni mogla ostati neznana) - kupec ne izgubi pravic iz napak, kljub zamudi grajanja.
243
Izključitev / omejitev odgovornosti za stvarne napake
1. Pogodbena izključitev odgovornosti
- pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita odgovornost prodajalca
* tako določilo je nično, če je bila napaka kupcu znana in o tem tega ni obvestil + če ima prodajalec zlorabi prevladujoči položaj in kupcu vsili to določilo
- kupec se lahko odpove pravici odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak (obdrži druge jamčevalne zahtevke)
2. Zakonska izključitev odgovornosti:
- zaradi očitnosti napake ob sklenitvi pogodbe (so bile kupcu znane ali mu niso mogli nastati neznane, če se nanašajo na napake za običajno uporabo stvari ali izrecno / molče dogovorjene odlike)
- prisilna javna dražba (se pri prodaji izključi odgovornost za napake) - po ZIZ in ZFPPIPP
244
Jamčevalne sankcije pri stvarnih napakah
- izpolnitev pogodbe (napako odpravi / izroči drugo stvar brez napake)
- znižanje kupnine
- odstop od pogodbe
+ zahteva tudi povrnitev škode (tudi škode zaradi zaupanja in refleksne škode)
Kupec mora prvo uveljavljati zahtevo po izpolnitvi pogodbe - če prodajalec tega ne stori obdrži pravico za znižanje kupnine in odstopa od pogodbe.
Odstop od pogodbe:
- lahko odstopi tako, da določi dodatni rok za izpolnitev in če prodajalec v temu ne izpolni
* ne rabi določati, če mu je prodajalec sporočil, da tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil ali to izhaja iz okoliščin primera
*pogodba je razvezana po zakonu, kupec lahko obdrži če to nemudoma sporoči prodajalcu
- pri delnih napakah - kupec lahko odstopi od cele pogodbe le če ima upravičen interes, da sprejme stvar / količino v celoti
Če je kupec kupil več stvari in imajo napako le nekatere - lahko odstopi od pogodbe le glede stvari z napako, razen če stvari tvorijo nerazdružljivo celoto.
Kupec IZGUBI pravico do odstopa, če stvar ne more vrniti v prejetem stanju --> ne pa če je bila poškodovana / uničena zaradi same napake, dogodka izven kupčeve odgovornosti, obveznosti kupca pregledati stvar ali kupčeve porabe / zamenjave pred odkritjem napake oziroma če gre za poškodbo, ki je nepomembna (pri razvezi pogodbe kljub poškodbi stvari iz teh razlogov kupec dolguje prodajalcu povračilo za korist od stvari).
*če izgubi pravico do odstopa obdrži vse druge pravice iz napak
245
Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
Nalaga odgovornost prodajalcu in proizvajalcu tehničnega blaga
- če prodajalec izroči kupcu garancijski list s katerim jamči za brezhibno delovanje blaga v določenem času (garancijski rok), pa stvar ne deluje brezhibno lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva popravo stvari v primernem roku
- če ne pride do popravila v roku, lahko kupec uveljavlja zamenjavo z brezhibno delujočo stvarjo
- ne glede na dan nastanka napake lahko zahteva v garancijskem roku popravilo / zamenjavo in povračilo škode zaradi nezmožnosti uporabe (ni obveznosti grajanja v rokih)
- kupec ima pravico do podaljšanja garancijskega roka (pri manjšem popravilo, za kolikor časa ni mogel stvari uporabljati // pri večjem popravilu ali zamenjavi stvari začne teči znova // če je popravljan oz. zamenjan le del, teče znova le za ta del)
* stroške prevoza in vrnitve stvari + nevarnost naključnega uničenja nosi prodajalec
* pravice iz garancijskega lista ugasnejo v 1l od dneva podane zahteve prodajalcu
* garancijska odgovornost ne posega v odgovornost za stvarne napake stvari
246
Odgovornost za pravne napake
Odgovornost prodajalca za napako na stvari, ki jo predstavlja pravica, ki izključuje, omejuje ali obremenjuje pravico kupca na stvari.
*prodajalec odgovarja, če kupec o pravni napaki ni bil obveščen in ni privolil v nakup take stvari
Kupec mora obvestiti prodajalca o pravni napaki
*če ne obvesti in se spusti v spor, ki ga izgubi to ne vpliva na pravico sklicevanja na pravne napake, razen če prodajalec dokaže, da je imel sredstva za učinkovito zavrnitev zahtevka
*očitno utemeljena pravica 3.os. - jo lahko kupec pripozna, tudi brez spora, in ohrani pravice iz jamčevanja za pravne napake
--> Pri individualno določenih stvareh lahko kupec zahteva oprostitev te pravice od prodajalca
--> Pri genus zahteva od prodajalca izročitev druge stvari brez pr. napake.
--> če je pravica 3.os. utemeljena in vzame stvar kupcu je pogodba razdrta po samem zakonu
--> če prodajalec na oprosti pravice / izroči druge stvari lahko kupec lahko izbira med odstopom od pogodbe in znižanjem kupnine
+ kupec ima vedno pravico do odškodnine
Če je kupec plačal 3.os. določeno vsoto za odpoved pravici, se prodajalec lahko oprosti odgovornosti za pravne napake, če povrne znesek prizadejane škode kupcu.
Če je kupec vedel za možnost pravne napake, lahko zahteva le znižanje kupnine.
Možno je pogodbeno omejiti in izključiti odgovornost za pravne napake
--> NI MOGOČE: če je bila prodajalcu napaka znana / ni mogla ostati neznana in o tem ni obvestil kupca
Javnopravne omejitve - če omejitve kupcu niso bile znane in je prodajalec za te vedel in ga ni obvestil, obstaja odgovornost za pravne napake prodajalca.
ROK:
- v 1l odkar je izvedel za pravico 3.os.
- v 6m od pravnomočnega konca spora končanega med kupcem in 3. os. in kamor je bil prodajalec povabljen v intervenient (spor se je začel pred potekom 1-letnega roka)
* če ne uveljavlja v teh rokih ugasne pravica
247
Obvezna hramba za sopogodbenika
- obvezna hramba prodajalca
* če kupec pride v zamudo s prevzemom stvari
* nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja preide na kupca
* dolžnost hraniti stvar kot dober gospodar / gospodarstvenik
- obvezna hramba kupca
* če je stvar že prevzel, pa jo vrača prodajalcu zaradi odstopa od pogodbe ali zahteve za zamenjavo
* če kupec noče sprejeti v namembni kraj poslane stvari --> jo mora vseeno sprejeti, če ni prodajalec navzoč in nima nikogar, ki bi zanj stvar prevzel + jo je mogoče prevzeti brez plačila kupnine, večjih nevšečnosti in stroškov
Pravica do povračila stroškov za hranitev stvari
+ pravica da izroči stvar v hrambo drugi osebi
+ sodno položi stvar
+ proda stvar na račun 3.os.
248
Razdor pogodbe med prodajalcem in kupcem
Če je ena stranka odgovorna za razdor pogodbe ima druga, pogodbi zvesta stranka odškodninsko pravico za povračilo nastale škode
* škoda se določa na podlagi:
- dnevne cene
- kritnega kupa ali prodaje (zahteva se razlika)
Kritna prodaja: ko kupec ne plača kupnine in prodajalec proda stvar drugemu.
Kritni kup: ko prodajalec ne izroči stvari, zato kupec kupi stvar pri drugemu prodajalcu.
* o nameravanem kritnem kupu / prodaji je potrebno obvestiti drugo stranko
249
Modalitete prodajne pogodbe
Primeri prodajne pogodbe s posebnimi dogovori:
1. predkupna pravica
2. kup na pokušnjo
3. prodaja po vzorcu / modelu
4. Prodaja s specifikacijo
5. prodaja s pridržkom LP
6. prodaja na obroke
7. akreditivna prodaja
250
Predkupna pravica
S pogodbenim določilom se prodajalec zaveže, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari in pogojih prodaje in mu ponudil, da jo kupi pod enakimi pogoji.
Po prejemu obvestila mora predkupni upravičenec v 30d po prejemu na zanesljiv način obvestiti prodajalca, da bo izkoristil predkupno pravico in hkrati s to izjavo plačati kupnino določeno v prodajalčevem obvestilu.
*če je bil v obvestilu določen rok za plačilo kupnine, lahko predkupni upravičenec izkoristi rok, le če da zadostno zavarovanje
Predkupne pravice ni mogoče odtujiti / podedovati.
Prodaja stvari na prisilni javni dražbi (ZFPPIPP / ZIZ) se tekom te predkupni upravičenec ne more sklicevati na svojo predkupno pravico
- če je bila vpisana v javno knjigo - mora biti posebej povabljen na narok, če ne lahko zahteva razveljavitev dražbe
PRENEHANJE: v času določenem s pogodbo oz. v 5l po sklenitvi pogodbe
KRŠITEV: če prodajalec stvar proda ne da bi obvestil o tem predkupnega upravičenca
* če je 3.os., slaboverna (mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica) --> lahko predkupni upravičenec v 6m odkar je izvedel za pogodbo zahteva, da se ta razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu
* če ga je prodajalec obvestil napačno o pogojih za prodajo in je bilo 3.os. to znano / ni moglo ostati neznano začne 6-mesečni rok teči odkar je upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje
* objektivni rok: v 5 letih od prenosa LP na drugega
251
Zakonita predkupna pravica
Ko imajo predkupno pravico določene osebe po zakonu
- čas trajanja ni omejen
- smiselna uporaba določb za pogodbeno predkupno pravico
252
Kup na pokušnjo
Kupec stvar vzame da jo preizkusi in mora prodajalca obvestiti ali ostaja pri pogodbi v PREIZKUSNEM ROKU (določen v pogodbi ali primeren rok, ki ga določi prodajalec)
* če v roku ne obvesti:
* se šteje da je odstopil od pogodbe oz.
* da je ostal pri pogodbi, če je bila stvar izročena na pokušnjo do določenega roka in ni stvari takoj vrnil po poteku roka in izjavil da odstopa od pogodbe
Objektivna pokušnja - pokušnja za ugotovitev določene lastnosti in primerne uporabnosti stvari
Nastanek pogodbe ni odvisen od kupčevega sporočila ampak od obstoja te lastnosti za katero je kup na pokušnjo dogovorjen.
Nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja stvari - trpi prodajalec vse do izjave kupca da ostaja pri pogodbi oz. do izteka preizkusnega roka
253
Prodaja po vzorcu ali modelu
Gre za prodajo stvari, ki jo je prodajalec pokazal po vzorcu ali modelu.
Če stvar temu ne ustreza, prodajalec odgovarja za stvarne napake pri gospodarskih pogodbah //
pri negospodarskih pogodbah: za neizpolnitev
--> ne odgovarja če je vzorec / model pokazal le v vpogled osnovnih lastnosti stvari, ne da bi mu pri tem obljubil skladnost ali ustreznost
254
Prodaja s specifikacijo
Kupec ima v pogodbi pridržano pravico kasneje določiti obliko, mero ali druge podrobnosti stvari
* če tega ne stori do dogovorjenega /zahtevanega roka: lahko prodajalec odstopi od pogodbe ali opravi specifikacijo glede na poznavanje kupčevih potreb
* če sam opravi specifikacijo mora kupca obvestiti o podrobnostih in mu dati rok za določitev drugačne
* če kupec v dodatnem roku ne opravi specifikacije velja specifikacija prodajalca
255
Prodaja z lastninskim pridržkom
Prodajalec določene premične stvari s posebnim pogodbenim določilom sebi pridrži LP na stvari tudi po tem ko jo izroči kupcu, vse dokler kupec ne plača kupnine v celoti
*učinkuje nasproti kupčevim upnikom le če je podpis kupca na pogodbi notarsko overjen, pred začetkom stečaja kupca / rubežem stvari
Nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja trpi kupec odkar mu je stvar izročena
256
Nakup na obroke
S pogodbo o prodaji na obroke se kupec zavezuje stvar odplačati v določenih časovnih presledkih, prodajalec pa se zaveže izročiti premično stvar pred plačilom celotne kupnine.
Nujna pisna oblika pogodbe.
Bistvene sestavine pogodbe:
- predmet
- kupnina: zneski obrokov , število obrokov in kdaj zapadejo v plačilo
Prodajalec lahko odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom
Prodajalec lahko odstopi od pogodbe / zahteva celotno plačilo kupnine, če:
- kupec v zamudi z 2 zaporednima obrokoma, ki pomenita 1/8 kupnine
- kupec v zamudi z 1 obrokom (če niso določeni več kot 4)
Posledice razvezane pogodbe:
--> prodajalec: povrnitev plačanih obrokov z obrestmi in nujne stroške, ki jih je imel kupec s stvarjo
--> kupec: povrnitev stvar v stanju kakršna je bila ob izročitvi in plačilo za uporabo stvari
257
Akreditivna prodaja
Gre za prodajo dogovorjeno s pomočjo dokumentarnega akreditiva (poseben bančni posel), kjer se banka po nalogu in na račun kupca zaveže prodajalcu izplačati kupnino, če predloži v določenem roku akreditivne dokumente
* uporablja le v gospodarskih poslih (pravila mednarodne trgovinske zbornice)
* akreditivna klavzula
Kupec mora:
- dati banki nalog, da odpre dokumentarni akreditiv v skladu s prodajno pogodbo
- določiti rok veljavnosti (mora biti veljaven toliko časa po izpolnitvi obveznosti, da lahko prodajalec zbere in predloži dokumente banki)
- zagotoviti kritje za dokumentarni akreditiv
Prodajalec mora:
- izročiti predmet pogodbe in dokumente za akreditiv
- uporabiti odprt dokumentarni akreditiv pri izpolnitvi
* banka preveri le ustreznost dokumentov in nato izplačati kupnine po nalogu
Če banka ne odpre dokumentarnega akreditiva oz. ga ne izplača kljub predloženim dokumentom se uporabljajo med kupcem in prodajalcem določbe o dolžnikovi zamudi.
Če prodajalec ne uporabi dokumentarnega akreditiva je odškodninsko odgovoren za nepravilno izpolnitev.
258
Menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo se oba pogodbenika zavezujeta, da si bosta izročila zamenjano stvar tako da sopogodbenik pridobi LP
* predmet menjave so lahko tudi zamenljive pravice
* učinki so enaki p/o pri prodajni pogodbi
259
Prodajno naročilo ali starinarska pogodba
S pogodbo se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj prodal za določeno kupnino ali pa stvar vrnil naročitelju, če mu ne bo uspelo prodati za zahtevano ceno.
*prodajnega naročila ni mogoče preklicati
Izročitelj obdrži LP na stvari in sam trpi tudi nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja.
Fikcija prevzemnikovega nakupa izročene stvari: šteje se da je prevzemnik naročila kupil izročeno stvar, če do izteka roka ne proda stvari in izroči izročitelju kupnine ter stvari tudi ne vrne
- začasna omejitev rubeža: upnika prevzemnika naročila ne morejo zarubiti stvari, dokler izročitelju ne plača kupnine
260
Darilna pogodba
Darilna pogodba je pogodba s katero se darovalec zaveže, da bo neodplačno prenesel na obdarjenca LP ali drugo pravico oz. se na drug način zaveže obdarjenca obogatiti na račun svojega premoženja
+ obdarjenec izjavlja, da se s tem strinja.
*šteje tudi odpoved pravici, če se zavezanec s tem strinja (če ni zavezanca ali ni mogoče odstopiti take pravice, se ne šteje za darilno pogodbo)
Če darilo povzroči škodo obdarjencu velja odškodninska odgovornost darovalca le:
- podaril tujo stvar in je to zamolčal (je vede podaril tujo stvar in je zamolčal to okoliščino obdarjencu)
- zaradi napak in nevarnih lastnosti stvari (če je vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca)
* ni jamčevanja za napake stvari (neodplačna pogodba)
OBLIKA: mora biti v pisni obliki, če darovalec ne prenese stvari / pravice TAKOJ na obdarjenca
* če ni: ne more obdarjenec zahtevati izpolnitve s tožbo
- notarska oblika: darilna pogodba za primer smrti (listina mora biti izročena obdarjencu)
PREKLIC darilne pogodbe:
1. stiska (če darovalec pride v položaj v katerem je ekstencialno ogrožen - ogroženo preživljanje)
* ni mogoč preklic darila, če bi s tem ogrozil obdarjenca
* obdarjenec lahko izbira med vrnitvijo stvari ali da bo stvar obdržal in obdelovalcu zagotovil preživljanje
2. huda nehvaležnost (vidna navzven) - če se po sklenitvi pogodbe obdarjenec zoper njega ali njegovega bližnjega obnaša tako, da bi bilo glede na splošna moralna načelo nepravično, če bi prejeto obdržal
* aktivna legitimacija pripada darovalcu in njegovem dediču
* pasivna legitimacija pripada obdarjencu in njegovim dedičem
- -> darovalec lahko odpusti hudo nehvaležnosti - preklic pogodbe ni mogoč
3. pozneje rojen otrok
*se predvideva da potrebuje sredstva za vzdrževanje otroka
ROK: 1 leto odkar je darovalec izvedel za razlog
*nična je odpoved tej pravici
Posledice PREKLICA: potrebno vrniti dolgovano stvar oz. plačati vrednost obogatitve, če je ni več
261
Posebne vrste darilne pogodbe
Posebne vrste:
* Darilna pogodba iz hvaležnosti ali druge moralne obveznosti = če obdarjenec s tožbo ne more zahtevati darila
* Mešano darilo = kjer je obdarjenec dolžan obdariti darovalca in gre za darilo le glede presežne vrednosti
* Darilna pogodba z občasnimi izpolnitvami = darovalec se zaveže k periodičnim obdaritvam obdarjenca
* darilo za primer smrti
262
Darilo za primer smrti
Posebna vrsta darilne pogodbe, ki se izpolni šele po smrti darovalca.
- predpisana posebna oblika: mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa
263
Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
Izročilna pogodba je pogodba s katero se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem / posvojencem in njihovim potomcem.
Pogoja za veljavnost:
- sklenitev v obliki notarskega zapisa
- soglasje vseh potomcev (poklicani k zakonitem dedovanju)
*tudi če kakšen od potomcev ne privoli velja izročilna pogodba, če je:
- umrl pred izročiteljem in sam ni imel potomcev
- se odpovedal dediščini, je razdedinjen ali dedno nevreden
Predmet pogodbe: premoženje, ki obstaja v času sklenitve pogodbe (ni mogoče glede bodočega - se izvede zapuščinski postopek)
* premoženje, ki ga pridobijo potomci z izročitvijo, ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti
* pogodba o izročitvi se šteje kot DARILNA POGODBA v primeru, če se potomci ne strinjajo z izročilno pogodbo ali če se pojavi po sklenitvi nov potomec
* izročitelj lahko pridrži zase / svojega zakonca užitek na premoženju / izgovori rento ali preživljanje (po smrti enega zakonca pripada celotni užitek / renta drugemu od odsotnosti drugačnega dogovora)
Izročiteljev zakonec - če upošteva izročitelj pri razdelitvi tudi zakonca, je potrebno njegovo soglasje
- če se ne strinja potem ni okrnjena njegova pravica do nujnega deleža (v razmerju do zakonca se izročitev šteje za darilo pri določanju vrednosti zapuščine)
- ni predpisana zahteva po strinjanju
DOLGOVI IZROČITELJA: potomci niso odgovorni za dolgove ob odsotnosti drugačnega dogovora
*upniki lahko izročitev izpodbijajo z a° Pauliana (izpodbijanje dolžnikovih neodplačnih razpolaganj)
PREKLIC izročitve:
1. huda nehvaležnost --> potomec se obnaša po izročitvi do izročitelja / bližnjega tako, da bi bilo po splošnih moralnih načelih nepravično pogodbo obdržati v veljavi
2. nedajanje preživnine / neplačilo dolgov oz. neizpolnitev druge obveznosti po pogodbi (lahko pride do preklica pogodbe ali prisilne izpolnitve bremen )
* po preklicu izročilne pogodbe lahko potomec vseeno v zapuščinskem postopku zahteva nujni delež (razen če je bil razdedinjen, dedno nevreden ali se je odpovedal dediščini) - pri izračunu ND se štejejo drugim potomcem izročene stvari po izročilni pogodbi za darila izročitelja
264
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Preživljalec se zaveže da bo preživljal sopogodbenika ali 3. os (preživljanca).; izročitelj pa se zaveže, da bo preživljalcu izročil celotno / del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine povezane z njihovo uporabo ter druge premičnine
* izročitev premoženja je odložena do izročiteljevi smrti
* mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa
Možna tudi:
- odpoved razpolaganju s premoženjem (se lahko v pogodbi zaveže preživljanec)
- odgovornost za dolgove preživljanca (načeloma ne velja, lahko pa je v pogodbi posebej dogovorjena)
RAZVEZA pogodbe:
1. možna sporazumna razveza
2. razveza zaradi neznosnosti - ko se pogodba o dosmrtnem preživljanju nanaša na življenjsko skupnost in se ta tako omaje, da postane skupno življenje neznosno lahko vsaka stranka od sodišča zahteva razvezo pogodbe
3. razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti (sodišče na predlog)
4. razveza zaradi spremenjenih razmer (sodišče na predlog lahko uredi razmere na novo / spremeni pravico preživljanca v dosmrtno denarno rento če to ustreza strankam ali razveže pogodbo)
- razveza zaradi smrti preživljalca
* če preživljalec umre preide obveznost preživljanja na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce, pod pogojem da privolijo v nadaljevanje obveznost - če ne se pogodba razveže (nimajo pravico zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje)
- -> če v nadaljevanje privolijo a ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti - pravica do odškodnine za prejšnje preživljanje (sodišče upošteva premoženjske razmere)
VPLIV na dedovanje:
- v primeru če oporoka ali darilo vpliva na nujni delež dediča, se lahko doseže zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, da se zagotovi nujni delež
- kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v nasprotnih izpolnitvah (če v kavza v resnici darilo, gre za darilno pogodbo)--> odplačna pogodba
- n. enakovrednosti dajatev (čeprav preživljalčeva dejanja ni mogoče natančno izraziti v denarju)
- značilnosti pogodbe: aleatornost (ker se ne ve kdaj bo preživljanec umrl je neznan obseg storitev) in zaupnost razmerja (medsebojna navezanost zaradi česar pomoč nudi ravno preživljalec)
- če lahko stranki že ob sklenitvi pogodbe ocenita, da bo ena imela večjo korist od druge (se smrt pričakuje v roku parih dni, tednov), ni aleatornosti --> darilna pogodba
265
Posledice zamude z izpolnitvijo obveznosti
1. pridobitev sodnega varstva
2. začne teči zastaranje terjatve
3. pridobitev stranskih pravic, namenjenih zavarovanju obveznosti (ZP, retencijska pravica, poroštvo)
4. odškodninski zahtevek
5. prehod nevarnosti za naključno poškodovanje in uničenje
266
Pogodba o preužitku
```
Ena stranka (preužitkar) se zaveže da bo na drugo stranko prenesla LP na svojih nepremičninah v zameno za določene dajatve, storitve, ki se jih prevzemnik zaveže nuditi užitkarju / 3. os. do njegove smrti.
PREDMET: nepremičnine in premičnine povezane z rabo teh
PROTIDAJATEV: dajatev (npr. pridelki), renta, storitev (npr. prevoz) --> navadno se ustanovi STVARNO BREME
*če prevzemnik nepremičnino iz pogodbe o preužitku odsvoji novi pridobitelj odgovarja za obveznost iz preužitka, če je v ZK vpisano stvarno breme
```
Oblika--> notarski zapis
RAZVEZA:
- če je postalo neznosno skupno življenje - lahko vsaka stranka zahteva razvezo
- zaradi neizpolnjevanja obveznosti
267
Posojilna pogodba
Pogodbo s katero se posojilodajalec zaveže izročiti določen znesek denarja / nadomestnih stvari posojilojemalcu, ki po določenem času vrne izposojeno
* posojilojemalec pridobi LP
* posojilo je lahko obrestno (lahko se zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi pogodbene obresti) --> pri gospodarskih pogodbah velja obrestovanje tudi če niso bile dogovorjene
* namensko posojilo: v pogodbi določen edini namen za katerega je lahko posojilo uporabljeno (+ posebna pravica do odstopa zaradi nenamenske uporabe)
Posojilodajalec ima:
- dolžnost izročiti stvari (lahko odkloni zaradi slabih premoženjskih razmer posojilojemalca za katere ni vedel ob sklenitvi pogodbe ali če so se razmere spremenile; mora izročiti če je dano zadostno zavarovanje)
- pravica odstopa od pogodbe zaradi nenamenske uporabe namenskega posojila
- odškodninska odgovornost posojilodajalca za napake na stvari
* pri neodplačnem posojilu mora biti posojilodajalec v slabi veri in na to ni opozoril posojilojemalca
Posojilojemalec mora:
- po poteku časa vrniti posojilo - mora vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti (če rok ni določen mora vrniti posojilo v primernem roku, min 2 m po zahtevi)
- pravica do predčasne vrnitve posojila (mora predhodno obvestiti posojilodajalca)
- pravica do izbire (posojilo o denarju se vedno mora vrniti v denarju; posojilo nadomestnih stvari pa je mogoče vrniti tudi v denarju če obstaja dogovor ali ni mogoče vrniti stvari iste vrste in kakovosti)
- odstop od pogodbe (le pred izročitvijo stvari na posodo)
* če posojilodajalcu zaradi odstopa nastane škoda, jo mora posojilojemalec povrniti
268
Pogodbe o uporabi
Dajatvene pogodbe, kjer upnik pridobi obligacijsko (ne stvarne) pravice na stvari.
1. Posodbena pogodba
2. Zakupna / najemna pogodba
3. Licenčna pogodba
269
Omejitev LP
LP je mogoče omejiti na podlagi URS upoštevajoč njeno ekološko, socialno ali gospodarsko funkcijo, ob upoštevanju načela sorazmernosti.
270
Podjemnikova pojasnilna dolžnost
Pri pogodbi o delu (podjemni pogodbi) ima podjemnik pojasnilno dolžnost, kot konkretizacija n. vestnosti in poštenja:
- za napake materiala (če napake ni mogel ugotoviti, ker to presega pričakovanje znanje strokovnjaka iste stroke, ni dolžan)
- o kakovosti naročila
- okoliščine v povezavi s poslom (tudi če izve za njih od 3. os) - pomembne za naročeno delo ali za pravočasno izvršitev (npr. glede zvišanja pogodbeno dogovorjene cene - dolžan nemudoma opozoriti)
* mora pojasnilo obsegati tudi pojasnilo vpliva okoliščin na njegove obveznosti s posla
Če naročnik kljub pojasnilu vztraja pri poslu oz. ne odpravi napake, je podjemnik razbremenjen odgovornosti jamčevanja za napake
*mora pa opraviti posel, razen če bi to škodilo njegovemu poslovenemu ugledu - lahko odstopi od pogodbe
271
Posodbena pogodba
S posodbeno pogodbo se posodnik zaveže izročiti stvar izposojevalcu v nedoplačno rabo, izposojevalec pa vrniti stvar.
Izposojevalec mora:
- stvar uporabljati skladno z njenim namenom oz. namenom določenim s pogodbo
* skrbnost dobrega gospodarja v skladu z naravo in namenom - če ne odgovarja za naključno uničenje in poškodovanje (ne odgovarja pa za poslabšanje, ki je posledica običajne rabe v skladu s pogodbo)
- redno vzdrževati stvar
* povrnitev izrednih stroškov lahko zahteva po pravilih poslovodstva brez naročila (nujna / koristna gestija)
- ne sme prenesti stvar v rabo drugemu
- vrnitev stvari po času dogovorjene vrnitve / dosegel namen uporabe
* če ni dogovorjeno lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče
Posodnik:
- pravico do odpovedi pogodbe (brez odpovednega roka - lahko zahteva takojšno izročitev, če izposojevalec umre, če ne rabi v skladu s pogodbo / prepusti rabo 3. os ali če stvar zaradi nepredvidljivih okoliščin nujno potrebuje)
- odgovarja za škodo zaradi napak stvari (če je vdel za napake in ni opozoril)
272
Licenčna pogodba
Dajalec licence se zavezuje v celoti / delno odstopiti pravico patentnega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, ali blagovne znamke / vzorca / modela v zameno za plačilo s strani pridobitelja licence.
- mora biti sklenjena v pisni obliki
- dajalec mora predmet licence in tehnično dokumentacijo izročiti (navadno nematerialna stvar) in omogočiti izkoriščanje licence (obveznost dajanja navodil in obvestil)
- odgovornost za uporabnost licence (za tehnično uporabnost in izvedljivost)
- odgovornost za pravne napake (da licenca pripada pridobitelju in da ni obremenjena) - dolžan braniti odstopljeno pravico proti zahtevam drugih oseb
- pridobitelj mora izkoriščati licenco po dogovoru (pri blagovni znamki tudi zagotavljanje blaga enake kakovosti) , varovati zaupnost (tehničnega znanja, izkušenj) + dolžnost zaznamovanja, da gre za proizvodnjo / izkoriščanje po licenci
- prepoved izkoriščanja kasnejših izpopolnitev licence
- dolžnost plačila pridobitelja: dogovojeno plačilo - če obseg izkoriščanja ni sorazmeren z dogovorjenim plačilom lahko zainteresirana stranka zahteva spremembo plačila
* lahko dogovorjeno plačilo odvisno od obsega izkoriščanja (mora pridobitelj o tem poročati dajalcu)
Navadna licenca - lahko da več osebam glede izkoriščanja iste pravice
Izključna licenca - pridobitelj lahko vsako drugo osebo izključi od izkoriščanja pravice - tudi dajalca (mora biti izrecno dogovorjeno)
Negativna licenca - dajalec licence ne sme uporabljati prepovednih upravičenj proti pridobitelju
Blanketna licenca - avtorsko pravo: podeli pravica do neomejenega izvajanja
Prostorsko omejena / neomejena licenca (navadno prostorsko omejena če ne nasprotuje predpisom o varstvu konkurenca)
Prenehanje licenčne pogodbe:
- s pretekom časa
* če po poteku časa še vedno izkorišča in dajalec ne nasprotuje se "molče obnovi" licenca za nedoločen čas
- z odpovedjo pogodbe o licenci
* potrebno spoštovati odpovedni rok (če ni določe: 6m + dajalec ne more odpovedati v 1l veljavnosti)
- s stečajem ali likvidacijo (lahko dajalec odstopi od pogodbe)
* v primeru smrti dajalca / pridobitelja - se nadaljuje licenca z dediči
273
Podlicenca
Mora biti dopustna.
Podlicenca je nedopustna, če je to v pogodbi dogovorjeno oz. je predvideno predhodno soglasje dajalca licence, ki ni bilo pridobljeno.
- soglasje se lahko odreče le iz resnih razlogov
Če je podlicenca dana brez dovoljena, lahko dajalec odpove licenčno pogodbo brez odpovednega roka.
Ni pravnega razmerja med dajalcem licence in pridobiteljem podlicence (tudi če je dal dovoljenje)
*neposredni zahtevek za plačilo terjatev iz licence
274
Podjemniške pogodbe
```
Pogodbe o delu so storitvene pogodbe, kjer storitev predstavlja obligacija uspeha.
OZ ureja
1. Pogodbo o delu / podjemniško pogodbo
2. Gradbeno pogodbo
3. Prevozne pogodbe
4. Shranjevalno pogodbo
5. Skladiščno pogodbo
```
275
Pogodba o delu / podjemna pogodba
Podjemnik se zavezuje opraviti določen posel (izdelava / popravilo stvari), naročnik pa se zavezuje, da bo za opravljeno delo plačal.
*v dvomu ali gre za podjemno p. ali prodajno --> gre za prodajno, če se podjemnik zaveže izdelati stvar iz lastnega materiala / če da lastnik bistven del materiala gre za podjemno p.
- material, ki ga uporabi podjemnik = srednje kakovosti
- naročnik ima pravico nadozorvati posel in dajati navodila (podjemnik ima dolžnost, da mu omogoči nadzor)
Pravice podjemnika:
1. pravica odstopa od pogodbe zaradi velikih napak materiala (če opozorjeni naročnik zahteva izdelavo stvari iz materiala, ki zaradi napak sploh ni primeren za izdelavo ali bi izdelava škodovala ugledu podjemnika)
2. zastavna pravica na izdelanih in popravljenih stvareh dokler jih ima v posesti (za zavarovanje terjatev iz podjemne pogodbe - plačilo dela, povrnitev stroškov materiala in druge terjatve)
3. pravica zaupati posel 3. os. (ni dolžan osebno opraviti posel a obdrži odgovornost nasproti naročniku za pravilno izpolnitev tudi če ga ne opravi osebno)
4. neposredna terjatev sodelavcev proti naročniku (podizvajalci imajo neposredno terjatev zoper naročnika)
Dolžnosti podjemnika:
1. izvršiti delo in izročiti naročniku
*v roku oz. v času ki je razumno potreben za take posle
(ne odgovarja za zamudo, če je naročnik nepravočasno izročil material ali ker je zahteval spremembe ali ker ni izplačal dolžnega predujma)
*ne odgovarja, če je stvar uničena zaradi razloga za katerega ne odgovarja
2. opozorilna dolžnost na napake materiala naročnika (ki jih je opazil ali moral opaziti) in na pomanjkljivosti v naročilu in v okoliščinah pomembnih za delo ali pravočasno izvršitev dela
*če ne odgovarja za škodo
Pravice naročnika:
1. odstop od pogodbe
- ker podjemnik odstopi od dogovorjenih pogojev (ne drži pogojev / navodil in bo imelo delo napake); če v dodatnem roku ne upošteva navodil, lahko odstopi
- ker zamuja z delom - različno če je rok bistvena / nebistvena sestavina
- zaradi velike napake izdelane stvari - lahko odstopi brez zahteve za odpravo napake, če je taka napaka da je delo neuporabno ali je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji
- brez razloga - naročnik lahko odstopi kadarkoli hoče, vendar mora izplačati podjemniku dogovorjeno nadomestilo zmanjšano za stroške, ki jih podjmenik ni imel in zaslužek podjemnika drugje
2. jamčevalni zahtevki zaradi napak na stvari
(znižanje plačila, odprava napak, odstop od pogodbe + povračilo škode)
Dolžnosti: mora sprejeti delo in opraviti plačilo
*nedoločeno plačilo določi sodišče ob upoštevanju vrednosti dela, čas in običajno plačilo za to vrsto dela
*naročnik plača po pregledu dela
(izračun z izrecnim jamstvom za pravilnost = podjemnik ne sme zahtevati večjega plačila tudi če je vložil več dela / stroške --> ne izključuje razveze / spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin)
*če je plačilo dogovorjeno brez izrecnega jamstva, naročnika varuje pravočasno obveščanje o spremembi okoliščin
276
Sklenitev podjemne pogodbe po licitaciji
Licitacija za izvršitev določenih del ob določenih pogojih:
1- Licitacija o ceni
*lahko z obveznostjo sklenitvijo pogodbe z najcenejšim ponudnikom (lahko to tudi izključi - potem gre za vabilo za zbiranje ponudb pod objavljenimi pogoji)
2. Licitacija za umetniško ali tehnično stvaritev
*dolžan skleniti pogodbo s ponudnikom, katerega ponudbo izbere vnaprej določena komisija (to obveznost lahko izključi)
- naslovljene na (ne)določeno št. oseb
277
Odgovornost za napake pri podjemni pogodbi
Naročnik ima obveznost da pregleda izvršeno delo takoj ko je mogoče.
* če naročnik na zahtevo podjemnika ne pregleda / prevzame dela se delo šteje za prevzeto
- nemudoma mora obvestiti podjemnika o ugotovljenih napakah
- po prevzemu podjemnik ne odgovarja več za očitne napake
SKRITE NAPAKE
- če se kasneje pokaže napake, ki je pri običajnem pregledu ni mogoče odkriti se podjemnik lahko na to sklicuje max 2 leti od prevzema
- ko odkrije skrito napako mora v roku 1 meseca o tem obvestiti podjemnika
*po obvestilu lahko napake uveljavlja 1 l sodno
(kasneje le z ugovorom zoper zahtevek za plačilo podjemnika z ugovorom znižanja kupnine ali povračila škode)
*slaboverni podjemnik, ki je za napake vedel, in teh ni sporočil naročniku ali ga je zavedel naročnika da pravic ni pravočasno uveljavil --> vseeno odgovarja za skrite ali očitne napake
NAROČNIK lahko zahteva:
- odpravo napak + povračilo škode
* če odprava napake zahteva pretirane stroške, lahko podjemnik to odkloni in naročnik ima izbiro med: znižati kupnino / odstopiti od pogodbe + povračilo škode
* ima pravico do odstopa od pogodbe brez predhodne zahteve po odpravi napake v določenih primerih (fiksni rok, velika napake - neuporaben posel, posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji)
- če podjemnik ne odpravi napake v roku, lahko naročnik izbere med: znižanjem plačila ali odstopi od pogodbe ali sam opravi delo namesto podjemnika ("kritni kup")
* ni mogoč odstop od pogodbe v primeru neznatne napake
278
Nevarnost naključnega uničenja pri podjemni pogodbi
Naročnik ne trpi nevarnost glede lastnega materiala - ko je izročena se šteje v hrambi pri podjemniku:
- podjemnik nima pravice do plačila, če je prišlo do naključnega uničenja razen če je prišlo do uničenja po naročnikovi zamudi oz. se naročnik ni odzval na vabilo k pregledu stvari
Podjemnik trpi nevarnost glede lastnega materiala vse do izročitve stvari (nima pravice do povračila za delo in stroške materiala, če je ta uničen).
Če se izroča po delih:
- po pregledu stvari - trpi naključno uničenja dela izdelane stvari naročnik
279
Gradbena pogodba
Gradbena pogodba je podjemna pogodba s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu, v dogovorjenem roku na zemljišču zgrabil določeno zgradbo ali na obstoječem objektu izvedel gradbena dela v zameno za plačilo (plača naročnik)
- obvezna pisna oblika
- izvajalec je dolžan naročniku omogočiti stalen nadzor nad deli in nadzor nad količino in kakovostjo materiala
- za vsak odmik od načrta mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika
* izjema: nujna nepredvidena dela - jih je potrebno opraviti za zagotovitev stabilnosti objekta ali preprečitev nastanka škode zaradi nepričakovane težje narave zemljišča ali nepričakovane vode --> pravica do nadomestila a mora o teh nemudoma obvestiti naročnika, ki lahko odstopi od pogodbe, če je cena precej višja (mora mu plačati ceno za opravljena dela in stroške)
* za nenujni odmik od načrta ne more zahtevati povečanje cene
- odgovornost za napake gradbe - pravila za jamčevanje po podjemni pogodbi
posebna vrsta: odgovornost za solidnost zgradbe
280
Določitev cene del pri gradbeni pogodbi
Dogovorjena:
1. od merske enote del (cena na enoto)
2. skupaj dogovorjena cena
3. ključ v roke
SPREMEMBE CENE:
- če izvajalec izpolni v roku lahko zahteva zvišanje cene, če so se cene gradbenih elementov zvišale, da je nova cena gradbe višja vsaj za 2% (lahko zahteva razliko v ceni nad 2%)
- če ne izpolni v roku lahko zahteva zvišanje cene le če so se cene gradbenih elementov povišale toliko, da je nova cena višja za vsaj 5 % (ne more se sklicevati na povišanje po poteku roka in lahko zahteva le razliko nad 5 %)
- če je dogovorjena nesprejemljivost cene lahko zahteva zvišanje cene le, če so se cene gradbenih elementov zvišale nad 10% (le razliko nad 10%)
Če se dogovorjena cena zviša preveč, lahko naročnik vedno odstopi od pogodbe a mora plačati ceno za do tedaj opravljena dela in povračilo nujnih stroškov.
V primeru znižanja cene lahko naročnik zahteva:
- razliko nad 2 % znižanja cene, če so se cene elementov znižale za nad 2% - če je izvajalec izpolnil v roku
- sorazmerno znižanje cene na vsako znižanje cen gradbenih elementov - je izpolnil po roku
- dogovorjena nespremenljivost cene - razliko nad 10% znižanja cen gradbenih elementov
281
Gradbena pogodba in klavzula ključ v roke
S klavzulo ključ v roke se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel vsa dela potrebna za izgradnjo in uporabo objekta.
- dogovorjena cena obsega vsa nepredvidena in presežna dela
* več izvajalcev: odgovarjajo solidarno
282
Odgovornost za solidnost zgradbe pri gradbeni pogodbi
- -> napake v izdelavi glede solidnosti - odgovarja izvajalec, če se pokažejo v 10 l od izročitve in prevzema del
- -> napake zemljišča--> odgovarja izvajalec, če se pokažejo v 10 l od izročitve in prevzema del (oproščen odgovornosti, če je specializirana organizacija, npr. geodetski zavod, dal strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo)
* ni mogoče izključiti ali omejiti odgovornosti za solidnost zgradbe s pogodbo
Odgovornost izvajalca in projektanta - solidarna (izvajalec odgovarja za izvedbo del, projektant če pomanjkljivost izhaja iz napake v načrtu)
*ni pa izvajalec prost odgovornosti, če je napaka nastala zaradi navodil naročnika - lahko pa se njegova odgovornost zmanjša / izključi, če je pred izvršitvijo dela naročnika opozoril na nevarnost nastanka napak zaradi nestrokovne zahteve a je naročnik vztrajal
Naročnik mora izvajalca in projektanta obvestiti v 6m od dneva ugotovitve napake (d. notifikacije - če ne se ne more več sklicevati na napako)
- -> v 1l od obvestila lahko uveljavlja sodno varstvo
* na prepozno obvestilo ali nesklicevanje se ne more sklicevati izvajalec, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu znana ali mu niso mogla ostati neznana ali če je s svojim ravnanjem zavedel nasprotno stranko, da pravic ni pravočasno uveljavila
283
Prevozna pogodba
Podjemna pogodba, kjer se prevoznik zavezuje, da bo pripeljal na določen kraj kakšno osebo ali stvar; naročnik ali potnik pa mu zaveže dati za to določeno plačilo.
284
Shranjevalna pogodba
S shranjevalno pogodbo se shranjevalec zaveže od položnika sprejeti stvar, jo hraniti in jo vrniti ko položnik zahteva
- predmet: le premične stvari
- lahko sklene tudi oseba, ki ni lastnik stvari / upravičena razpolagati s to --> mora shranjevalec vrniti te osebi, tudi če ve da je ukradena
* če s tožbo pravi lastnik zahteva vrnitev od shranjevalca mora shranjevalec sporočiti sodišču od koga je stvar prejel in obvestiti položnika o vloženi tožbi
- shranjevalec ima:
1. obveznost skrbne hrambe (dobri gospodar oz. pri neodplačni skrbnost kot v lastnih zadevah)
2. obveznost obveščanja (o vsaki spremembi na stvari in nevarnosti poškodovanja)
3. prepoved izročitve stvari 3.os. v hrambo (le v primeru sile ali s privolitvijo položnika - drugače odgovarja za naključno uničenje)
4. prepoved uporabe stvari (če uporablja dolguje odškodnino, odgovarja tudi za naključno uničenje)
* v primeru da se dovoli uporaba gre za posodbeno pogodbo
5. dolžnost vrnitve stvari (takoj ko jo položnik zahteva z vsemi plodovi in koristmi) - če je določen rok, lahko položnik zahteva prej če je rok dogovorjen izključno v njegovem interesu
* če krši pogodbo nanj pride nevarnost naključnega uničenja (casus mixtus - ne odgovarja, če bi do uničenja prišlo tudi če bi ravnal v skladu s pogodbo)
- Pravica do povračila stroškov hrambe in škode zaradi hrambe
* plačilo le če je dogovorjeno, če se ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo / mogoče pričakovati glede na okoliščine posla
- Pravica do predčasne volitve pri neodplačni hrambi - če stvari grozi nevarnost uničenja ali škode
* če rok ni določen lahko vrne kadarkoli, prej pa mora določiti primerni rok položniku za prevzem stvari
Vrste shranjevalne pogodbe:
- nepristna hramba
- hramba v sili
- gostinska hramba
- skladiščna pogodba (gospodarska oblika shranjevalne pogodbe)
285
Nepristna hramba
Hramba nadomestnih stvari, kjer ima shranjevalec stvar porabiti in vrniti isto količino stvari iste vrste
*veljajo pravila posojilne pogodbe
286
Hramba v sili
Če je v hrambo zaupana stvar v stiski položnika (potres, požar)
*shranjevalec mora hraniti stvar z večjo skrbnostjo
287
Gostinska hramba
Gostinci se štejejo za shranjevalce glede stvari, ki jih gostje prinesejo s seboj
- če se stvar poškoduje, uniči, izgubi - odgovarja gostinec za škodo v višini vrednosti stvari (max za 50.000 SIT če ne nudijo nastanitve npr. bar // 150.000 SIT če nudijo nastanitev)
*se smiselno uporablja tudi za bolnice, garaže, spalnike v vlakih
Gostinec dolguje celotno vrednost stvari, če mu je gost izročil stvar v hrambo ali če je škoda nastala po krivdi gostinca oz. osebe za katero odgovarja ali če stvari ni želel sprejeti v hrambo neutemeljeno
- dolžnost sprejeti stvari v hrambo gostinca (razen če nima primernih prostorov za stvar oz. hramba presega zmožnosti gostinca)
- objava o izključitvi odgovornosti gostinca nima učinka
- velja izključitev obveznosti gostinca, če do uničenja pride zaradi višje sile, zaradi vzroka v stvari sami (stalitev), zaradi krivde gosta ali njegovih obiskovalcev (tudi zaradi malomarnosti, ker npr. ne zaklene sobe)
- gost mora priglasiti škodo, takoj ko izve za to - drugače izgubi pravico do odškodnine razen če dokaže, da je nastala po krivdi gostinca oz. os. za katero odgovarja
- pridržna pravica gostinca na stvareh gostov do polnega plačila prenočitev in drugih storitev
288
Skladiščna pogodba
Gospodarska shranjevalna pogodba
- že v osnovi odplačna
- uporabljajo pravila o hrambi
* skladiščnik se zavezuje sprejeti in shraniti določeno blago, ukreniti vse dogovorjeno za ohranitev blaga v določenem stanju in izročiti blago na zahtevo položnika, položnik pa se zavezuje dati plačilo
* položniki mora ob predaji blaga dati vsa potrebna obvestila o blagu in navesti vrednost blaga
* skladiščnik mora:
1. odgovarja za škodo (razen če dokaže, da je nastala zaradi višje sile, odg. položnika, hib blaga ali slabe embalaže) - odškodnina ne sme presegati dejanske vrednosti blaga (omejena), razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti
2. obveznost opozorila (mora takoj opozoriti na hibe ali nevarne lastnosti blaga, slabo embalažo)
3. obveznost prodaje zaradi nepreprečljivih sprememb (grozi nevarnost pokvarjenja ali uničenja)
4. obveznost zavarovanja položnikovih pravic nasproti prevozniku (ki je izročil skladiščniku blago v poškodovanem stanju)
5. dolžnost zavarovanj blaga (pred običajnimi nevarnostmi)
6. prepoved mešanja nadomestnih stvari (Razen če je položnik privolil ali gre za stvari, ki se lahko mešajo brez nevarnosti poslabšanja položaja položnika, npr. ne more biti poslabšanja kakovosti)
7. dovoliti pregled blaga in jemanje vzorcev
8. izdaja skladiščnice (če oprava kot dejavnost skladiščenje)
Ima pravico do plačila za skladiščenje in povračila stroškov potrebnih za ohranitev blaga
+ ZP na stvari za terjatve iz skladiščne pogodbe (plačilo in povračilo stroškov)
*če položnik ne dvigne blaga v roku / 1 letu --> lahko skladiščnik proda blago (mora vsaj 8d prej obvestiti položnika, lahko dvigne blago in prepreči)
*notifikacija napak: prevzemnik mora takoj ko prevzame blago očitne, v 8d skrite
289
Mandatne pogodbe
Storitvene pogodbe, kjer je storitev v obligaciji prizadevanja
1. Mandat ali pogodba o naročilu
2. Komisijska pogodba
3. Pogodba o trgovskem zastopanju
4. Posredniška pogodba
5. Špedicijska pogodba
6. Pogodba o kontroli blaga in storitev
7. Pogodba o organiziranju potovanja
8. Posredniška pogodba o potovanju
9. Pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti ali alotmajska pogodba
10. Zavarovalna pogodba
290
Mandat ali pogodba o naročilu
Stranki sta naročitelj in prevzemnik naročila
- naročitelj naroči prevzemniku, da opravi zanj določen posel, prevzemnik pa se ga zaveže opraviti in hkrati pridobi pravico jih opraviti
* pravica do plačila za trud (o. prizadevanja)
- -> osebe, ki opravljajo posle kot svojo dejavnost - morajo nemudoma sporočiti, če nočejo opraviti naročilo, če ne odgovarjajo za škodo (dolžnost opraviti naročilo)
Obveznosti:
1. izvršitev naročila kot se glasi (v mejah navodil in paziti na interese naročitelja)
* škodljiva navodila: mora opozoriti naročitelja in zahtevati nova
* nima navodil: pri odplačnem mora upoštevati interese naročitelja / neodplačno: enako kot bi ravnal v lastnih zadevah
* odmik od naročila: s soglasjem naročitelja --> brez soglasja le če meni da to nalagajo naročiteljevi interesi in ga zaradi okoliščin nima časa prositi za soglasje (glede prekoračitve šteje za poslovodjo brez naročila)
* naročitelj ima dolžnost dati denarni predujem, če mandatar to zahteva za pričakovane izdatke
2. izvrši naročilo osebno - lahko zaupa drugemu le če prevzemnik to dovoli ali ga v to prisilijo okoliščine (odgovarja za izbiro namestnika in navodila, ki mu je dal)
- če je neutemeljeno prepustil naročilo odgovarja tudi za delo namestnika in naključno uničenje
3. da izstavi račun + izročiti naročitelju brez odlašanja vse prejeto
* naročitelj ima dolžnost tudi povračila stroškov (potrebne + obresti, ker jih je pokril mandatar) --> tudi če ni izpolnil naročila
* naročitelj ima dolžnost prevzeti obveznosti in dati plačilo (tudi pri delni izpolnitvi ima pravico do delnega plačila)
* naročitelj ima dolžnost povrnitve morebitne škode
4. poroča o stanju poslov
* če je posel zaupan več naročiteljem odgovarjajo solidarno
291
Plačilo mandatarja
*naročitelj ima dolžnost povračila stroškov (potrebne + obresti, ker jih je pokril mandatar) --> tudi če ni izpolnil naročila
* naročitelj ima dolžnost prevzeti obveznosti in dati plačilo
- tudi pri delni izpolnitvi ima pravico do delnega plačila
- možnost sorazmernega zmanjšanja plačila
*naročitelj ima dolžnost povrnitve morebitne škode
Mandatar ima ZP na:
- naročiteljivih premičnih stvareh, ki so bile pridobljene na podlagi naročila in denarnih zneskih prejetih za izvrševanje naročila
292
Prenehanje mandatne pogodbe
1. Odstop od pogodbe
- vedno lahko odstopi naročitelj, mora mandatarju povrniti sorazmerni del plačila in škodo
* ni mogoče, če je bilo naročilo dano, da lahko izpolni mandatar svoj dolg do naročitelja
2. Odpoved naročila s strani mandatarja
- vedno lahko, vendar ne ob neprimernem času (Drugače odgovarja za škodo) --> obveznost da nadaljuje nujne posle po odpovedi
3. Smrt / prenehanje pravne osebe strank
- v primeru smrti mandatarja morajo dediči o tem takoj obvestiti naročitelja in poskrbeti za nujne ukrepe za zavarovanje interesov naročitelja
- v primeru smrti naročitelja preneha naročilo le:
- -> če je dogovorjeno tako
- -> naročilo prevzeto glede na osebno razmerje z naročiteljem
* drugače ne preneha
* ne preneha s smrtjo stranke, če je bilo naročilo dano, da lahko izpolni mandatar svoj dolg do naročitelja
Naročilo preneha v trenutku ko mandatar izve za to.
293
Komisijska pogodba
Pogodba gospodarskega prava kjer se komisionar zavezuje da bo za plačilo na račun komitenta opraviti posle, ki mu jih je zaupal.
*pravila o mandatu
Komisionar ima obveznosti:
- hrambe in zavarovanja (če naročitelj naroči zavarovanje - če ga ne zavaruje odg. za naključno uničenje)
- obvestitev o stanju blaga in spremembah (če ga prejme od prevoznika vidne poškodbe in ohraniti pravice na proti odgovorni osebi)
* če grozi nevarnost znatne poškodbe in komisar ne more čakati na navodila, mora blago prodati
- sporočitev imena sopogodbenika (ne velja za prodajo premičnin)
- dajanje računa o opravljanjem poslu in izročiti vse kar je prejel (odstopiti terjatev iz posla)
* v stečaju: izločitveni zahtevek
Komisionar ima ZP na stvareh komisijske pogodbe + prednostno poplača terjatve iz komisijske pogodbe pred drugimi U komitenta.
Komitent mora povrniti stroške komisije in plačati provizijo (ko je izvršen posel ali če ni izvršen zaradi razloga na strani komitenta)
*tudi pri delni izpolnitvi
*plačilo za trud - če ne pride do posla zaradi vzroka izven sfere obeh strank (če ni bil zvest komitentu ni pravice do plačila)
*če plačilo ni določeno = ustrezno opravljenem poslu in doseženem uspehu (možno znižanje na pravičen znesek če je nesorazmerno veliko)
+ denarni predujem če je dogovorjen
294
Del credere odgovornost komisionarja
Odgovornost za izpolnitev za sopogodbenika - komisionar odgovarja za izpolnitev obveznosti sopogodbenika
- posebna del credere provizija
295
Pogodba o trgovskem zastopanju / agencijska pogodba
Zasopnik se zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da se bodo sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem in v temu smislu posredoval med 3. os. in naročiteljem + da bo v imenu / na račun naročitelja sklepal pogodbe z njimi.
296
Posredniška pogodba
Posrednik se zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik osebo, ki se bo z naročiteljem pogajala za sklenitev pogodbe, naročitelj pa mu bo plačal, če bo pogodba sklenjena.
* naročitelj lahko kadarkoli PREKLIČE naročilo --> izjema: če se je preklicu odpovedal ali če je v nasprotju s poštenjem
* naročitelj NI DOLŽAN skleniti pogodbe / se z njo spustiti v pogajanja --> odgovarja za škodo če je ravnal nepošteno
* posredniška pogodba ne zajema tudi pooblastilo za sprejem izpolnitve (mora biti posebej dogovorjeno)
* pripada plačilo tudi če ni določeno - da ustreza trudu posrednika in pridobljeni koristi --> pravico pridobi ko je sklenjena pogodba za katero je posredoval
Posrednik mora:
- iskati priložnosti in obveščati naročnika o vseh pomembnih okoliščinah za nameravani posel(o. prizadevanja)
- odškodninsko odgovarja - če posreduje za poslovno nesposobno os., za neplačevito osebo, za škodo ki nastane po njegovi krivdi ali zaradi nedovoljenega obveščanja 3. os. (o vsebini naročila, pogajanjih, pogojih pogodbe)
* gospodarske pogodbe: vodenje posredniškega dnevnika in izdaja posredniškega lista (izpisek o sklenjeni pogodbi)
Posrednik izgubi pravico do plačila in povračila stroškov:
- če dela v nasprotju s pogodbo oz. za drugo stranko v nasprotju z interesi naročitelja
* če posreduje za obe stranki mora skrbeti za interese obeh strank in lahko od vsake zahteva le 1/2 plačila in stroškov
297
Špedicijska pogodba
Špediter se zavezuje za to da bo opravil prevoz in storil vse potrebno, da določeno stvar spravi na določen kraj v svojem imenu in na račun naročitelja
*zaveže se skleniti prevozno pogodbo, druge potrebne pogodbe in druge potrebne posle za prevoz namesto naročitelja
Obveznosti špediterja:
- obvestilo o pomanjkljivostih (v naročilu / pri pakiranju) ali jih sam odpraviti, če bi čakanje povzročilo škodo
- delovanje po navodilih (o smeri poti, sredstvih in načinu prevoza)
- v interesu naročitelja - mora takoj obvestiti o poškodbi in ukreniti vse potrebno za zavarovanje pravic naročitelja
- oprava potrebnih carinskih obveznosti
- zavarovanje blaga (če je dogovorjeno)
- izstavitev računa po opravi posla
Pravice: ZP na stvareh za zavarovanje terjatve plačila.
*naročitelj mora plačati špediterju plačilo, stroške in zagotoviti predujem --> če je dogovorjeno da prejemnik plača in noče, obdrži pravico zahtevat plačilo od naročitelja
Naročitelj mora opozoriti špeditarja na nevarne lastnosti stvari ali če gre za dragocenosti
Odgovornost špediterja za druge:
- odgovarja le za izbiro drugih sopogodbenikov (prevoznika in drugih)
- odgovarja za delo sopogodbenikov = če je to dogovorjeno
* lahko najame drugega špediterja, le če je tako dogovorjeno ali je to očitno v interesu naročitelja (če je potreben še ladijski prevoz poleg železniškega) --> ne odgovarja za njegovo delo (le če ne bi smel zaupati naročilo)
298
Navodila pri špedicijski pogodbi
Naročnik da navodila in špediter ima obveznost da deluje po navodilih (o smeri poti, sredstvih in načinu prevoza)
- če ne more delovati mora prositi za nova navodila ali ravnati v interesu naročitelja (če ni časa)
- če ni navodil mora ravnati v interesu naročitelja
Odmik od navodil:
1. mora takoj obvestiti naročitelja TAKOJ
2. odgovornost za škodo (casus mixtus - odgovarja tudi za naključje, razen če dokaže, da bi tudi ob upoštevanju navodil prišlo do škode)
299
Posebne špedicije
1. Špedicija s fiksnim plačilom = skupna vsota za izvršitev naročila, ki vsebuje plačilo iz špedicije, za prevoz in druge stroške
* odgovornost špediterja za delo sopogodbenikov
2. Zbirna špedicija = špediter organizira prevoz več naročil (lahko vedno, če pogodba ne izključuje)
* če prihrani stroške - znižanje voznine v korist naročitelja --> ima pravico do posebnega dodatnega plačila
* odgovarja za casus mixtus (vso škodo, razen če bi do nje prišlo tudi ob odsotnosti zbirne špedicije)
300
Pogodba o kontroli blaga in storitev
Vršilec kontrole se zaveže pregledati blago in o tem izdala certifikat (potrdilo) v zameno za storitev
*ugotavljanje identitete, kakovosti, količine blaga
Dolžnosti
- hramba blaga (zavarovati pred zamenjavo)
- pravočasna obvestila o vseh pomembnih okoliščinah (zlasti potrebnih in koristnih stroških)
- kontrolo lahko zaupa drugemu ampak odgovarja tudi za njegovo delo
*ZP na blagu in vzorcih za zavarovanje do plačila in povrnitve stroškov
*pravica do odstopa dokler pogodba ni opravljena (mora povrniti škodo naročitelju)
Nična določila pogodbe:
- ki nalagajo dolžnosti, ki bi lahko vplivale na nepristranskost pri opravljanju pregleda ali na pravilnost certifikata
Posebne vrste:
1. Kontrola blaga z opravljanjem posameznih pravnih dejanj
2. Kontrola blaga z garancijo (kontrolor garantira lastnosti blaga še določen čas po prevzemu)
3. Kontrola stvari, ki niso namenjene prometu
301
Pogodbe o udeleži
Družbena pogodba ali societas
| Skupnost
302
Družbena pogodba (societas)
Dve ali več oseb se zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči v pogodbi določen, dopusten skupni namen
- vsak družbenik mora dati prispevek (denar, stvar, pravica, storitev) - prispevki družbenikov so enaki
* družbeniku ni mogoče zagotoviti korist, če ni dal prispevka
+ vsak družbenik mora prispevati sorazmerni del za ohranitev premoženja / preprečitev škode
Vsak družbenik ima 1 glas
Družbeniki odločajo o:
- uporaba dobička in koristi
- pokritje izgube
- vstop / izključitev družbenika
- zahtevek zoper družbenika za poravnavo škode
- imenovanje / preklic poslovodstva (mandatna p)
- prenehanje pogodbe
*odloča soglasno - DP lahko določi odločanje z večino (potrebna 2/3 večina)
Poslovodstvo - družbeniki opravljajo skupno in enakopravno (DP lahko določi drugače)
* preklic poslovodstva družbeniku ali poslovodstvu
* vsak družbenik ima pravico biti obveščen o zadevah družbe
* skrbnost kot v lasnih zadevah (če je namen družbe povezan s poklicno dejavnostjo družbenikov = skrbnost dobrega strokovnjaka)
* vsak družbenik je upravičen do dela koristi in da nosi del izgube (se ravna po prispevkih družbenikov)
- -> če iz premoženja družbe ni poravnana obveznost - subsidiarna odgovornost družbenikov
* v nasprotju do 3.os = solidarni U in D--> obveznosti proti 3. osebam ne prenehajo s prenehanjem družbe
Nov družbenik lahko vstopi v družbo le če to dopušča pogodba
- upravičen do koristi sorazmerno s svojim vložkom
- odgovornost proti 3-os - le za obveznosti, ki je nastala po vstopu v družbo
303
Izključitev družbenika
Družbeniki lahko izključijo iz utemeljenih razlogov:
- s tožbo
- sami če to dopušča pogodbo --> prizadeti družbenik lahko zahteva razveljavitev sklepa če ta ni utemeljen / dovoljen
Pravica do vrnitve tržne vrednosti deleža --> treba vrniti v 3l po izključitvi
*če je povzročil škodo družbi - družbeniki lahko zahtevajo odškodnino in zadržijo izplačilo vrednosti deleža do pravnomočne sodbe / sporazuma z družbenikom
304
Prenehanje societas
Družba preneha:
- preteče čas za katerega je bila ustanovljena
* če družbeniki še naprej nadaljujejo - se šteje da je ustanovljena za nedoločen čas
- doseže namen / tega ni mogoče doseči
- sklep družbenikov
- posamezni družbenik ni več udeležen v družbi
* zaradi smrti / prenehanja, ker je 3. os. v izvršbi pridobila njegov delež, izrečena prepoved opravljanja dejavnosti ali ker je odpovedal DP
- -> lahko DP velja naprej za ostale družbenike, če tako določa
* odpoved pogodbe - če to določa DP ali če tega ne določa in je sklenjena za nedoločen čas (odpovedni rok: 3m)
* če nima možnosti odpovedati pogodbe za določen čas: lahko zahteva s tožbo
Po prenehanju družbe morajo družbeniki izvesti likvidacijo po poplačilu dolgov U in razdelitvi ostalega premoženja med družbenike sorazmerno s prispevki
*če sredstva ne zadoščajo za poplačilo dolgov U - morajo pokriti družbeniki
305
Skupnost
Ko pripada kakšna pravica več osebam skupaj.
306
Bančni posli
Posli po ZOR, ki še veljajo:
- bančni denarni depozit
- depozit VP
- pogodba o sefu
- akreditivi
- bančna garancija
- kreditna pogodba
- kreditna pogodba z zastavo VP (lombardni kredit)
```
Velja formularnost (adhezijske pogodbe)
- ena stranka je bančna institutcija
```
307
Bančni denarni depozit
Ločimo denarni depozit in hranilno vlogo
DENARNI DEPOZIT - Pogodba je sklenjena ko je doseženo soglasje - da bo banka sprejela depozit in da bo deponent tega dal (konsenzualni kontrakt)
*banka mora odpreti račun in položiti denar
Banka mora obveščati o vsaki spremembi na računu in o prometu na računu - komitent vedno lahko zahteva izpisek
*če je stanje negativno ga mora nemudoma obvestiti
*dolžnost vrniti depozit z obrestmi
*mora ravnati v interesu deponenta in kot dober gospodar
*NEPRISTEN depozit banka pridobi pravico da uporablja denar in z njim razpolaga - obveznost vrniti isto vsoto pod pogoji v pogodbi
*elementi shranjevalne in posojilne pogodbe
Če je sklenjena za določen čas in deponent denarja ne dvigne se avtomatično podaljša za 30 dni
HRANILNA VLOGA - deponiranje denarja v obliki hranilne vloge, kjer banka izda hranilno knjižico (= VP, se lahko izda na osebo ali prinosnika --> EU prepoveduje zaradi pranja denarja)
* za hranilne vloge jamči država
* v hranilno knjižico se vpisujejo dvigi in plačila
* kogentno plačevanje obresti
308
Deponiranje VP
Banka sprejme VP, ga hrani in izvršuje pravice
(npr. prenos menice na banko da izterja)
PRISTNI DEPOZIT - se vrne isti VP (npr. pri delnici, banka izterjuje dividende)
*lahko dogovori da se spremeni v denarna sredstva - se ta vrnejo deponentu
*prokurni indosament
309
Pogodba o sefu
Pogodba o uporabi določenega prostora za določen čas
Banka mora skrbeti za varnost in dostop do sefa
Uporabnik ne sme hraniti stvari, ki ogrožajo druge sefe
Če ne plačuje uporabnine - sef lahko sodno odpre
(sodni nalog)
310
Kreditna pogodba
Dogovor s katerim se banka kot posojilodajalec zaveže dati kredit, uporabnik pa se zaveže plačevati obresti za to in da bo znesek vrnil
Obvezna PISNA oblika
Kot kreditodajalec lahko nastopa le banka
Kreditojemalec vedno plačuje obresti
Odstop od pogodbe - banka lahko odstopi če se kredit uporablja v nasprotju z namenom ali če uporabnik postane insolventen / preneha obstajati
Uporabnik lahko odstopi od pogodbe preden začne kredit uporabljati
Posebne vrste:
- lombardni kredit
311
Lombardni kredit
Kreditna pogodba na podlagi zastave VP
- banka uporabniku odobri kredit na podlagi zastavitve VP
- če kredit ni pravočasno plačan ima banka pravico prodati VP in se poplačati iz vrednosti (lahko proda tudi sebi če ima tržno vrednost)
* ne daje podlage za izvrševanje pravic iz VP (razen če ima prokurni indosament ali indosament v zastavo)
312
Dokumentarni akreditiv
Bančni posel pri katerem se banka po nalogu in za račun kupca zaveže, da bo prodajalcu izplačala kupnino, če ji bo ta v določenem poslu predložil akreditivne dokumente
* pri prodajnih pogodbah, kjer se plačilo izvrši s pomočjo dokumentarnega akreditiva (uporabljajo pravila mednarodne trgovinske zbornice)
- dolžnost kupca: da banki nalog da odpre akreditiv in zagotovi kritje tega (označi prodajalca in določi rok veljavnosti)
- prodajalec mora banki izročiti vse akreditivne dokumente in uporabiti dokumentarni akreditiv za pridobitev kupnine
Banka mora pregledati ustreznost dokumentov in prodajalcu izplačati dogovorjeni znesek
*prenosni akreditivi - lahko upravičenec prenese na 3. os.
313
Bančna garancija
Banka prevzame obveznost proti upravičencu, da mu bo ob izpolnjenih pogojih poravnala obveznost, ki je 3. os ni izpolnila
*upravičenec sme odstopiti zavarovano terjatev hkrati z b. garancijo
Mora biti v PISNI obliki
Če druga banka potrdi obveznost iz garancije - supergarancija
