Civilno pravo Flashcards
Predčasna prodaja zastavljene stvari
ZP na premičninah:
- če stvar izgublja vrednost –> U ali D se lahko obrneta na sodišče in zahtevata predčasno prodajo; sodišče zavrne zahtevek, če D ponudi drugo primerno zavarovanje
- če se ponudni ugodna priložnost –> na predlog zastavitelja, prodaja določeni osebi za določeno ceno, če je ugodna in so zavarovani interesi U
Uresničitev ZP
Potrebna neposredna posest ZU - če zastavitelj ne plača dolga ob zapadlosti, mora stvar izročiti ZU (drugače izvršba - za izročitev ali za prodajo stvari).
*domneva dogovora o izvensodni prodaji (če je stvar v posesti ZU) –> če ni dogovora določi sodišče po ZNP pooblaščenca za prodajo
Prenehanje ZP
- prenehanje zavarovane terjatve
- odrek ZP
- združitev Z in ZU (konsilidacija)
- prenehanje predmeta ZP
- odsvojitev stvari dobroverni 3. os.
- prisilna prodaja stvari
- če gre za registrsko nujen izbris iz registra
ZP na pravicah
- na terjatvah - konstitutiven pogoj: obvestitev dolžnika
- na VP
- na drugih premoženjskih pravicah
- ZP NA TERJATVAH
* zakonita ZP na terjatvah: zastavitev stavbne pravice, po zakonu po prenehanju nastane ZP na terjatvi imetnika na povračilo nadomestila
* ZP na podlagi sodne odločbe: ZIZ in nastanek prisilne ZP na terjatvah v trenutku rubeža teh + na podlagi predhodne odredbe
Velja prepoved komisornega dogovora in prepoved izpolnitve zastavitelju (po prejemu obvestila dolžnika lahko ta izpolni le ZU) + dolžnost ohranitve terjatve. - ZP na VP
Nastanek:
- prinosniški - izročitev
- orderski - indosament v zastavo + izročitev VP /
- imenski VP - cesija (nastane z obvestilom dolžnika) - ZP na drugih premoženjskih pravicah
Pridržek LP
Dogovor pri prodajni pogodbi s katerim si prodajalec pridrži LP na prodani in izročeni stvari, dokler kupec ne plača celotne kupnine.
- LP načeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj –> izjema: prenos LP na premičninah se lahko veze tudi na razvezni ali odložni pogoj (tj. pridržek LP in fiducirni prenos LP).
- neposestno stvarno zavarovanje terjatev
Prodajalec ostane lastnik blaga, tudi po izročitvi blaga, vse do poplačila kupnine (odložni pogoj). Kupec pridobi neposredno posest in pričakovalno pravico.
Le pri premičninah!
Klavzule: o predelavi (nastanek solastnine) in o odsvojitvi.
Fiduciarni prenos LP v zavarovanje
LP načeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj –> izjema: prenos LP na premičninah se lahko veze tudi na razvezni ali odložni pogoj.
Oblika zavarovanja terjatve; premičnina ostane v posesti prenosnika (fiduciant), fiduciar pa pridobi LP.
Le pri premičninah!
Neakcesorna narava zavarovanja - neakcesornost omejuje zakonska domneva razveznega pogoja (če je terjatev plačana pride avtomatično do prenosa LP na prenosnika). Če terjatev ni plačana mora prenosnik izročiti premičnino.
- sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa
- fiduciant ima pričakovalno pravico
Odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija
Odstopnik odstopi terjatev prevzemniku pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve.
Za veljavnost ni potrebna obvestitev dolžnika.
- prevzemnik je dolžan kot dober gospodar skrbeti za ohranitev terjatve (če zapade jo mora izterjati)
Če terjatev ob zapadlosti ni plačana se fiduciar poplača iz odstopljene terjatve.
- Večkratna fiduciarna cesija - učinkuje le prva (ostali le obligacijski zahtevek)
- Globalna fiduciarna cesija - odstop v zavarovanje vseh bodočih in pričakovanih terjatev
- Anticipirana cesija - odstop bodoče terjatve v zavarovanje (učinkuje ko prevzemnik pridobi terjatev).
Cesija
- definicija
- vrste
- pogoji za nastanek
- pravne posledice
- večkratni odstop
Cesija ali odstop terjatve je način razpolaganja s premoženjsko pravico. S pogodbo cedent (stari U) prenese ali cedira svojo terjatev na prevzemnika - cesionarja brez sodelovanja odstopljenega dolžnika. Pri tem cesionar s sklenitvijo cesije vstopi v položaj cedenta v odnosu do terjatve.
- -> za učinkovanje odstopa je potrebno OBVESTILO dolžnika (ni potrebna njegova privolitev) - dokler ne izve za odstop lahko veljavno izpolni staremu upniku, razen če je drugače izvedel za odstop
- terjatev mora biti določena in opredeljena, vendar je lahko pogojna, bodoča, sporna
- akcesorni posel - obstoj je odvisen od obstoja terjatve
- načelo ohranitve odstopnikovih pravic - novi U z odstopom ne sme priti v slabši položaj glede varščin in zavarovanja terjatve (preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice - pravice do prednostnega poplačila, pravice iz poroštva, hipoteke, zastave, p. do obresti, pogodbena kazen)
- za izročitev zastavljene stvari prevzemniku - potrebna privolitev zastavitelja, če ne jo hrani prejšnji U za cesionarja
- če odstopnik obdrži del terjatve ima pri poplačilu prednost pred prevzemnikom (lahko se tej prednosti odpove)
Vrste cesije:
- pogodbena (na podlagi PP, lahko odplačna ali darilna)
- nujna cesija - zakon nalaga stranki odstop terjatve (npr. mandatar mora naročitelju prepustiti vse pridobljene koristi iz naročenega posla)
- zakonska cesija - porok, ki poplača D dolgove stopi v položaj U po zakonu
- cesija z aktom državnega organa
Pogoji za nastanek:
- dopustnost = odstopnik ne sme prenesti terjatve kjer je prenos prepovedan v zakonu (npr. družinskopravne terjatve, strogo osebne terjatve kot je preživnina), če narava nasprotuje prenosu ali je sklenjen pactum de non cedendo
* prenos je učinkovit - oblika –> oblika ni predpisana, mora pa odstopnik izročiti prevzemniku vse dokaze o terjatvi in obstoju stranskih pravic + overjeno potrdilo o odstopu (na zahtevo prevzemnika)
Dogovor o prepovedi cediranja [OZ]:
- izjema za dobrovernega pridobitelja, če je bila izdana listina iz katere prepoved ne izhaja in to pridobitelju ni znano
- gospodarske pogodbe glede cediranja denarnih terjatev: takšen dogovor nima pravnih učinkov
Pravne posledice cesije:
- odgovornost odstopnika za obstoj terjatve v času odstopa pri odplačni cesiji
- za izterljivost le če je dogovorjena(jamči za izterljivost do višine prejetega zneska od prevzemnika, za več ni mogoč dogovor) –> pri neodplačni cesiji ni odgovornosti za izterljivost
- izključitev jamčevanja: neodplačna cesija, zakonska cesija, nujna cesija, če napaka izvira iz sfere prevzemnika ali če je izključeno z dogovorom
- položaj D se s cesijo ne sme spremeniti (mora izpolniti novemu U, lahko uveljavlja tudi vse ugovore, ki jih je imel zoper odstopnika v trenutku odstopa - npr. neobstoj dolga, pobot)
V primeru večkratnega odstopa velja terjatev za odstopljeno tistemu U, o katerem je D cedent prvi obvestil / se je prvi zglasil pri D.
Razpolagalni pravni posel
Posel stvarnega prava in pomeni sporazum, kjer odsvojitelj izjavi, da prenaša stvarno pravico, pridobitelj pa da jo sprejema.
Navadno sledi še realni akt kot zunanji znak razpolaganja (izročitev, vpis v ZK).
Gre za izraz razpolagalnega upravičenja, ki je sestavni del vsake pravice. Razpolaganje učinkuje absolutno, proti vsakem (kar je razlika z zavezovalnim pravnim poslom, ki učinkuje le med strankama).
Posestni konstitut
Gre za pridobitni način pri prenosu LP na premičninah.
Dogovor strank, da kljub prenosu LP se ta opravi brez dejanske izročitve, tako, da stvari ostane v posesti odsvojitelja (vedno pri fiduciarnem prenosu LP v zavarovanje).
V dvomu: prednost ima odloženi prenos LP (LP preide šele z izročitvijo premičnine
*anticipiran posestni konstitut: odsvojitelj še nima razpolagalne sposobnosti, ko jo pridobi se prenese LP s posestnim konstitutom
Skupnost stvari
Več induvidualno določenih stvari na katerih obstaja toliko stvarnih pravic kot je stvari v skupnosti.
Zbirna stvar (sestavljajo samostojne, fizično ločene stvari):
- komplementarne stvari (par čevljev) - samostojne stvari, ki same nimajo uporabne vrednosti
- količinske stvari - več stvari v določeni količini, lahko kot taka objekt stvarnih pravic
Služnost
Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika opravičuje, da zahteva od lastnika stvari, da trpi določena dejanja (dopustitev) oz. opusti določena upravičenja LP.
Ločimo stvarne in osebne služnosti.
Splošna pravila:
- služnost služnosti ni mogoča (služnostno pravico ni mogoče prenašati ali obremenjevati)
- služnost dajatve ne obstaja
- služnost se mora izvrševati obzirno in le v obsegu, ki ustreza vsebini (razširjanje služnosti ni mogoče)
- služnost na svoji stvari ni mogoča
- učinkovanje erga omnes
Nastanek služnosti
- z zakonom
- na podlagi pravnega posla
- na podlagi odločbe državnega organa
Varstvo služnosti pred vznemiranjem
- S splošnimi sredstvi za varstvo posesti
- samopomoč: neupravičeno motenje posesti, če je nevarnost neposredna, samopomoč takojšnja in nujna in ustreza okoliščinah
* samopomoč po OZ (ni predpostavke takojšnosti)
- posestno varstvo: motenje v dejanski oblasti
* pri negativnih služnostih ni mogoče posestno varstvo - Konfesorna tožba - tožba na varstvo služnosti
Se lahko naperi proti lastniku ali katerikoli drugi osebi, ki posega v služnosti (navadno pri negativnih služnostih, ko posestno varstvo ni mogoče)
Konfesorna tožba
Tožba na varstvo služnosti. Aktivno legitimiran: služnostni upravičenec; pasivno legitimiran: kdorkoli protipravno moti izvrševanje služnosti.
Dajatvena tožba - glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedovoljeno posegajo v izvrševanje služnosti in prepoved bodočih motenj.
Ne zastara. Pravico vložiti oseba izgubi če preneha služnost.
Stvarna služnost
Stvarna pravica na tuji stvari, ki omejuje LP in učinkuje v odnosu 2 nepremičnin (gospodujoče in služeče nepremičnine). Omogoča uporabo gospodujoče nepremičnine in bremeni služečo nepremičnino kot celoto. Pomeni dolžnost lastnika služeče nepremičnine da dovoljuje oz. opušča določena dejanja, ki pomenijo upravičenja LP.
- pozitivna služnost: lastnik gospodujoče nepremičnine lahko opravlja določena dejanja na služeči nepremičnini (npr. služnost poti)
- negativna služnost: obveza lastnika služeče nepremičnine da se zaradi koristi gospodujoče vzdrži določenih dejanj (prepoved dozidanja okna v steno)
Učinkuje erga omnes - vanjo ne more poseči tako lastnik, kot pravni nasledniki in morebitni uporabnik (npr. najemnik) nepremičnine; prav tako pa se nanaša na samo gospodujočo nepremičnino in kogarkoli, ki jo uporablja. Prenaša se z LP na gospodujoči nepremičnini.
Nastane lahko na podlagi:
- pravnega posla + vpis služnosti v ZK
- zakona
- odločbe državnega organa - le konstitutivna odločba
*čezmerno izvrševanje služnosti - poseg v LP (rei vindicatio)
Priposestvovnje služnosti
Mogoče le pri stvarnih služnostih.
- Če je lastnik gospodujoče stvari v dobri veri izvrševal služnost 10 let.
- Če ni bil v dobri veri, mora dejansko izvrševati služnost 20 let + lastnik služeče nepremičnine temu ni nasprotoval (nepravo priposestvovanje služnosti) –> izvrševanje služnosti more biti opazno
Služnosti ni mogoče priposestvovati:
- če je zlorabljal zaupanje lastnika ali posestnika
- služnost izvrševal s silo ali zvijačo
- dovoljena služnost le do preklica
- ni mogoče priposestvovati negativnih služnosti, na javnem dobro ali na stvareh izven pravnega prometa
Služnostni upravičenec lahko zahteva, da se nasproti lastniku služeče nepremičnine ugotovi obstoj služnosti - tožba na ugotovitev služnosti
Prenehanje služnosti
- Pravni posel + izbris iz ZK
- Odločba državnega organa (dokončna upravna / pravnomočna sodna)- lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje s tožbo - oblikovalni zahtevek, če je služnost postala nekoristna ali zaradi spremenjenih okoliščin
- Zakon:
- če se lastnik služeče stvari upre izvrševanju (verbalno prepove ali fizično onemogoči) in služnostni upravičenec 3 leta ne izvršuje služnosti - osvoboditev služnosti (ta proces pretrga vsaka vnovična izvršitev služnosti, dejansko ali z vložitvijo zahteve za sodno varstvo; mogoče tako za pozitivne kot negativne služnosti)
- če ne izvršuje v času potrebnem za priposestvovanje, tj. 20 let (negativna ne more zastarati ker ni zaznavnih elementov izvrševanja)
- stvar uničena (pri stavbah oz. zaradi pravnega prenehanja nepremičnine - komasacija, arondacija)
- združitev osebe lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine v isti osebi
Neprava stvarna služnost
Služnost, ki ima elemente stvarne in osebne služnosti; gre v osnovi za stvarno služnost (obremenjena lahko le nepremičnina) določena v korist v določene osebe.
Časovno omejena pravica - za čas življenja osebe ali dobo 30 let pri pravnih osebah.
*Vpis v ZK na služeči nepremičnini v dobro osebe.
Osebna služnost
Pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico. Predmet so stvari in pravice, ki dajejo koristi. So neprenosljive (dopusten le prenos izvrševanja le pri užitku).
Omejeno trajanje:
- fizične osebe - do smrti
- pravne osebe - max 30 let (izjema GJI: lahko tudi neomejeno)
Vrste:
- užitek
- raba
- služnost stanovanja
Užitek
- kaj je užitek in predmet užitka
- nepravi užitek
- Nastanek
- Dolžnosti užitkarja
- Prenehanje užitka
Osebna služnost, katere vsebina je raba in uživanje tuje stvari (pobiranje plodov), tako da se ohrani substanca. Razpolagalno upravičenje ostane lastniku, ki lahko odsvoji ali obremeni stvar, a to ne vpliva na položaj užitkarja.
Predmet užitka je lahko premičnina, nepremičnina ali premoženjska pravica, ki daje plodove (obresti, NVP - dividende itd.)
Užitkar lahko prenese pravico do izvrševanja na 3.os. Pripadajo mu vsi plodovi stvari, nosi stroške rednega vzdrževanja stvari.
*nepravi užitek - ustanovljen na nepotrošnih stvareh, gre za prenos LP na užitkarja, ki je po prenehanju užitka dolžan vrniti takšno količino, vrsto in kakovost stvari, kot jih je prejel.
Nastanek : pravni posel ali sodna odločba (npr. v primeru dedovanja zaščitene kmetije, kjer ima preživeli zakonec, ki ni dedič pod določenimi pogoji p. do užitka)
Dolžnosti užitkarja:
- obveščanje o okoliščinah v vezi s stvarjo (če ne–> odškodninska odgovornost):
- dolžan takoj obvestiti, če je treba zaradi višje sile / rabe opraviti popravilo, ki presega okvire rednega vzdrževanja
- dopustiti pregled stvari 1x letno
- redno vzdrževanje stvari (dober gospodar) + stroški
- ne sme spreminjati gospodarskega namena stvari
- mora dopustiti izboljšavo stvari s strani lastnika
- ne odgovarja za poslabšanje stvari, ki je posledica redne rabe ali višje sile
- za stroške izrednih popravil odgovarja lastnik
Če užitkar krši svoje dolžnosti glede vzdrževanja ali nošenja rednih stroškov stvari in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik zahteva primerno zavarovanje. Če ga užitkar ne da, lahko zahteva predčasno prenehanje užitka.
Prenehanje užitka:
- potek časa
- prenehanje strank
- 1-strankska odpoved s strani užitkarja (ni potrebno soglasje lastnika)
- soglasje
- uničenje predmeta užitka
- konsolidacija (združitev v 1 osebi)
- kršitve užitkarja in predčasno prenehanje
Obligacijskopravni zahtevki zastarajo v 1 letu.
Razlika med užitkom in najemom / zakupom
- vpis v ZK - pri užitku je nujen za nastanek; pri najemu se lahko vpiše a ne vpliva na veljavnost
- užitek je stvarna pravica; najem je obligacijsko razmerje
- neprenosljivost užitka (lahko prenese le izvrševanje); najem je prenosljiv v podnajem
- omejeno trajanje užitka, strogo oseben (s smrtjo preneha); najemna pogodba se lahko nadaljuje z dediči
Stvarne pravice na premoženjskih pravicah
Načeloma so možne stvarne pravice le na stvareh - premičninah in nepremičninah. Izjemoma, se dovoljuje ustanovitev stvarnih pravic na premoženjskih pravicah –> zastavna pravica in užitek!
Raba
Osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom, tako da se ohranja njena substanca. Ožja osebna služnost od užitka, saj ne vsebuje pravico do uživanja stvari in izvrševanje se ne more prenesti na 3. os.
Mogoča le na nepotrošnih stvareh.
Koristi stvari, ki presegajo potrebe imetnika rabe pripadajo lastniku.
Služnost stanovanja
Osebna služnost, ki daje pravico uporabljati stanovanje ali del (+ skupne dele) za potrebe imetnika služnosti in njegove družine, tako da se ohranja njegova substanca.
Posebna vrsta rabe, kjer je predmet lahko le nepremičnina.
Je lahko odplačna ali neodplačna. Pridobi se z vpisom v ZK.
Stvarno breme
Stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik obremenjene nepremičnine dolžan upravičencu izpolnjevati periodične dajatve ali storitve - ni mogoča za enkratno izpolnitev. Nepremičnina jamči za izpolnitev (vsakokratni lastnik odgovarja za obveznosti).
Personalna stvarna bremena: v korist določene osebe
Predialna stvarna bremena: v korist določene nepremičnine
Gre za pozitivne izpolnitve lastnika obremenjene nepremičnine (razlika od služnosti).
Nastanek:
- zakon (npr. vplačila v obvezni rezervni sklad in stvarno breme na delu nepremičnine)
- pravni posel (npr. preužitna / izročilna pogodba)
Izročilna pogodba
Izročitelj se zaveže izročiti in razdeliti premoženje svojim potomcem za čas življenja. Pogoj: strinjanje vseh potomcev, ki bi bili poklicani k dedovanju po izročitelju (v obliki notarskega zapisa).
Če se ne strinja ali se kasneje pojavi se štejejo v razmerju do njega izročene stvari za darila.
Preužitna pogodba
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v zameno za določene dajatve in storitve do smrti osebe (navadno izgovorjeno v obliki stvarnega bremena). Mora biti v obliki notarskega zapisa.
Stavbna pravica
Je stvarna pravica na tuji stvari, ki omogoča imeti v lasti stavbo nad ali pod nepremičnino (omogoča postavitev stavbe na tujem zemljišču). Je samostojen predmet LP in ostalih stvarnih pravic (je prenosljiva pravica, pri razpolaganju ni potrebno soglasje lastnika nepremičnine).
Lahko nastane le na podlagi pravnega posla + vpis v ZK. Je lahko dogovorjena za določen ali nedoločen čas (izrecno prepovedano pod razveznim pogojem).
Prenehanje
- redno (s potekom časa + izbrisom iz ZK)
- predčasno (sporazum + ZK)
- s sodbo (kršitve SP) - lastnik vloži tožbo na prenehanje
*Kršitev SP - neplačevanje nadomestila (pri odplačni stavbni pravici) ali prekomerno izvrševanje (ko ni prepuščena celotna nepremičnina).
Ko preneha stavba izgubi lastnost samostojnega predmeta LP in se združi s parcelo na kateri stoji (superficies solo cedit). Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepremičnine, lastnik pa plačati nadomestilo (če ni dogovora - v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine).
- Lahko vzpostavi razmerje etažne lastnine - stavbna pravica predstavlja skupni del lastnikov posameznih delov.
- stavbna pravica kot posebna pravica rabe javnega dobrega - ustanovi z upravno odločbo
Načela zemljiške knjige (8)
- N. zakonitosti / legalitete
ZK postopek vodi sodišče, postopek temelji na nepravdnem in v ZK se vpisujejo le pravice in pr. dejstva, določene z zakonom. V postopku ZK sodišče preverja le formalnopravne pogoje za vpis. - N. javnosti (formalno publicitetno načelo)
Podatki o nepremičninah iz ZK so javni - vsakdo lahko vpogleduje in pregleduje podatke v ZK (glavna knjiga); za dostop do zbirke listin je potrebno izkazati upravičen interes. - N. zaupanja v ZK
Kdor v pravnem prometu pošteno velja in se zanese na podatke vpisane v ZK za to ne sme trpeti škodljivih posledic. Kdor izpolni pogoje za vpis v ZK nosi sam škodljive posledice take opustitve. Nanaša le na pravice in deluje v korist dobroverne 3. os. kot neizpodbitna domneva. - Načelo publicitete (materialno)
Obstajajo le pravice vpisane v ZK in domneva se da vsakdo pozna te podatke. Če oseba opusti vpogled je na njej breme te opustitve - domneva poznavanje ZK stanja je izpodbojna domneva.
Učinki vpisov učinkujejo od trenutka ko ZK prejme predlog za vpis. - N obveznosti uporabe ZK
V pravnem prometu glede nepremičnin se obvezno uporablja ZK. - N. konstitutivnosti vpisa (oblikovalni učinek vpisa)
Stvarna pravica nastane / preneha šele pri vpisi v ZK (obvezen pogoj za pridobitev stvarnih pravic v primeru pravnega posla). - N. vrstnega reda
Vloge za vpis v ZK se vpisujejo v vrstnem redu, kot prispejo na sodišče (ko prejme predlog za vpis / listino pri kateri o vpisu odloča po UD). - N. pravnega prednika
Zagotavlja verigo pravnih nasledstev pri prenosu LP na nepremičnini. ZK dovolilo lahko izda le kdor je vpisan kot imetnik pravice v ZK.
Vpisi v ZK
ZK sestavlja glavna knjiga in zbirka listin.
Vpis v ZK zajema osnovni pravni položaj (LP, stavbno pravico in stavbo) in širši pravni položaj nepremičnine (osnovni + pravica in pravna dejstva, ki omejujejo / izključujejo LP, tj. izvedene pravice + pravna dejstva)
V ZK se vpisujejo:
- vse stvarne pravice na nepremičninah (LP, stavbna pravica, služnost, zastavna pravica(hipoteka), stvarno breme; tudi zemljiški dolg) –> konstitutiven učinek
- obligacijske pravice (prepoved obremenitve in odtujitve, zakupna in najemna pravica, predkupna / odkupna pravica in pravica uporabe javnega dobra)–> deklaratorni učinek
- druga pravna dejstva (zaznamba)
Glavni vpisi:
- vknjižba (vpis pravic)
- predznamba (vpis pravic)
- zaznamba (pravna dejstva)
Pomožni vpisi:
- poočitev
- plomba
*Pomotni vpis v ZK - se ne sklada s predlaganim: ZK sodišče pomoto odpravi po UD
Vknjižba
Glavni vpis v ZK, ki ima lahko konstitutivni učinek, če se nanaša na pridobitev / prenehanje stvarne pravice ali deklaratorni učinek (pridobitev obligacijskih pravic in stvarnih pravic na podlagi zakona / odločbe državnega organa).
Podlaga za vpis pravic v ZK:
- listina z izstavljenim in overjenim ZK dovolilom
- posadna listina - priznanje izvirne pridobitve LP
- odločba drž. organa
Predznamba
Pogojni vpis v ZK, ki pomeni vpis pravice pod odložnim pogojem, da se predznamba (neizpolnjen pogoj) opraviči. Z vpisom predznambe se izogne tveganjem kasnejših razpolaganj, se zagotovi vrstni red vknjižbe, ni pa ovira za kasnejše vpise iz pravnega nasledstva imetnika predzaznamovane pravice ali vpisane pravice.
Listine, ki so lahko podlaga:
- zasebna listina brez ZK dovolila oz. podpis na tem ni overjen
- nepravnomočne sodne odločbe, nedokončne upravne odločbe
- listine v obliki notarskega zapisa
- sklepi izvršilnega sodišča o predhodni odredbi
*Opravičenje predznambe: izpolnitev pogojev za vknjižbo pravice v vrstnem redu predzaznamovane. Potrebno opravičiti v roku (možno tudi po poteku, dokler ni izbrisana).
Nepravnomočne / nedokončne odločbe - v 2m odkar odločba pridobi kvaliteto za vknjižbo.
Zasebne listine - v 1m od izdaje sklepa o vpisu predznambe (predložiti listino ali vložiti tožbo za izstavitev).
Predznamba se izbriše skupaj z vknjižbo ali na predlog, če je zamujen rok.
Zaznamba
Je glavni vpis namenjen vpisu določenih pravnih dejstev, pomembnih za promet z nepremičnini:
- osebnih stanj (postavitev pod skrbništvo, podaljšanje starševske skrbi po polnoletnosti) - pri razpolaganju z nepremičnino potrebuje zastopnika
- vrstnega red - ZK lastnik vnaprej razpolaga z nepremičnino vnaprej (vpis predlagan kasneje; max 1 l)
- spora - poteka spor o pravici vpisani v ZK
- hipotekarne tožbe in odpovedi terjatve zavarovane s hipoteko
- izrednega pravnega sredstva
- izvršbe, stečajnega postopka - po UD; z začetkom postopka na podlagi sklepa nastane ZP (hipoteka se na nepremičnini pridobi z vpisom v ZK)
- neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
- prepovedi odtujitve in obremenitve (pogodbeno dogovorjena ali v posebnem postopku - začasna odredba za zavarovanje terjatve)
- zaznamba zavrnitve vpisa in zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa - vpiše ZK po UD (postopek še ni pravnomočno končan)
- zaznamba nedovoljene gradnje
- zaznamba javnopravnih omejitev (javno dobro, zaščitena kmetija, zavarovano območje)
- zaznamba razlastitvenega postopka
*Na zaznambo se ne razteza načelo zaupanja v ZK (domnevo poznavanja je mogoče ovreči).
Pomožna vpisa v ZK
- Plomba - javna objava začetka ZK postopka (po trenutku prejema vloge)
- Poočitev - uskladitev podatkov o nepremičnini oz. imetniku pravice, kjer gre za usklajevanja podatkov v različnih registrih
Postopki po ZNP-1 (7)
- Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij
- Postopki v zakonskih sporih
- Postopki za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
- Postopki za varstvo koristi otroka
- Razglasitev pogrešancev za mrtve in dokazovanje smrti
- Urejanje premoženjskih razmerij
- Postopki z listinami in sodnimi depoziti
Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (3)
- izključena javnost
- postopek se začne na predlog
- odgovor na predlog - rok: 30 dni
- možnost poravnave omejena na dogovor o V&V, stikih in preživljanju otrok
- ni obnove postopka
- Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (ZNP-1 in DZ)
*ko oseba ni zmožna razsojati in skrbeti za svoje pravice
- začetek: na predlog CSD, DT, sorodnikov, osebe same, po UD (če sodišče izve za razlog)
*osebi se do odločitve v postopku lahko postavi začasni skrbnik
- zakonita udeleženca: CSD in začasni skrbnik osebe
- obvezno zaslišanje osebe in mnenje izvedenca medicinske stroke - če se na vabilo ne odzoveta se ju privede
- skrbnik: postavitev s soglasjem // CSD
- sklep - nujno v vednost CSD
- preneha: na predlog, če prenehajo razlogi ali razrešitev skrbnika in postavitev novega
(skrbnik mora dati poročilo o delu in račun o upravljanju premoženja) –> z odločbo sodišča
* možna obnova postopka - Postopek pridobitve polne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj
- začetek: predlog otroka ali CSD
- zakoniti udeleženci: starši in CSD
- sklep o pridobitvi polne poslovne sposobnosti (možnost pritožbe starši / CSD / otrok) - Dovolitev sklenitve ZZ
* skrbnik & varovanec / sorodniki (sestrična - bratranec) / otrok 15-18 let (spregled mladoletnosti)
- začetek: na predlog
Postopki v zakonskih sporih (3)
- vedno se odloči o V&V, stikih in preživljanju otrok
- odločitev: sklep
- Ugotovitev neobstoja ZZ
- začetek: na predlog osebe s pravnim interesom ali DT - Razveljavitev ZZ
- začetek: na predlog osebe s pravnim interesom ali zakonca - Razveza ZZ
- začetek: na predlog zakonca
* možna sporazumna razveza na predlog obeh zakoncev
- pred razvezo: svetovanje pri CSD
Postopki za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
- dolžnost sodelovanja pri dokazovanju z izvedencem (DNK) - denarna kazen, privedba
Postopki za varstvo koristi otroka (9)
- nujno potrebno pridobiti mnenje otroka
- otroka nad 15 let - procesno sposoben po ZNP-1 (vročanje)
- možna postavitev zagovornika otroka (VČP)
- CSD - predlagatelj postopka ali poda mnenje v postopku
- Varstvo in vzgoja otroka
- začetek: na predlog starša, skrbnika, otroka nad 15 let, CSD ali po UD - Preživljanje otroka
- začetek: na predlog starša, skrbnika, otroka nad 15 let, CSD ali po UD - Stiki z otrokom
- začetek: na predlog starša, skrbnika, otroka nad 15 let, CSD ali po UD - Izvajanje starševske skrbi
- začetek: na predlog starša ali otroka nad 15 let, CSD - Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki so nujni postopki
- začetek: na predlog ali po UD - Postavitev otroka pod skrbništvo
- Namestitev otroka v rejništvo
- začetek: na predlog CSD
- možna namestitev pri sorodniku ali osebi, ki nima dovoljenja za rejniško dejavnost - Podelitev starševske skrbi sorodniku
- Posvojitev otroka
Razglasitev pogrešancev za mrtve in dokazovanje smrti
- Razglasitev pogrešancev za mrtve
- začetek: na predlog
- pogoj: 5 let ni poročila + os. starejša od 70 let
5 let ni poročila + je verjetno mrtev
6 mesecev ni poročila + je udeležena v nesreči
1 leto ni poročila + je udeležena v vojni
- postavi skrbnik za posebni primer
- objava oklica: da se pogrešani zglasi v 3 mesecih
- narok - če se pogrešani ne zglasi ali če je potrebno
- sklep o razglasitvi pogrešanega za mrtvega
- razveljavitev sklepa brez postopka: se pogrešani zglasi pri sodišču
- razveljavitev / sprememba sklepa: na predlog DT ali osebe s pravnim interesom (npr. napačen da smrti) - Dokazovanje smrti
- sklep o potrditvi smrti
Urejanje premoženjskih razmerij (7)
- Določitev odškodnine po ZNP-1
- Cenitev in prodaja stvari
- prodaja brez cenitve mogoča na podlagi soglasja - Postopki v stanovanjskih zadevah
- Postopek za ureditev razmerij med solastniki
- Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanje premoženjske skupnosti
- civilna delitev: prodaja stvari in delitev kupnine
- ni sporazuma za fizično delitev, ni pa sporna stvar delitve in višina deležev (če je to sporno, se to ureja v pravdi) - Postopek za ureditev meje
- Postopek za dovolitev nujne poti
* možna določitev denarnega nadomestila
Postopki z listinami in sodnimi depoziti (4)
- Postopek za overitev listin
- Postopek za hrambo listin
- Postopek za razveljavitev / amortizacijo listin
- listine, ki ustanavljajo / ukinjajo premoženjske pravice
- izda poziv izdajatelju in oklic s priglasitvenim rokom - Sodni depozit
- denar, dragocenosti, VP
- sklep o sodnem depozitu in sklep o izročitvi (po prevzmeu)
- zastaranje: 5 let
Posebni postopki po ZPP (4)
- Spori majhne vrednosti
- Gospodarski spori
- Pravde zaradi motenja posesti
- Izdaja plačilnega naloga
Pravde zaradi motenja posesti
- rok za odgovor na tožbo in pritožbo: 8 dni
- odloča se le o zadnjem posestnem stanju in nastanku motenja
- ni revizije; obnova postopka le iz omejenih ralogov
Plačilni nalog
Nalog stranki, naj izpolni tožbeni zahtevek v 8 dneh / 3 dneh (menični oz. čekovni spori)
- na predlog
- zapadla denarna terjatev na podlago VL oz. do 2.000 EUR, kjer so dokazi o dolgu
- izda strokovni sodelavec brez naroka
- možen ugovor: 8 dni / 3 dni (menični oz. čekovni spori)
- obrazložen ugovor –> razveljavitev PN in nadaljuje se pravda
- če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo PN, nadaljuje pravdni postopek s tožbo
Spori majhne vrednosti
- pristojno okrajno sodišče - zahtevek do 2.000 Eur
- rok za odgovor na tožbo: 8 dni
- vsa dejstva in dokaze je potrebno navesti v tožbi in odgovoru
- če stranka ne odgovori na tožbo: sodba na podlagi pripoznave
- pisna pravdna dejanja (odloči brez GO če je možno)
- izvedba GO: če zahteva tožnik ali toženec ali če je potrebna
- zahteva tožnik in ne pride: sodba na podlagi odpovedi
- zahteva toženec in ne pride: sodba na podlagi pripoznave
- zahtevata oba in ne prideta: umik tožbe
- razpiše sodišče in ne pride ena stranka: domneva umika dokaznih predlogov
- razpiše sodišče in nobena ne pride: odloči na podlagi listinskih dokazov
- pritožba: mogoča zaradi kršitev določb ZPP ali zmotne uporabe materialnega prava
- rok: 8 dni
- ni revizije, obnova postopka le zaradi novih dejstev in dokazov
Gospodarski spori
- personalni kriterij: spori kjer sta stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država, SLS ali s.p., če gre za spor v povezavi s pridobitno dejavnostjo
- spori med družbeniki, člani organov vodenja in nadzora, spori med ustanovitelji zavoda in zadružniki ter člani organov upravljanja
- plovbni spori, spori iz koncesijskih pogodb, razveljavitev pogodbe o arbitraži v gospodarskih zadevah, spori iz vpisov v sodni register, spori glede varstva izumov, znakov razlikovanja, uporabe firme, spori v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi z stečajnim postopkom
- niso: spori o motenju posesti in stvarnih pravicah na nepremičninah –> pristojno okrajno sodišče
- SMV: zahtevek do 4. 000 EUR
- GO le izjemoma: če zahteva stranka ali sporno DS
- pritožba: če stranka očitno nima možnosti za uspeh jo sodišče obvesti in če umakne pritožbo si lahko prihrani 1/2 stroškov
- ni mirovanja postopka
Izredna pravna sredstva po ZPP (4)
- Revizija
- Zahteva za varstvo zakonitosti
- Tožba za razveljavitev sodne poravnave
- Obnova postopka
Revizija (ZPP)
Revizija je mogoča zoper pravnomočno sodbo ali sklep sodišča II. stopnje.
- odloča VSRS
- možnost podaje ločenih mnenj (jih je potrebno napovedati ob odločanju)
- Predlog za dopustitev revizije
- 30 dni od pravnomočnosti odločbe II. st.
- vloži pri VSRS
- VSRS dopusti če gre za pomembno pravno vprašanje za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse, če gre za kršitev materialnega oz. procesnega prava
- predlog mora biti vsebinsko natančno utemeljen –> če ne: zavrženje - Revizija
- 15 dni od prejema sklepa o dopustitvi revizije
- vloži pri sodišču I. st.
- revizija se pošlje v odgovor nasprotni stranki: 30 dni
- VSRS odloča na nejavni seji ali na javni obravnavi (če je interes javnosti)
ODLOČITVE: - zavrženje revizije: prepozna, nepopolna, nedovoljena
- zavrnitev revizije
- razveljavitev sodbe sodišča I. st. in vrnitev v ponovno odločanje
- VSRS samo spremeni sodbo (kršitev materialnega prava)
Zahteva za varstvo zakonitosti (ZPP)
ZVZ se poda zoper pravnomočno odločbo.
*poda DT v 3m od pravnomočnosti
RAZLOG:
- kršitev določb postopka
- zmotna uporaba materialnega prava
+ gre za pomembno pravno vprašanje
- če je vložena tudi revizija mora DT vložiti ZVZ v 30 dneh od prejema revizije - VSRS odloča o obeh pravnih sredstvih v 1 odločbi
- če je ZVZ utemeljena –> ugotovilna odločba (sodišče ugotovi kršitev, ne posega pa v pravnomočno sodno odločbo)
Tožba za razveljavitev sodne poravnave
RAZLOG:
- sklenjena pod vplivom sile, zvijače ali v zmoti
- sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpimi in moralo
- lahko vloži vsak s pravnim interesom
- sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen / oseba, ki nima sposobnosti biti stranka
- rok: 3m odkar je oseba izvedela za razlog / 3l od sklenitve
Obnova postopka (ZPP)
Obnovi se pravnomočno končan pravdni postopek.
- rok: 30 dni odkar je oseba izvedela za razlog / 5 let
- nedovulativno pravno sredstvo: odloča sodišče I. st.
Odločitve:
- zavrženje predloga: prepozen, nepopoln, nedovoljen
- sklep o ugotovitvi predlogu in razveljavitvi odločbe+ izvede nov postopek
RAZLOGI (11):
- sodeloval sodnik, ki je bil / bi moral biti izločen
- stranki ni bila možnost obravnavanja pred sodiščem
- opravljena osebna vročitev 1. vloge stranki, ki je bila odsotna več kot 6m
- v pravdi je nastopala oseba, ki nima sposobnosti biti stranka
- odločba se opira na krivo izpovedbo priče / izvedenca
- odločba se opira na ponarejeno listino
- do sodne odločbe je prišlo zaradi k.d. sodnika, stranke
- prej izdana pravnomočna odločba v isti zadevi
- odločba se opira na drugo odločbo, ki je bila spremenjena, odpravljena ali razveljavljena
- podana so nova dejstva in dokazi, ki se niso mogli navajati v prejšnjem postopku brez krivde stranke
- pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča (obsodilna sodba) - pravdno sodišče je vezano na obsodilno sodbo in kazensko odgovornost storilca
- predlog potrebno vložiti v 1m odkar je izvedela / 10 let
Skrbništvo (3)
- Skrbništvo za otroke
- Skrbništvo za odrasle
- Skrbništvo za posebne primere
- dolžnost obveščanja o potrebi za postavitev pod skrbništvo CSD / sodišča za državne organe in sorodnike
- omejitev poslovne sposobnosti osebe - zaznamba v ZK in drugih javnih knjigah
- potrebno soglasje skrbnika / postavitev CSD
*upošteva mnenje varovanca - skrbnik zastopa varovanca, upravlja s premoženjem - redno upravljanje
- izredno upravljanje: soglasje CSD
*odtujitev / obremenitev nepremičnin,
odtujitev premičnin večje vrednosti,
odpoved dediščini, volilu ali darilu,
predlog za ugotovitev / izpodbijanje očetovstva, sklepanje pravnih poslov skrbnik - varovanec - popis premoženja varovanca
- ugovor zoper delo skrbnika: na CSD
- kritje stroškov: iz dohodkov varovanca - premoženja oseb, ki so ga dolžne preživljati - premoženja varovanca - državni proračun
POGOJI za skrbnika:
- poslovna sposobnost
- ni odvzeta starševska skrb
- odnos z varovancem kaže, da bo pravilno opravljala skrbništvo
- koristi skrbnika niso v nasprotju z varovančevimi
- nima sklenjene (oz. njegov zakonec) pogodbe o dosmrtnem preživljanju z varovancem
- postavi sodišče po ZNP-1
- če je poslovno sposobnost odvzel CSD tudi samo razreši skrbnika
Načela pravdnega postopka
1. Načelo dispozitivnosti Sodišče odloča v mejah zahtevkov in stranke prosto razpolagajo z zahtevki (odpovejo, pripoznajo, umaknejo). Izjema: nasprotovanje morali ali prisilnim predpisom. 2. Načelo javnosti in neposrednosti 3. Načelo kontradiktornosti 4. Načelo proste presoje dokazov 5. Načelo skrbnosti strank 6. Prepoved zlorabe pravic 7. Načelo procesnega vodstva
Pristojnost v pravdnem postopku
I. st: - okrajna sodišča: zahtevki do 20.000 EUR \+ pravde zaradi motenja posesti \+ služnosti in stvarna bremena \+ najemna in zakupna razmerja
- okrožna sodišča: zahtevki nad 20.000 EUR
+ zakonito preživljanje
+ avtorske in druge pravice intelektualne lastnine in varstva konkurence
+ gospodarski spori
+ stečajni postopki
*na I. stopnji sodi sodnik posameznik - perpetuacija pristojnosti: sodišče se lahko izreče za nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe + na ugovor do razpisa GO (krajevna pristojnost)
- ->ZNP: možna sprememba pristojnosti do izdaje odločbe
II. st: višje sodišče - obravnava pritožbe
III. st.: VSRS - obravnava pritožbe zoper odločbe II. st. , ZVZ, revizijo
Nepravdni postopek
Odloča se o osebnih stanjih, družinskih in premoženjskih razmerjih.
*omejitev n. dispozitivnost: sodišče po UD varuje pravice in pr. interese otrok in os., ki niso sposobne skrbeti za lastne interese
- stranke: predlagatelj in nasprotni udeleženec
začetek postopka: na predlog
- umik predloga: do izdaje odločbe / njene pravnomočnosti (lahko se nadaljuje postopek na predlog drugih udeležencev / po UD)
- vedno mogoča ponovna vložitev predloga
- ni omejeno navajanje dejstev in dokazov v korist otrok in os., ki ne morejo skrbeti za svoje koristi (drugače prekluzija po ZPP: najkasneje na 1. GO)
- mirovanje postopka: ne če je uveden po UD / mogoče če predlagatelj ne pride na 1. narok
- odloča s sklepom –> možna pritožba (rok: 30 dni)
*pravico do pritožbe: vsak ki izkaže pravni interes
- IPS: revizija in ZVZ
*ZVZ: če je bil postopek uveden po UD se lahko poseže tudi v pravnomočno odločbo
STVARNA pristojnost
I. st: pristojno okrajno sodišče
*izjema: pristojno okrožno sodišče:
- v zakonskih sporih
- v sporih za izpodbijanje / ugotovitev očetovstva
- postopki za varstvo koristi otroka
- postopki stanovanjskega varstva ob razvezi ZZ
- postopki za dovolitev sklenitve ZZ
- postopek za podelitev polne posl. sposobnosti otroku, ki je postal roditelj
KRAJEVAN pristojnost
Določa se po kraju, kjer ima prebivališče nasprotni udeleženec
*spor starši-otrok: dodatna pristojnost po prebivališču otroka
*zakonski spori: dodatna pristojnost zadnjega skupnega prebivališča
*spor glede nepremičnin: izključna pristojnost kraja lege nepremičnine
Ni mogoč sporazum o krajevni pristojnosti.
Perpetuacija pristojnosti: sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno do konca naroka oz. do izdaje odločbe, če ni naroka.
O
Glavna obravnava (ZPP)
Izvedba GO:
- Priprave na GO
- Pripravljalni narok
- GO
* če se stranki GO pisno odpovesta, odloči o GO sodišče - Priprave na GO
- predhodni preizkus tožbe
* zavrženje tožbe
* poziv na dopolnitev (odpravljive pomankljivosti)
- vročitev tožbe tožencu v odgovor
* če ne poda odgovora: zamudna sodba
- razpis pripravljalnega naroka in naroka za GO - Pripravljalni narok
- stranke lahko pošljejo do 2 vlogi do 15 dni pred pripravljalnim narokom
- vabilo potrebno vročiti minimalno 30 d pred razpisom
- odkrito razpravlja o pravnih in dejanskih vprašanjih
- izdela Program vodenja postopka (vsebuje pravno podlago, dokazne sklepe, določeni naroki za GO)
- odloča o procesnih ugovorih strank
- možno skleniti sod. poravnavo
* če stranka ne pride izgubi pravico zahtevati povračilo stroškov p. - Glavna obravnava
- vabilo vroči min 15 dni prej / se izvede takoj po koncu pripravljalnega naroka
- nobena od strank ne pride & je sodišče že izvedlo narok na katerem je izvedlo dokaze: sodba na podlagi stanja spisa
- materialno procesno vodstvo sodišča
- navajanje dejstev in dokazov: le na 1. naroku za GO
- ugovor pobota in zastaranja: le na 1. naroku za GO
* kasneje mogoče: če stranka ni mogla brez krivde / bi to zavleklo postopka
- obvezno uveljavljati kršitve postopka takoj ko je mogoče (kasneje: le če stranka brez krivde prej ni mogla)
- n. javnosti (izključitev: varovanje os., poslovne ali uradne skrivnosti, varstvo javnega reda & morale, ni mogoče zagotoviti reda)
- preložitev naroka za GO- -> nadaljevanje GO: isti senat
- ->znova začne: drugi senat
- motenje reda: osebo se lahko odstrani (če gre za pooblaščenca se narok preloži) ali naloži denarna kazen
Sklenitev sodne poravnave: mogoča ves čas postopka na I.st.
- Združitev pravd: če gre za iste stranke
- Vzorčni postopek: če je več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko stanje in pravno podlago
Dokazni postopek (ZPP)
Izvajanje dokazov pred sodnikom na GO.
- pred zaprošenim sodnikom
- uporaba dokaza izvedenega v drugem postopku:
- če stranki ne nasprotujeta
- če sta bili obe stranki udeleženi v drugem postopku in dokaza ni mogoče ponoviti
- Dolžnost razkritja poslovne skrivnosti
- zavarovanje dokazov: s sklepom
- izvedba dokaza pred pravdo: da se izogne pravdi
Dokazi:
- Ogled
- Listine
- Priče
- Izvedenci
- Zaslišanje strank
OGLED
Ogled kraja ali predmeta.
LISTINE
Javne listine: dokazujejo resničnost tega kar vsebuje.
*mora predložiti stranka: lahko odreče če so razlogi za odrek pričevanja, razen če bi sebe spravila v hudo sramoto ali premoženjsko škodo (ne: če se nanjo sklicuje, če jo mora pokazati po zakonu ali če gre za skupno listino strank)
–> če stranka listine ne predloži ima sodišče diskrecijo da sklepa o obstoju listine
*mora predložiti 3. os: lahko odreče če so razlogi za odrek pričevanja
PRIČE
Dolžne odzvati na vabilo (denarna kazen) in pričati (denarna kazen in uklonilni zapor)
Nezmožnost biti priča:
- kdor bi z izpovedbo prekršil ur. ali vojaško skrivnost
Odrek pričevanju:
- pooblaščenec, verski spovednik, zdravnik in odvenika
Odrek odgovoru na vprašanje:
- spravila sebe / bližnjega v kazenski pregon, hudo sramoto ali večjo premoženjsko škodo
Pisna izjava priče: na poziv / s soglasjem sodišča
IZVEDENCI
Dolžnost odzvati se na vabilo (denarna kazen) in podati izvid in mnenje (denarna kazen).
Oprostitev dolžnosti izvedenstva: razlogi za oprostitev dolžnosti pričanja ali odgovora na posamezno vprašanje.
Izločitev izvedenca: razlogi za izločitev sodnika
*smiselno enako velja za tolmače
ZASLIŠANJE STRANK
- prepoved uporabe prisilnih ukrepov
Skrbništvo za posebne primere
Imenuje CSD ali organ pred katerim poteka postopek.
Razlog:
- ni znano prebivališče os.
- neznani lastnik premoženja
- drugi primeri, ko je potrebno zavarovati pravice osebe (kolizijski skrbnik, zaščita interesov tujega državljana)
Kolizijski skrbnik
Postavi, ko ima skrbnik osebe nasprotje interesov z varovancem:
- starši - otroci
- več otrok - starši
- varovanec - skrbnik
Procesna sposobnost po ZNP-1
Ima otrok, ki je dopolnil 15 let
- lahko samostojno opravlja pravdna dejanja
- potrebno mu je vročati
- če je mlajši od 15 let oz. oseba ni razsodna se ji postavi zakoniti zastopnik, ki ima pravico izraziti mnenje
Posvojitev
Z posvojitvijo se vzpostavijo takšna razmerja in odnosi kot med naravnimi sorodniki, razmerja z naravnimi starši pa prenehajo. Posvojitelj se v matični register vpiše kot starš.
- posvojiti se sme le otrok
- otrok - posvojitelj: mora biti 18. let razlike
- ni možna razveljavitev posvojitve
- seznanitev z osebnimi podatki starša / otroka - mogoča le s soglasjem (izjema: zdravstveni problemi)
Posvojitelj
- oba zakonca
- en zakonec, če posvoji otroka drugega
- posameznik je lahko posvojitelj le če je to v otrokovo korist
- -> ni dopustna: med sorodniki v ravni vrsti in med brati / sestrami in s strani skrbnika (dokler traja skrbniško razmerje)
Ovire za posvojitev:
- osebi odvzeta starševska skrb / živi s tako osebo
- obsojena zaradi naklepnega k.d. / živi s tako osebo
- ni poslovno sposobna / motnje v duševnem razvoju
- utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabil v škodo otroka
- ni jamstva, da se bo starševska skrb izvajala v korist otroka
POGOJI:
- privolitev staršev pred CSD ali sodiščem
- 6 m mora izteči od soglasja (prej: če je v korist otroka)
- ni potrebna privolitev, če jim je bila odvzeta starševska skrb, so poslovno nesposobni ali neznani že več kot 1l
POSTOPEK:
1. status kandidata za posvojitev (upr. postopek) + dogovor o pripravi na posvojitev
prijava posvojitelja na CSD: ugotovitev primernosti –> izdaja odločbe
2. posvojitev
- predlog (ZNP-1) –> odločba o posvojitvi ali zavrne predlog (sodišče)
*pred odločitvijo namesti otroka pri posvojitelju z namenom posvojitve
*če posvaja otroka zakonca, se izvede le 2. del
Prekinitev in mirovanje postopka (ZPP)
PREKINITEV postopka
- izda sklep o prekinitvi postopka
Razlogi - obvezna prekinitev:
x stranka umre/ izgubi posl. sposobnost in nima pooblaščenca
x ZZ stranke umre / izgubi posl. sposobnost in nima pooblaščenca
x pravna oseba preneha ali se ji prepove delovanje
x začne se stečajni postopek (izjema: osebni stečaj, če pravda ne vpliva na premož. stanje)
x vojna / drug razlog da sodišče neha delati
x če to določa drug zakon
Razlogi - fakultativna prekinitev:
x če sodišče samo ne rešuje prehodnega vprašanj
x stranka živi na območju, ki je odrezano
x se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo
x stranske poskusijo ARS
x predlog VSRS za izdajo svetovalnega mnenja
Ko razlog za prekinitev preneha se izda sklep o nadaljevanju postopka in ROKI začnejo teči znova.
MIROVANJE postopka:
- mogoče na podlagi soglasja strank do konca GO
- min 3m - max 4m (če stranka ne predlaga nadaljevanja postopka, se šteje da je tožba umaknjena)
Sosporništvo in udeležba drugih oseb v pravdi
SOSPORNIŠTVO
- mogoče ob soglasju do konca GO
1. je sporni predmet v pravni skupnosti/
se p/o opirajo na isto dejansko in pravno podlago/
gre za solidarne terjatve / obveznosti
2. če gre za zahtevke iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno pravno in dejansko podlago in velja enaka pristojnost sodišča
3. če tako določa drug zakon
ENOTNI sosporniki - spor mogoče rešiti le na enak način za vse
*medsebojno učinkujejo dejanja za vse (tud roki)
NAVADNI sosporniki- vsak zase opravlja dejanja, spor se lahko reši zoper vsakega drugače
INTERVENCIJA
- vstop v pravdo na podlagi pravnega interesa do pravnomočnosti odločbe
- možnost vlagati IPS
IMENOVANJE PREDNIKA
- najkasneje na GO preden se spusti v obravnavanje zadeve
- če oseba izvršuje pravico za drugega
Pravdni postopek
Postopek po ZPP, ki se začne s tožbo. Pravda začne “obstajati z vročitvijo tožbe tožencu.
TOŽBA vsebuje:
- identifikacijske znake strank
- tožbeni zahtevek
- dejstva in dokaze
Vrste tožb: oblikovalna, ugotovitvena (razmerje ali listine) in dajatvena
Več zahtevkov je možno postaviti v isti tožbi če:
- se nanašajo na isto dejansko in pravno podlago ali
- je pristojno isto sodišče.
- možnost eventualnih zahtevkov
STOPNIČASTA tožba - 2 zahtevka, kjer si tožnik pridrži določitev drugega na podlagi uspeha s prvim (potrebno pridobiti dejstva, na katera se opre drugi zahtevek).
NASPROTNA tožba - vložena s strani tožene stranke proti tožeči če sta zahtevka v zvezi, če se lahko pobotata ali če lahko nasprotna tožba vpliva na odločitev
*možna do konca GO
Sprememba tožba –> mogoče do konca GO
*po vročitvi tožbe toženi stranki je mogoča le s privolitvijo druge stranke ali z dovoljenjem sodišča.
Umik tožbe –> dokler se toženec ne spusti v obravnavanje o glavni stvari (odg. na tožbo) ali do konca GO s privolitvijo (če ni privolitve v 15 d - domneva privolitve)
*izda sklep o ustavitvi (tožba se lahko ponovno vloži).
*odtujitev stvari / pravice med pravdo: dokonča se, pridobitelj lahko vstopi v pravdo le s soglasjem obeh strank
Vročanje (ZPP)
Vročanje je pomembno zaradi zagotavljanje kontradiktornosti v postopku in da je stranka seznanjena s stanjem procesa, dejstvi in dokazi ter navedbami nasprotne stranke.
Vabilo na narok - lahko naznani ustno (zapiše v zapisnik)
Pisanja se vročajo zakonitem zastopniku ali pooblaščencu.
Vroča se med 6h in 22h
Vroča se na bivališče naslovnika ali del. mesto (če ni mogoče: sodišče lahko odredi drug kraj ali neposredno v roke naslovnika).
Vroča se tudi v poštni predal ali v v varni elektronski predal.
NAVADNA vročitev
- vroči se naslovniku / odraslemu članu gospodinjstva (dolžan sprejeti pisanje)
- če ni doma: pusti obvestilo ali vrže pisanje v poštni / varni elektronski nabiralnik
- odklonitev sprejema: pusti v nabiralniku in navede zakaj je oseba odklonila sprejem
- na delovnem mestu: naslovniku ali osebi pooblaščeni za sprejem pošte
OSEBNA vročitev
- velja za določena pisanja: tožba, sodna odločba (možnost pritožbe), IPS, nalog za plačilo sod. takse, vabilo na poravnalni in 1. narok za GO
- poskus navadne vročitve v roke naslovnika –> če ni mogoče se pusti obvestilo, da je os. dolžna v roku 15 dni prevzeti pisanje
- fikcija vročitve: po poteku 15 dni –> pisanje se pusti v nabiralniku
- odklonitev sprejema: pusti v nabiralniku in navede zakaj je oseba odklonila sprejem
Neznan naslovnik: vročanje se lahko prepusti posebnim vročevalcem ali postopek ugotavljanja prebivališča
*dolžnost stranke da javi spremembo naslova; če ne: vročanje preko sodne deske (vročitev opravljena po 8 dneh po objavi)
POOBLAŠČENEC za sprejem pisanj - potrebno postaviti stranki, ki je v tujini
*skupni pooblaščenec: če je več tožnikov / tožencev (v primeru enotnega sosporništva - obvezno)
Vrnitev v prejšnje stanje (ZPP)
Če stranka zamud rok ali narok iz upravičenega razloga
- rok: 15 dni od prenehanja razloga / 6 mesecev
- predlog in opraviti dejanje - hkrati
- opravi se narok (izjema: splošno znana dejstva ali očitno neupravičen predlog)
- razveljavijo se vse odločbe / odločitve zaradi zamude
Stranke (ZPP)
- Sposobnost biti stranka
Sposobnost biti stranka imajo pravne ali fizične osebe, sodišče lahko s sklepom podeli tudi posebnim oblikam združevanja. - Pravdna / procesna sposobnost
Vezana na poslovno sposobnost (če je nima mora imeti zakonitega zastopnika - starši, skrbnik) - Postulacijska sposobnost
Ko se lahko pravdna dejanja opravljajo le po odvetniku
Če ima stranka pooblaščenca, mora ta biti odvetnik - pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem.
Vlaganje IPS - obvezno po odvetniku
*pazi sodišče po UD
Začasni zastopnik (postavi sodišče v postopku):
- stranka nima zakonitega zastopnika in bi postopek trajal predolgo
- si interesi stranke in zastopnika nasprotujejo
- imata obe stranki istega zakonitega zastopnika
- prebivališče stranke neznano / je v tujini
Pooblaščenec: oseba, ki zastopa stranko v pravdi.
*splošno pooblastilo odvetniku: opravljanje pravdnih dejanj (vloži / umakne tožbo, pripozna / odpove zahtevek, sklene sod. poravnavo, vloži / se odpove / umakne redno pravno sredstvo, predlaga začasne odredbe), zahteva izvršbo in zavarovanje, sprejema prisojene stroške in prenese pooblastilo.
Krajevna pristojnost v pravdnem postopku
Splošna krajevna pristojnost
- po prebivališču / sedežu toženca
- dvom: kraj kjer ima pravna os. organe upravljanja
Posebna krajevna pristojnost
- sosporniki
- zakonito preživljanje (dodatna: kraj bivališča preživljanca in premoženja)
- pogodbena razmerja (dodatna: kraj izpolnitve)
- potrošniških / zavarovalnih razmerjih (dodatna: kraj bivališča potrošnika / zavarovanca)
- možen dogovor o pristojnosti po nastanku spora
- odškodninski spori v primeru smrti ali hude telesne poškodbe (dodatna: kraj škodnega dejanja / nastanka posledice)
- proizvajalčeva garancija (dodatna: kraj prodajalca)
- nepremičnine / motenje posesti (izključna: lega nepremičnine)
- ladja / letalo (izključna: kraj registra)
- dednopravna razmerja (kraj zapuščinske obravnave)-
- izvršilni / stečajni postopki (izključno: kraj postopka)
- ček / menica (izključna: plačilni kraj)
Določitev po Višjem sodišču:
- če zaradi izločitve sodnika, sodišče ni moglo postopati
- če bi lažje opravilo postopek drugo sodišče
- odloča po postopku mednarodne pristojnosti
Izločitev (ZPP)
Izločitev sodnika ali sodnika porotnika - ABSOLUTNI IZLOČITVENI razlogi:
1. - če je sam stranka / ZZ / pooblaščenec v postopku
- je v razmerju soupravičenca ali sozavezanca
- bil zaslišan kot priča ali izvedenec v postopku
2. je zaposlen pri stranki ali družbenik v pravni osebi stranke
3. je v krvnem sorodstvu / svaštvu s stranko
4. je skrbnik, varovanec, posvojitelj, posvojenec stranke
5. je sodeloval v postopku pred nižjo stranko ali p. arbitraže
*sodnik takoj preneha z delom in obvesti o tem predsednika sodišča
Če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v pristranskost, obvesti o teh sodnik predsednika sodišča in ta odloči o izločitvi, on pa nadaljuje z delom.
Možno po UD ali na zahtevo stranke (mora podati do konca GO)
Dedovanje
Ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje se uvede s smrtjo zapustnika.
Dedno sposobnost imajo fizične in pravne osebe
*nasciturus: pod pogojem da se rodi živ
Dedna naslova:
- zakon
- oporoka
- ZAKONITO DEDOVANJE
- 3 dedni redi
- vstopna pravica potomcev
- povečanje / zmanjšanje dednega deleža v korist drugega dediča, brez sredstev za življenje
- zmanjšanje dednih deležev zaradi daril / volil
- izločeno premoženje (ni del zapuščine)
* izločitev premoženja v korist potomcev: v obsegu kolikor so prispevali k povečanju premoženja zapustnika
* izločitev gospodinjskih predmetov
- NUJNI delež: obvezni delež, ki ga dedujejo določeni dediči (otroci: 1/2, starši in zakonec: 1/3)
* zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v korist nujnega deleža
* razdedinjenje nujnega dediča
* odvzem nujnega deleža v korist potomca - OPOROČNO DEDOVANJE
- oporoka: podlaga za dedovanje (pogoji: oporočna sposobnost in oblika)
- dednopravne pogodbe (o vsebini poroke, o pričakovani dediščini) so neveljavne
- Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa premoženja
- Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Omejeno dedovanje, če je oseba prejema državno socialno pomoč (si jo povrne iz zapuščine)
Zapuščina brez dedičev: preide v last RS / če je prezadolžena se izvede stečaj zapuščine
Stečaj zapuščine
Za zapustnikove dolgove odgovarjajo dediči do višine vrednosti podedovanega premoženja, s celotnim svojim premoženjem
- odpoved dediščini: ni odgovornosti za dolgove
Prezadolžena dediščina: izvede se stečaj zapuščine
- stečajno maso predstavljajo terjatve U do dedičev in plačila, ki jih U izterjajo od dedičev (ne pa zapuščina)
- ločitev zapuščine - če je prezadolžen en od dedičev:
- na predlog U
- del zapuščine, ki pripada dediču gre v stečajno maso
- zapuščina brez dedičev: preide na RS
- v primeru prezadolžene zapuščine mora RS ali U predlagati stečaj zapuščine (rok: 3m, drugače se domneva da je prevzela zapuščino)
Predhodno svetovanje pri CSD
Predhodno svetovanje po DZ se izvede:
- pred vložitvijo predloga za razvezo ZZ
* ni potrebno če zakonca nimata otrok, če se razveza zahteva ker je en zakonec nerazsoden, nima znano prebivališče ali je pogrešan ali če sta / je 1 v tujini - pred vložitvijo predloga za odločitev / spremembo o V&V, stikih ali preživljanju otroka
* se ne izvede če je en zakonec nerazsoden, nima znano prebivališče ali je pogrešan ali če sta / je 1 v tujini
*v postopku se seznani z možnostjo mediacije na podlagi njunega soglasja
Dolžnost preživljanja
- Dolžnost preživljanja starši - otroci
- Dolžnost preživljanja otroci - starši
- Dolžnost preživljanja med zakonci
* pravici do preživnini se ni mogoče odpovedati, mogoč sporazum o preživnini (v primeru mladoletnih otrok: v obliki sodne poravnave, drugače v obliki notarskega zapisa)
Dolžnost preživljanja OTROK
Starši so dolžni preživljati otroke do polnoletnosti / 26 leta če se otrok šola
- če otrok sklene ZZ pred 18. letom se primarna dolžnost preživljanja prenese na zakonca
- če ne živijo v istem gospodinjstvu: preživnina (tudi če je omejena starševska skrb / otrok odvzet obveznost ostane)
*tudi obveznost preživljanja otroka zakonca
Dolžnost preživljanja STARŠEV
- traja le dokler so starši preživljali otroka
- dolžnost preživljanja otroka ali zakonca ima prednost pred staršem
Tožba na povračilo stroškov preživljanja (potrebni stroški)
Rejništvo
Institut po DZ, ki pomeni namestitev otroka pri osebi, ki ni starš, če:
- je ogrožen v okolju kjer živi
- ne more živeti pri starših
Sodišče odloči po ZNP + DZ o postopku namestitve v rejništvo + imenovanju rejnika + preživninski obveznosti staršev
Prenehanje rejništva:
- prenehajo razlogi
- otrok usposobi za življenje pred 18 letom oz. mu je priznana poslovna sposobnost
- polnoletnost
Po polnoletnosti lahko otrok ostane v rejništvu max do 26 leta, če so motnje v njegovem duševnem / telesnem razvoju ali to narekujejo interesi šolanja.
Podelitev starševske skrbi sorodniku
Omogoča, da se otroka brez staršev ne odda v rejništvo ali posvojitev, temveč se starševska skrb (tj. vse p/o ki zadevajo V&V, stike in preživljanje otroka) podeli sorodniku
- otrok, ki nima živih staršev
- podeli sorodniku v ravni črti do 2. kolena / stranki črti v 4. kolena
- soglasje sorodnika
Sodba (ZPP)
Odločitev o glavni stvari in stranskih terjatvah (le o zapadlih terjatvah; izjema: preživnina)
- določi se rok za izpolnitev - paricijski (15 d / menični, čekovni: 8 d)
Delna sodba - o 1/več tožbenih zahtevkih
Vmesna sodba- sodba o podlagi tožbenega zahtevka:
- izda na podlagi sporazuma strank
- o ugovoru zastaranja
Dopolnilna sodba - če o kakšnem tožbenem zahtevku ni bilo odločeno (izda na predlog stranke v roku 15d)
Sodba na podlagi pripoznave - če nasprotna stranka pripozna TZ (lahko do konca GO); priznanje lahko prekliče do izdaje sodbe
Sodba na podlagi odpovedi - če se tožnik odpove TZ (do konca GO); odpoved lahko prekliče do izdaje sodbe
Zamudna sodba - če tožeča stranka ne odgovori na tožbo + sklepčna tožba
Razglasitev sodbe - takoj po GO oz. se lahko odloži za max 8 dni
Pisni izvod sodbe s skrajšano obrazložitvijo - rok: 30 dni od razglasitve
*sodba s polno obrazložitvijo: če ni razglasitve sodbe ali je napovedano pravno sredstvo
Poprava sodbe v primeru očitnih pisnih, številčnih ali računalniških pomot.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poznamo absolutne in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Absolutne - naštete taksativno (na nekatere pazi sodišče po UD)
Relativne - ostale kršitve postopka, ki bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost sodne odločbe
ABSOLUTNE bistvene kršitve določb pravdnega postopka (15)
- Nepravilna sestava sodišča / pri sojenju sodeluje sodnik, ki ni sodeloval na GO
- Pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik, ki je bil / bi moral biti izločen
- Zadeva ne spada v sodno pristojnost
- Zadeva ni spadala v stvarno in krajevno pristojnost + je sodišče nepravilno odločilo o ugovoru stranke
- Sodišče je nepravilno odločilo o ugovoru stranke o nepristojnosti arbitraže
- Odločba je oprta na nedovoljena razpolaganja strank
- V nasprotju z ZPP je izdana zamudna sodba, sodba na podlagi prepoznave, odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma
- Stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zlasti z opustitvijo vročitve
- Stranki je bila nezakonito zavrnjena zahteva da uporablja svoj jezik
- Sodba je bila izdana brez GO, ko bi ta morala biti opravljena
- V postopku je sodelovala oseba, ki ne more biti stranka oz. je ni zastopal ZZ oz. pooblaščenca oz. so druge nepravilnosti pri zastopanju
- Odločeno je bilo o zahtevku o katerem že teče pravda, je bilo pravnomočno razsojeno ali izdana sodna poravnava (u. litispendence)
- Izključena je bila javno GO v nasprotju z zakonom
- Sodba ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti (izrek je med seboj v nasprotju / obrazložitvijo)
- Nasprotja med ugotovitvami v sodbi in vsebini listin in dokazov
Izbrisna tožba po ZZK-1
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe v ZK zaradi materialnopravnih razlogov (ničnosti, razveze, razveljavitve, predkupne pravice / odstopne pravice).
*zaznamba v ZK
Namen: da se doseže vpis kot je veljal pred izpodbijanim vpisom
Posebni ZK postopki
- Postopek IZBRISA STARIH HIPOTEK
Stara hipoteka od katere je minilo 10 let od zapadlosti + je neznan U.
Sodišče izda OKLIC o začetku postopka –> možen UGOVOR v roku 3m
*ugovor: ustavitev postopka in napotitev osebe na pravdo
*ni ugovora: izda sklep in ugodi izbrisu - Postopek NASTAVITVE ZK
Na območju k.o. po UD kjer ni ZK ali je ta uničena / poškodovana.
Sodišče izda OKLIC o začetku postopka + obvesti imetnike pravic
- izdela POPISNI LIST za vsako nepremičnino
- javna razgrnitev popisnega lista –> UGOVOR: rok 1m
*sporna pravica –> napotitev na pravdo
*ni ugovora: SKLEP o prenosu popisnega lista v glavno knjigo (mogoča pritožba)
- zoper pravnomočni sklep - v 3l lahko vloži tožbo za izpodbijanje vpisa - Postopek DOPOLNITVE ZK
Izvede po UD ali na predlog –> nevpisana parcela
*smiselno uporablja postopek nastavitve - Postopek VZPOSTAVITVE ZK listine
izgubljeno ali uničeno ZK dovolilo - vloga mora imeti ZK predlog –> če ne: ZAVRŽENJE
Sodišče izda OKLIC –> možen ugovor (če poda ZK lastnik–> napotitev na pravdo)
*sklep o dovolitvi vzpostavitve ZK listine
ZK postopek
Vodi ZK sodišče na podlagi ZZK-1 in ZNP
- obvezno elektronsko vlaganje pisanj - ZK predlogov (drugače: nepopolna vloga, zavrženje; izjema: fizične osebe - podaja ZK predloga na zapisnik v sodišču)
- -> vlaga na centralno vložišče v LJ
- OKRAJNO sodišče
Načela ZK postopka (5):
- n. hitrosti postopka
- n. vrstnega reda
- n. omejitve zaslišanja udeležencev
- n. formalnosti (odloča na podlagi listin, ki so podlaga za vpis in stanja v ZK)
- n. dispozitivnosti (ZK postopek se navadno začne na predlog)
ZK postopek:
1) predhodni preizkus ZK predloga - če je vloga nepopolna, zavrženje brez poziva na dopolnitev
2) utemeljenost zahtevka - popolnost in ničnost ZK dovolila (ne presoja veljavnosti PP)
3) dovoljenost vpisa po stanju ZK
4) sklep o vpisu (obrazložitev če se vpis zavrže / ne dovoli)
SKLEP v ZK postopku - izda na I. st. ZK pomočnik
*možen ugovor v 8d (mogoča tudi sanacija nepopolne vloge) –> sklep o ugovoru - odloča ZK sodnik
*če se ponovi postopek odloča ZK sodnik
* možna pritožba zoper sklep o ugovoru (ali če na I. st. odloča ZK sodnik)
PRITOŽBA
- Višje sodišče v KP
Odločitev: vpis v ZK ali poočitev
*ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje, obnova in revizija
Mogoča: ZVZ
Egg-shell doktrina
Doktrina vzročne zveze, ki se uporablja pri določanju pravne priznane škode pri odškodnini.
Če je zaradi OSEBNEGA STANJA oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost oz. adekvatnost posledic dejanja pri ugotavljanju VZ je upoštevna le v razmerju do škodnega dogodka; ne sme se pa odgovornost omejevati zaradi morebitnega večjega obsega škode, ki ga pogojuje osebno stanje oškodovanca.
Doktrina temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter morebitno nepredvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je in slednji je upravičen za obseg celotne škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali stanja.
Odškodninska odgovornost države
URS v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu je v zvezi z opravljanjem službe državnega organa, organa SLS ali nosilca JP storila oseba ali organ, ki tako službo opravlja.
Oškodovanec lahko zahteva tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
Izkazati mora splošne predpostavke objektivne odgovornosti po OZ:
- protipravnost ravnanja (kvalificirana protipravnost)
- škoda
- vzročna zveza
*kvalificirana protipravnost - pravni standard; vsako nasprotje s pravom ne predstavlja protipravnosti. VSRS je poudarilo, da ravnanje državnega organa ni protipravno le zaradi zmotne uporabe materialnega prava ali postopkovnih kršitev, zaradi katerih je bilo to v postopku pravnih sredstev razveljavljeno (za to so predvidena pravna sredstva). Za kvalificirano protipravnost gre predvsem ko gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisov v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti ali grobo kršenje pravil postopka (npr. izdaja odločbe izven predpisov).
Protipravnost ravnanja mora biti jasna in očitna.
Sodnikovo protipravno ravnanje - le če je ravnanje sodnika:
- v OČITNEM nasprotju z zakoni (nejasno odstopanje od določb materialnega prava, neuporaba povsem jasne določbe zakona)
- razlaga predpisa NAMERNO v nasprotju z ustaljeno sodno prakso
- grobo kršenje postopka in napake, ki so povsem izven pravno še dopustnega ravnanja (arbitrarnost)
Zastavna pravica
Zastavna pravica nastane na podlagi zavezovalnega PP in razpolagalnega PP.
Razpolagalni PP +realni akt:
*hipoteka - izstavitev ZK dovolila + vpis v ZK
*ročna zastava - izročitev
*neposestna ZP - dovolilo za vpis v register + vpis v register (register neposestnih ZP) ali dogovor
* terjatve - cesija + obvestitev dolžnika o odstopu
Maksimalna hipoteka: ZP na bodočih terjatvah (iz poslovnega razmerja)
Globalna cesija: ZP na bodočih terjatvah (vseh obstoječih in bodočih terjatvah)
Razpolagalna sposobnost
Razpolagalno upravičenje se izrazi z razpolagalnim PP s katerim os. razpolaga s pravico (prenese, obremeni).
Odsvojitelj mora biti lastnik, da razpolagalni PP učinkuje v razmerju do 3. os.
ZK
ZK je javna knjiga, namenjena vpisu pravic in pravnih dejstev na nepremičninah. Je informatizirana, ZK postopek je elektronski.
Sestavlja:
-glavna knjiga
-zbirka listin
Skrbništvo otrok
Potrebno če otrok nima staršev ali ti zanj ne skrbijo.
Sodišče imenuje po ZNP skrbnika in odločbo pošlje CSD.
Dolžnosti skrbnika:
1. Mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kot starši
*izjema: nima obveznosti preživljanja
+ ni dolžan otroka imeti pri sebi
2. Mora dati dovoljenje za sklepanje PP, ki vplivajo / bi lahko vplivali na življenje otroka
*dovoljenje CSD: vpis / izpis iz šole ali sprememba izobraževanja, izbira poklica, drugi pomembnejši ukrepi
Prenehanje skrbništva:
- otrok pridobi popolno poslovno spodobnost
- posvojitev
- odločba sodišča
Ukrepi za varstvo koristi otroka
Potrebni, če starši svojih p/o ne izvajajo oz. te niso v korist otroka. Ukrepi se izvajajo dokler otrok ni popolno posl. sposoben.
Izreče sodišče, če je otrok ogrožen - po UD ali na predlog.
*načelo izbire najmilejšega ukrepa.
Izvajanje spremlja CSD.
1. ZAČASNE ODREDBE Namenjene začasnemu varstvu koristi otroka. - vstop v stanovanje - odvzem otroka in namestitev - prepoved ali omejitev izvajanja stikov - odredbe o v&v - odrede o preživljanju - odredbe o prehajanju državne meje - odredbe o izselitvi nasilnega člana - prepoved približevanja - zdravniški pregled - o zavarovanju premoženja *Po izdaji odredbe se uvede sodni postopek (v 7d) - odloči o V&V, stikih, preživljanju ali ukrepih trajnejšega značaja.
- NUJNI ODVZEM OTROKA
Izvede CSD pred izdajo začasne odredbe v primeru HUDE ogroženosti otroka. Predlog za izdajo začasne odredbe mora podati CSD v 12h po odvzemu (sodišče izda odredbo v 24 urah) - UKREPI TRAJNEJŠEGA ZNAČAJA
* izdela načrt POMOČI DRUŽINI IN OTROKU - CSD
* dolžnost obveščanja CSD o ogroženosti otroka
* lahko v postopek vključi tudi zagovornik pri Varuhu ČP
- omejitev / odvzem starševske skrbi (postavitev skrbnika )
- odvzem otroka
- namestitev otroka v zavod (problematični otroki)
- omejitev / odvzem stikov
- zdravstveni pregled
Prenehanje zakonske zveze
- ugotovitev neobstoja ZZ
- razveljavitev ZZ
- razveza ZZ
- smrt zakonca / razglasitev za mrtvega
Razveza zakonske zveze
- SPORAZUMNA
Pred sodiščem ali pred notarjem
* pred sodiščem v primeru otrok: odločitev o v&v, stikih in preživljanju
Dogovor o delitvi skupnega premoženja, kdo ostane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca. - NA PREDLOG - če je nevzdržna
Preživljanje zakonca - preživnina se določi v postopku razveze ali se vloži tožba v 1 l od prenehanja življenjske skupnosti.
Stanovanjsko varstvo - odloči se kdo ostane v stanovanju.
Vračanje daril: vračajo se darila večje vrednosti, ne pa običajna darila.
Zakon o evidentiranju nepremičnin in ureditev meje
ZEN (nadomeščen z: Zakon o katastru nepremičnin) ureja evidentiranje urejene meje:
1. postopek ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje - elaborat ureditve meje (po izvedeni mejni obravnavi)
* če je po opravljeni ustni obravnavi meja sporna –> Geodetska uprava pozove, da v 30 dneh od vročitve lastniki, ki se ne strinjajo sprožiti ustrezen sodni postopek
2. upravni postopek - evidentiranje meje v kataster
*na zahtevo lastnika parcele
Gre za postopek urejene meje - ni spora med lastniki.
Pogodbe obligacijskega prava (16)
Nominantne pogodbe po OZ
Prodajna pogodba
Prodajno naročilo
Darilna pogodba
Izročilna pogodba
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pogodba o preužitku
Posojilna pogodba
Posodbena pogodba
Zavarovalna pogodba
Družbena pogodba
Skupnost
Poroštvo
Nakazilo / asignacija
Zakupne / najemne pogodbe
Podjemne pogodbe
Shranjevalne pogodbe
*inominantne pogodbe - druge vrste pravnih poslov
Prodajna pogodba
Stranki pogodbe sta prodajalec in kupec. Prodajalec ima obveznost izročiti stvar tako, da kupec pridobi LP, kupec pa plačati kupnino.
*ima pravico da odloži izročitev stvari do plačila kupnine
Obveznosti prodajalca:
- jamčevanje za pravne in stvarne napake (možna pogodbena omejitev / izključitev)
- garancija za brezhibno delovanje
- kupčeva zamuda: hraniti stvar za kupca
Kupec ima:
- jamčevalne zahtevke (odprava napake, znižanje kupnine ali odstop od pogodbe + povrnitev škode)
- obveznost plačila kupnine in prevzema stvari
- pregled stvari in notifikacija napak
- -> očitne napake: takoj
- -> skrite napake: v 8 dneh / 6m od izročitve
Prodajno naročilo
Naročitelj naroči prevzemniku naročila, da proda stvari v določenem času za določeno kupnino. Če mu prodaja ne uspe ima obveznost vrniti stvar naročitelju.
Darilna pogodba
Darovalec podari stvar obdarjencu neodplačno (nanj prenese LP oz. ga obogati).
*odškodninska odgovornost darovalca: če vedoma podari tujo stvar oz. ima stvar napake
Pravice darovalca:
- preklic darilne pogodbe: stiska, kasneje rojeni otrok ali huda nehvaležnost (tej pravici se ne more odpovedati)
- p. do preklica zaradi hude nehvaležnosti se deduje (možen proti obdarjenčevim dedičem)
*mešano darilo: če rabi tudi obdarjenec obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče nehvaležnosti
Izročilna pogodba
Izročitelj se zaveže izročiti in razdeliti premoženje, ki obstaja ob sklenitvi pogodbe prevzemnikom premoženja (oblika dednopravne pogodbe)
*lahko si pridrži pravico do užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento, preživljanje ali drugo nadomestilo
Potomci morajo dati soglasje!
*zakonec ne rabi dati soglasja, ima pa pravico do nujnega deleža
Preklic izročitve:
- huda nehvaležnost
- neizpolnitev pogodbenih obveznosti
Če je več prevzemnikom premoženja si med seboj jamčijo.
Nujni delež - po smrti izročitelja
- če so se potomci strinjali - ne vpliva
- če ni soglasja potomca ali zakonca - se šteje ko darilo
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pogodba se sklene med preživljalcem, ki se zaveže preživljati preživljanca / drugega do smrti, ta pa se zaveže mu izročiti vso / določeno premoženje z odloženo izročitvijo, po njegovi smrti (oblika dednopravne pogodbe).
- premoženje: obvezno nepremičnine in obstaja ob trenutku sklenitve pogodbe
- možen dogovor o odgovornosti preživljalca za dolgove
- možen dogovor o prepovedi razpolaganja s premoženjem
Obe stranki lahko zahtevata:
- razvezo pogodbe: zaradi neznosnosti skupnega življenja ali neizpolnjevanja obveznosti
- ureditev medsebojnih razmerij: zaradi spremenjenih razmer in otežkočeno izpolnitev
Delno aleatorna narava pogodbe: ni znano koliko časa bo trajalo preživljanje (če je razlika velika, se presežek šteje kot darilo)
Obveznost preživljalca lahko nadaljujejo njegovi dediči.
Pogodba o preužitku
Preužitkar se obveže prenesti lastninsko pravico na nepremičninah v zameno, da prevzemnik premoženja nudi določene dajatve / storitve preužitkarju ali drugemu.
Oba lahko zahtevata razvezo pogodbe:
- neznosnost skupnega življenja
- spremenjenih okoliščin
Preužitek se lahko kot stvarno breme vpiše v ZK.
Posojilna pogodba
Posojilodajalec se obveže izročiti denar ali nadomestne stvari na katerih pridobi posojilojemalec LP, on pa se zaveže vrniti enako količino denarja / stvari v določenem času + da bo stvar uporabljal skladno z namenom + da bo plačeval obresti, če so dogovorjene.
- če rok ni določen velja primeren - ne krajši od 2m od zahteve za vračilo
- gospodarske pogodbe: velja obveznost plačila obresti tudi če niso dogovorjene
Posojilojemalec ima zahtevo za izročitev stvari - 3m od zamude oz. najkasneje v 1l od sklenitve pogodbe.
Posojilodajalec lahko odkloni izročitev v primeru slabih premoženjskih razmer posojilojemalca, razen če da ta primerno zavarovanje.
Če imajo izročene stvari napako mora posojilodajalec povrniti škodo (pri neodplačnem posojilu le če so bile napake znane ali bi mu morale biti pa ni obvestil o njih).
Posojilodajalec lahko odstopi od pogodbe v primeru nenamenske porabe namenskega posojila.
Posojilojemalec lahko predčasno vrni posojilo in odstopi od pogodbe (le pred izročitvijo stvari).
*v temu primeru odškodninsko odgovarja
Posodbena pogodba
Posodnik izroči stvar v neodplačno rabo izposojevalcu, ki se zaveže, da bo stvar vrnil + uporabljal stvar le v skladu z namenom in potrebno skrbnostjo (skrbnost dobrega gospodarja / gospodarstvenika) + plačeval stroške rednega vzdrževanja stvari
*če izposojevalec krši svoje obveznosti uporabe / vračila odgovarja tudi za naključno uničenje
Izposojevalec ne sme prepustiti rabe 3. os. brez dovoljenja posodnika.
Posodnik odgovarja za škodo zaradi napak na stvari, če je vedel / bi moral vedeti za nevarnost stvari, pa ni opozoril.
Izposojevalec ima pravico do ius tollendi in povrnitve izrednih stroškov vzdrževanja.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari kadarkoli (če namen rabe / čas nista določena) in pravico do odpovedi pogodbe brez odpovednega rok v primeru:
- smrti izposojevalca
- uporabe stvari v nasprotju s pogodbo
- nujne potrebe po stvari zaradi nepredvidenih okoliščin.
Zakupna ali najemna pogodba
Sklene se med zakupodajalcem / najemodajalcem in zakupnikom / najemnikom. Zakupodajalec mora prepustiti rabo stvari (obsega tudi uživanje, če ni dogovorjeno drugače), zakupnik pa mora plačevati zakupnino, uporabljati stvar skladno z namenom in skrbeti s skrbnostjo dobrega gospodarja / gospodarstvenika.
Zakupodajalec mora vzdrževati in popravljati stvar.
Zakupnik mora plačati stroške drobnih popravil zaradi običajne rabe stvari in stroškov rabe + obveščat o potrebnih popravilih, napakah in nevarnostih (če ne: odškodninska odgovornost zakupodajalca ne nastane).
Zakupodajalec odgovarja za stvarne in pravne napake stvari (se lahko v pogodbi razširi / omeji / izključi) - izključena, če ga zakupnik o napakah, nevarnostih ne obvesti.
*jamčevalne sankcija zakupnika: odstop, znižanje kupnine, odprava napake + odškodnina
Po prenehanju zakupa mora zakupnik vrniti stvar v stanju v kakršnem je bila dogovorjena.
Zakupnik lahko odstopi od pogodbe, če so potrebna popravila, ki precej in daljši čas ovirajo rabo stvari.
- brez odpovednega roka: raba stvari nevarna za zdravje (tudi če je ob sklenitvi pogodbe to vedel - te pravici se ni mogoče odpovedati)
- pravica do zmanjšanja zakupnine zaradi omejenosti rabe
- ima ius tollendi
Zakupodajalec lahko odstopi od pogodbe:
- neplačilo zakupnine - po predhodnem opominu
- nedovoljen podzakup
- brez odpovednega roka:
- uporaba stvari v nasprotju s pogodbo
- zanemarjanje vzdrževanja zaradi česar nastane nevarnost nastanka precejšnje škode
Zakupodajalec lahko odkloni dajanje v podzakup le iz utemeljenih razlogov.
*pravica zahtevati znesek, ki ga dolguje zakupnik direktno od podzakupnika
Odtujitev v zakup dane stvari - pridobitelj stopi v položaj zakupodajalca in ne more zahtevati izročitve pred potekom dogovorjenega časa / odpovednega roka
*če stvar še ni bila izročena, ga zakup obvezuje le če je ob pridobitvi stvari vedel zanj
Zakup preneha:
- s potekom določenega časa
- razen če je moče obnovljen
- odpovedjo
- uničenje zaradi višje sile
- smrt ene od strank (če ni dogovorjeno da se nadaljuje z dediči)
Podjemna pogodba
Podjemnik se zaveže opraviti določen posel po dogovoru, naročnik pa plačati zanj.
Podjemnik odgovarja za:
- kakovost uporabljenega materiala - srednja kakovost
- opozarjanje naročnika - glede napak izročenega materiala in pomanjkljivosti v naročilu
- svoje sodelavce
- napake
Naročnik mora ko je delo opravljeno prevzeti delo + pregledati delo in notificirati napake +
ko pregleda in potrdi delo izvesti plačilo.
Če odstopi od naročila pred dokončanjem mora izvesti plačilo po pregledu, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel in za tisto kar je zaslužil drugje / namenoma ni hotel zaslužiti.
Naročnik mora opravljati nadzor nad poslom in dajati navodila
- lahko odstopi pred potekom roka, če je očitno, da posel ne bo dokončan
- jamčevalne sankcije za napake: odstop od pogodbe, znižanje kupnine, zahteva za popravilo + odškodnina
Naročnik lahko
- poveri pogodbo 3.os (če ni dogovorjeno drugače)
- odkloni odpravo napake, če bi to zahtevalo pretirane stroške
- ZP na izdelanih / popravljenih stvareh in stvareh, ki mu jih je izročil naročnik dokler ta ne opravi obveznosti plačila
*Razlika od prodajne pogodbe: kdo je izročil material in ali sta imele stranki v mislih predvsem podjemnikovo delo
Shranjevalna pogodba
Shranjevalec sprejme stvari v hrambo in jih vrne ko položnik to zahteva
*shranjevalec: skrbnost kot v lastnih zadevah - neodplačna hramba oz. skrbnost dobrega gospodarja pri odplačni hrambi
Stvari v hrambi so induvidualno določene (species).
Shranjevalec mora obveščati položnika spremembi na stvareh in o morebitni nevarnostih.
Položnik lahko vedno zahteva vrnitev stvari pred iztekom roka, razen če ni bil dogovorjen izključno v njegovem interesu
Shranjevalec ima pravico do povračila stroškov in škode + plačila za trud - če je dogovorjeno / če se shranjevalec ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo / ga je bilo mogoče pričakovati glede na okoliščine posla
*v primeru neodplačne hrambe lahko vrne stvar pred iztekom roka / ob vsakem času
Če shranjevalec v nasprotju z dogovorom stvar uporablja, spreminja kraj / način hrambe ali jo izroči v hrambo drugemu - odgovarja za naključno uničenje, razen če bi do škode prišlo tudi pri dogovorjeni hrambi
GOSTINSKA HRAMBA: dolžnost sprejeti stvari v hrambo
- odgovornost za škodo (položnik jo mora priglasiti)
- morebitna izključitev odgovornosti nima pravnega učinka
- shranjevalec: pridržna pravica
Premoženjska razmerja med zakonci
Zakonit premoženjski režim - se domneva
- sistem skupnega in posebnega premoženja
- skupno premoženj: premoženje pridobljeno z delom / odplačno med ZZ (tudi podjetniško premoženje zakoncev, če imata skupaj pr.os.)
*deleži niso določeni (režim skupne lastnine)
*zakonca s skupnim premoženjem skupno razpolagata in upravljata (domneva soglasja) - za večje posle rabita dogovor
- posebno premoženje: pridobljeno pred sklenitvijo ZZ in neodplačno med sklenitvijo ZZ (tudi vlaganja v nepremičnino / podjetje zakonca)
*zakonec samostojno razpolaga z njim
Prenehanje režima: razdeli se skupno premoženje: ugotovijo se deleži in izvede delitev
–> razveza ZZ
–> sporazum o delitvi
–> sodišče na predlog
* v primeru izvršbe - zakonec zahteva določitev deleža na stvari
* v primeru stečaja - zakonec uveljavlja izločitveno p.
Pogodbeni premoženjski režim - sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
- zakonca se morata seznaniti s premoženjskim stanjem (če ne: izpodbojna pogodba)
- obveznost pojasnitve notarja kaj to pomeni za premoženjski režim
- -> izvede pred notarjem in vpiše v register
Sklepanje PP med sabo - v obliki notarskega zapisa (izjema: običajna darila)
Obstoj in veljavnost ZZ
Pogoji za obstoj:
- različen spol
- soglasje zakoncev
- sklenitev pred prisojnim državnim organom
- če ne: neobstoječa (predlog za ugotovitev neobstoja - ima vsaka os. s pravnim interesom in DT)
Pogoji za veljavnost:
- svobodna izjava volje
- polnoletno (možen spregled polnoletnosti za otroka nad 15 l)
- razsodnost
- ni že sklenjene ZZ
- ni sorodstvenega razmerja (možen spregled sorodstva med sestrično in bratrancem)
*mogoče dovoliti tudi sklenitev ZZ med skrbnikom in oskrbovancem
*neveljavna tudi če oba nista bila prisotna ob sklenitvi ali nista imela namena zakonske skupnosti
–> lahko izpodbija v roku 1l (predlog za razveljavitev: zakonec, oseba s pr. interesom ali DT)
Če kater od pogojev ni izpolnjen, se zavrne sklenitev ZZ z odločbo.
Zavarovalna pogodba
Zavarovalnica mora:
- izplačati zavarovalnino ali odškodnino ob nastopu zavarovalnega primera,
- obveznost da izplača nesporni del zavarovalnine kot predujem
- povrne stroške povzročene s poskusom odvrnitve nevarnosti zavarovalnega primera in ukrepov za zmanjšanje škode
Zavarovanec mora plačevati premijo, obvestiti zavarovalnico o nastanku zav. primera in da poskusi preprečiti zavarovalni primeri in sprejme ukrepe za zmanjšanje škode.
Njegove pravice nastane na podlagi pogodbe, kjer so ključne okoliščine na podlagi katerih se oceni škodna nevarnost
*če zamolči relevantne okoliščine, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe
*če se zmanjša nevarnost lahko zavarovanec zahteva zmanjšanje premije; če zavarovalnica ne privoli - lahko odstopi od pogodbe
*zahteva zavarovalnice za zvišanje premije: v primeru namerne neresničnosti ali nepopolnosti prijave ter v primeru povečane nevarnosti
Življenjsko zavarovanje: zavarovanec lahko zahtevo izplačilo odkupne vrednosti police in zav. polico zastavi
Družbena pogodba
Nastane med družbeniki kot zaveza, da si bodo s svojimi prispevki zadevali doseči dopustni skupni namen
- ni družbena pogodba, če ima kakšen od družbenikov le korist, brez dolžnosti zagotovitvi prispevka
- družba, ki nastane na podlagi družbene pogodbe nima pr.osebnosti
Družbeniki morajo:
- dati prispevek določen v družbeni pogodbi
- v dvomu so prispevki družbenikov enaki
- dati sredstva za ohranitev premoženja / odvrnitev škode
- pokrivati del izgube, ki nastane z delovanjem družbe
- odgovorni za stroške in obveznosti proti 3.os
- odgovornost za likvidacijo v primeru prenehanja družbe
- vsak družbenik mora opravljati posle z ustrezno skrbnostjo
- kot v lastnih zadevah
- če je namen družbe povezan z dejavnostjo / poklicem družbenikom - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Pravice družbenikov:
- odločajo o zadevah družbe (soglasno ali večinsko)
- del koristi dosežene v družbi (sorazmerno s prispevki)
- delež na premoženju družbe (v dvomu: deleži enaki)
- odpoved pogodbe (če je tako določeno v pogodbi)
Izključitev družbenika - zahteva za izključitev
- izključeni ima pravico do povračila tržne vrednosti njegovega deleža - izplačilo je potrebno opraviti v 3l od izključitve
- odškodninska odg. izključenega - se lahko izplačilo zadrži do pravnomočnosti sodbe ali sporazuma
Skupnost
Skupnost nastane, če pripada kakšna pravica več osebam skupaj (pravica na skupni stvari). V dvomu so deleži na skupni stvari enaki.
Udeleženci skupnosti:
- delež na skupni stvari
- pravica do prostega razpolaganja
- pravica do uporabe in uživanja predmeta skupnosti
- pravica do odločanja o skupnih zadevah in imenovanje upravitelja
- zahteva za prenehanje skupnosti (vsak udeleženec ima prednost pri nakupu predmeta)
Predmet skupnosti udeleženci uporabljajo in uživajo skupno, vsak svoj del (če ni razdeljeno, skladno z namenom predmeta in tako da ne škode sočasni uporabi drugih udeležencev in predmetu)
Obveznost plačevanja stroškov predmeta sorazmerno z deležem
O skupnih zadevah odločajo z večino - dvotretinjsko ali s soglasjem.
Poroštvo
Porok jamči za izpolnitev obveznosti dolžnika upniku, če ta ne bo izpolnil ob zapadlosti.
*obseg odgovornosti ne more biti večji od D
*jamči za celotno obveznost skupaj s stroški izterjave od glavnega dolžnika in povečanje obveznosti nastalo z D zamudo ali po njegovi krivdi
Predmet je lahko vsaka veljavna obveznost (tudi pogojna in določena bodoča).
SUBSIDIARNO poroštvo - primarno odgovarja dolžnik, sekundarno porok
*beneficium ordinis - ugovor poroka (U mora prvo terjati D)
SOLIDARNO poroštvo - U ne rabi prvo terjati D, da nastane obveznost P
D mora povrniti poroku kar je zanj plačal z obrestmi - pride do SUBROGACIJE terjatve
* če vidi da D ne bo mogel izpolniti obveznosti lahko zahteva vnaprejšnje zavarovanje
Porok je lahko oproščen obveznosti zaradi U zavlačevanja in opustitve
U lahko zahteva plačilo celotne terjatve od poroka, tudi če je terjatev D morebiti zmanjšana (npr. stečaj, dedovanje).
U mora obvestiti poroka o D neizpolnitvi in o morebitnem stečaju dolžnika (da je priglasil terjatev v stečajno maso).
*ima vse ugovore glavnega dolžnika in osebne ugovore proti U
Nakazilo ali asignacija
Gre za dvojno pooblastitev, kjer se z 1 plačilom poplačata 2 dolga.
KRITNO RAZMERJE - med nakazovalcem in nakazancem
*nakazovalec ima terjatev do nakazanca
VALUTNO RAZMERJE - med nakazovalcem in prejemnikom naročila
*nakazovalec je dolžan prejemniku ali ga želi kreditirati
Nakazovanec lahko uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na vsebino sprejema, nakazila ter ugovore, ki jih ima proti prejemniku nakazila.
*mora sprejeti naročilo, če je to obljubil nakazovalcu oz. mu to ni težje od izpolnitve svoje obveznosti
Prejemnik ima pravico zahtevati nakazilo, ko ga je nakazanec akceptiral ali odstopiti od njega
- prenos je dovoljen, razen če iz nakazila / okoliščin izhaja, da je neprenosno
- mora obvestit nakazovalca o zavrnitvi nakazila ali o odstopu nakazila.
Nakazovalec lahko prekliče nakazilo.
Smrt ali odvzem posl. sposobnosti strank ne vpliva na nakazilo.
Načela obligacijskega prava (11)
- Dispozitivna narava zakonskih določb
* udeleženci lahko razmerje urejajo drugače, kot je določeno v OZ (izjema: kogentne določbe) - N. avtonomije volje strank / prosto urejanje OR
* odločitev o sklenitvi OR, izbira sopogodbenika in vsebine OR
* ne: v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralo - N. enakopravnosti udeležencev OR
- N. vestnosti in poštenja
* pri sklepanju pogodb, izvrševanju pravic iz OR - N. skrbnosti
* pri izpolnjevanju obveznosti - Prepoved zlorabe pravic
* pravice iz OR so omejene z enakimi pravicami drugih
* navidezno izvrševanje pravice: uporaba z izključnim namenom drugemu škodovati - N. ekvivalence / enake vrednost dajatev
* pri sklepanju vzajemno odplačnih 2-stranskih pogodb
* institut čezmernega prikrajšanja - Pacta sunt servanda / dolžnost izpolnitve obveznosti
- Prepoved povzročanja škode - neminem laedere
* temelj za odškodninsko odgovornost - N. mirnega reševanja sporov
* pogodba o poravnavi (OZ) in poravnava (ZPP) - N. dobre vere in poštenja
Vrste obveznosti po OZ
Poslovne obveznosti: nastanejo s pravnim poslom / izjavo volje.
Neposlovne obveznosti: nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja:
- delikt: krivdno ravnanje
- kvazidelikt: dogodek za katerega oseba odgovarja ne glede na krivdo
- kvazikontrakt: neupravičena obogatitev (brez pr. temelja)
- glede na pravno varsto:
- civilne obligacije: priznava pravno varstvo
- naturalne: niso iztožljive, so plačljive (izpolnitve ni mogoče terjati nazaj) –> obveznosti iz igre / stave, zastarane obveznosti, obveznosti os. z omejeno posl. sposobnostjo
Obveznosti rezultata (izpolnitev: dosežen uspeh) in obveznosti prizadevanja (izpolni: dejanje opravi po vseh pravilih skrbnosti).
Določljivost predmeta
Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodbe podatke s katerimi ga je mogoče določiti / stranki prepustili 3. os. določitev.
Vrste obveznosti glede na predmet izpolnitve
- Alternativne obveznosti
- Fakultativne obveznosti / terjatve
- Nadomestna izpolnitev
- Denarne obveznosti
Alternativne obveznosti
Več predmetov po pogodbi, dolžnik izpolni z enim
- dolžnik ima pravico do izbire ob odsotnosti drugačnega odgovora –> p. do izbire dokler v prisilni izvršbi ni U izročena stvar po njegovi izbiri
- če ima U p. do izbire - do roka za izpolnitev –> če ne - ga D pozove da izbere –> če še vedno ne, preide pravica do izbire na D (neprava izbira)
- izbira prepuščena 3. os. - ne izbere, lahko vsaka stranka zahteva da izbiro opravi sodišče
- nepremenljivost izbire (po obvestilu druge stranke)
Če D še ni izbral, ga mora U tožiti na alternativno izpolnitev.
Nezmožnost izbire: uničenje predmetov v izbiri, ostane le 1 premet - obveznost omeji na ostale predmete (če ni krivde strank)
Če pride do nezmožnosti po krivdi ene stranke:
- D zakrivil nezmožnost izbire in je nosilec izbire se obveznost omeji na ostale predmete (če je U nosilec izbire lahko izbere ali ostale predmete ali odškodnino)
- U zakrivil nezmožnost izbire, D obveznost preneha (lahko pa zahteva odškodnino in izpolni z ostalimi predmeti oz. da U odškodnino in zahteva izpolnitev)
*obveznost preneha z izročitvijo izbranega predmeta
Fakultativne obveznosti
Obveznosti z 1 predmetom, vendar se D lahko oprosti obveznosti z izročitvijo drugega predmeta (fakultativa).
Una res in obligatione, dua res in solutione.
*lahko izkoristi, dokler U ne pridobi predmeta v prisilni izvršbi
U lahko zahteva le predmet obveznosti.
Nezmožnost izpolnitve po D krivdi - U lahko zahteva le odškodnino (D se te lahko oprosti z izročitvijo fakultative)
Nadomestna izpolnitev
Datio in solutum: U se sporazume z D da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega (nujna privolitev U).
*odgovornost za stvarne in pravne napake –> U lahko namesto jamčevalnih zahtevkov uveljavlja izpolnitev prvotne obveznosti + odškodnino
Denarne obveznosti
Prave denarne obveznosti: denar nastopa kot merilo vrednosti / valuta
Neprave denarne obveznosti: denar kot genus / species
- ni nezmožnosti denarne izpolnitve
- U postne lastnik denarja ne glede na izvor (ukraden, najden)
- zakonita posledica zamude: ZZO
- denarne obveznosti se lahko zavarujejo z ZP in so predmet meničnega in čekovnega poslovanja
- vedno mogoča predčasna izpolnitev (nična odpoved tej pravici) - D nima pravice do odbitka obresti razen če je to dogovorjeno / občajno
Prinosnina - kraj izpolnitve: U prebivališče / sedež
Čas izpolnitve: če se plača s posredovanjem banke, je dolg plačan ko prispe plačilo v U banko
*če se plača po pošti - s plačilom zneska na pošti
*drugi primeri: ko U prejme nakazilo
*denarni nominalizem: potrebno plačati takšno vsoto denarja kot se glasi obveznost, ne glede na notranjo vrednost (nasprotno: n. valorizacije - obračunavanje po pravi vrednosti denarja –> indeksna klavzula ali valutna klavzula)
Zastopanje
Omogoča nastopanje v pravnem prometu za drugega, ki ne bi bilo mogoče zaradi dejanskih ovir (bolezen, oddaljenost) ali pravnih ovir (posl. nesposobnost).
Posredno zastopanje: zastopnik ravna v svojem imenu in za račun drugega (3. os. ne ve da ni pogodbena stranka). Zaveže se da bo na zastopanca prenesel učinke PP.
Neposredno zastopanje: zastopnik ravna v imenu in na račun zastopanja, kar 3. os. ve. (učinku nastanejo neposredno)
- Sel - le posreduje voljo posl. gospodarja (če se zmoti, izjava velja, vendar jo lahko gospodar izpodbija)
- Posrednik - ne sklepa PP ampak opravlja le pripravljalna ravnanja.
Pogoji za zastopnika:
- pravna in poslovna sposobnost
- pravni temelj: zakon, drugi pravni akt ali pooblastilo
- nujno zastopanje: temelji na zakonu ali drugem pravnem aktu:
- zakonito zastopanje: temelji na zakonu (DZ: starši, ZGD-1, Pomorski zakonik, ZD)
- statutarno zastopanje: temelji na aktu organa (gospodarske družbe - določeni v pogodbi / statutu)
- na podlagi odločbe državnega organa (SP - stečajni upravitelj).
- pravnoposlovno zastopanje: na podlagi izjave volje zastopanega (pogodbe o zaposlitvi ali pooblastila)
POOBLASTITEV: podeli zastopniku moč zastopanja (zastopnik je upravičen, ne pa zavezan)
POOBLASTILO: navzven objavljena pooblastitev, kjer je zastopnik tako upravičen kot zavezan.
Pooblastilo
S pooblastilom se ustvari pravnoposlovno razmerje zastopanja.
Generalno pooblastilo dovoljuje sklepanje vseh poslov rednega poslovanja pooblastitelja.
Specialno pooblastilo dovoljuje sklepanje le določenih poslov
*posebno pooblastilo je potrebno za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje in posebej opredeljene izjeme rednega poslovanja (npr. prevzem menične obveznosti, sklenitev poroštva, poravnave, odtujitev / obremenitev nepremičnine, spuščanje v spor, sklenitev arbitražnega sporazuma in odpoved pravici brez povračila).
Gre za tristransko razmerje med zastopnikom, zastopancem (osebno razmerje) ter zastopnikom in 3. os. (zunanje razmerje)
- neprenosljivost pooblastila - izjema: če pooblaščencu okoliščine onemogočajo opravo posla osebno ali ga je treba opraviti nemudoma zaradi interesov zastopanca.
- zastopanec mora pogodbeno stranko obvestiti, da nastopa v imenu zastopanca - če ne: pogodba veljavna, če je druga stranka vedela za zastopanje ali bi lahko na to sklepala
- zastopanec ne odgovarja za deliktna ravnanja zastopanca - izjema: deliktna odgovornost DD za škodo, ki jo 3. os. povzročijo delavci v del. razmerju
Zastopnik lahko sklene v imenu zastopanca tudi PP s sabo, če to dovolijo vsi prizadeti (potreben dogovor) - to ni dovoljeno pri zakonitem zastopanju (postavitev kolizijskega skrbnika).
Preklic ali zoženje pooblastila: pooblastitelj lahko to stori tudi če se je odpovedal tej pravici
- pooblaščenec ima pravico do povrnitve škode, če je s tem kršena pogodba o naročilu, podjemna pogodba ali druga pogodba
- proti 3. os. preklic / zožitev nima učinka, če 3. os ni vedela / ni bila dolžna za to vedeti in je sklenila PP - taka pogodba velja (pravica do povračila škode od pooblaščenca pooblastitelju; ne more zahtevati od dobrovernega pooblaščenca, ki ni vedel za zožanje / prenehanje pooblastila)
Prekoračitev zastopanja:
- posel ni sam po sebi neveljaven, vendar ne velja brez odobritve zastopanca
- zastopnik in zastopanec solidarno odg. za škodo povzročeni 3. os., ki ni vedela / ni bila dolžna vedeti za prekoračitev
- do odobritve: negotov posel
- razvezno upravičenje dobroverne stranke: lahko takoj ko zve za prekoračitev izjavi da je pogodbe ne zavezuje
- fikcija ne-odobritve: če je zastopanec ne odobri v običajnem roku, se šteje da je odobritev zavrnil
Zastopanje brez pooblastitve (falsus procurator)
- pogodba, ki jo sklene neupravičeni zastopnik zavezuje zastopanega samo, če je ta pogodbo kasneje odobril
- stranka lahko zahteva, da se izjavi v roku
- fikcija nesklenitve, če v roku ne odobri (se šteje kot da pogodba ni bila sklenjena)
- dobroverna stranka lahko zahteva povračilo škode od neupravičenega zastopnika
PRENEHANJE pooblastila:
- preklic
- smrt pooblaščenca ali pooblastitelja / prenehanje pravne osebe
- s smrtjo pooblaščenca pooblastilo ne preneha, če se posel ne more prekiniti brez škode / pooblastilo po volji ali naravi velja tudi za njegove naslednike
- izpolnitev posla
- iztek roka / nastop pogoja
- proti 3. os. prenehanje ne učinkuje, če ni bilo znano
Posebne vrste pooblastil
Pogodba o zaposlitvi
- os. ki opravljajo delo povezano s sklepanjem pogodb (prodajalci, natakarji)
- pooblastilo določa že narava delovnih obveznosti
Trgovinski potnik
- pooblaščen za posle glede prodaje blaga navedenega v pooblastilu
- pravica sprejemati reklamacije (izjave o napaki blaga) in izjave o izpolnitvi pogodbe sklenjene z njegovim sodelovanjem ter storiti vse za ohranitev pooblastiteljevih pravic
- v dvomu: nima pravice sklepati pogodbe ampak le zbira naročila
- posebno pooblastilo potrebuje za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanje kupnine
Večosebna razmerja
- DELJIVE obveznosti
- možnost delitve (izpolnitev v delih v enaki vrednosti kot celotna)
- z delno izpolnitvijo se ne zmanjša vrednost predmeta
* obveznost je nedeljiva, če kot tako določita stranke ali to določa zakon
Več dolžnikov - obveznost se deli na enake dele, vsak D odgovarja za svoj del
Več upnikov - vsak lahko zahteva le svoj del terjatve
*dejanja ali opustitve enega ne učinkuje v škodo / korist ostalim
*gospodarske pogodbe - domneva solidarnosti (če ima deljiva obveznost več D ti odgovarjajo solidarno; če nočejo morajo to izrecno izključiti)
- SOLIDARNE obveznosti
- po naravi deljive obveznosti
- velja solidarnost D
* vsa D odgovarja U za celotno izpolnitev obveznosti in vsak U lahko terja celotno izpolnitev od vsakega D, dokler se obveznost v celotni ne izpolni
* ko 1 D v celoti izpolni oz. ko je 1 solidarni U v celoti poplačan, so vsi D prosti / U poplačani
D lahko izpolni U po lastnem izboru, dokler ne zahteva izpolnitve določen U (dolžan izpolniti U ki terja prvi).
Nastanek:
- pravni posel - izrecna dogovorjena (izjema: domneva pri gospodarskih pogodbah)
- zakon: odgovornost udeležencev pri povzročitvi škode, odgovornost pri alternativni vzročnosti (demonstranti, ker se ne ve kdo je povzročil škodo), pri nepojasnjeni vzorčnosti, odg. staršev za otroka mlajšega od 7l in odg. staršev in otroka za škodo otroka od 7-14l
Vsak solidarni D lahko dolguje z drugačnim rokom izpolnitve, drugačnimi pogoji in odmiki.
Sistem generalnega učinkovanja - dejanja enega udeleženca učinkuje proti ostalim, npr. izpolnitev obveznosti.
Sistem parcialnega učinkovanja - dejanja enega udeleženca učinkuje le zanj, npr. v primeru zamude D (niso ostali D v zamudi), pripoznava dolga (nima učinka proti ostalim), odpoved zastaranju (nima učinka zoper ostale).
*poravnava omejena na D sklenitelja (če ni omejena le na delež sklenitelja, jo lahko ostali sprejmejo).
Sistem omejenega generalnega učinkovanja - celotna obveznost vseh D se zmanjša za del tega D
- personalni odpust dolga
- novacija dolga 1 D
- uveljavljanje pobota do višine D deleža dolga
- konfuzija (združitev U in D)
REGRES - z plačilom dolga preneha razmerje med U in D, ne pa med solidarnimi udeleženci.
D (pasivna stran) - pravica izpolnitelja do povračila (kdor izpolni lahko od vsakega terja izpolnitev njegovega dela obveznosti)
- domneva delitve na enake dele (če ni drugače dogovorjeno ali to ne izhaja iz pr. razmerij med udeleženci) –> izjema: če je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu 1 D, je dolžen povrniti celotno vrednost
- če U zmanjša ali odpusti dolg 1 D to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povračila
- če 1 so-D ne more plačati svojega dela, se ta sorazmerno porazdeli med ostale D
U (aktivna stran) - vsak U lahko terja del izpolnitve, od U, ki jo je prejel
*domneva enakih deležev
Nedeljive obveznosti: naravno ali pravno (določa pravo, npr. odškodninske o.) nedeljive
- če je več D nedeljive obveznosti se uporabljajo določbe o solidarnih obveznostih (U ne more terjati po delih)
- če je več U - za terjanje obveznosti v imenu vseh U mora imeti pooblastilo vseh drugih U za sprejem izpolnitve. Drugače lahko zahteva le izpolnitev vsem U skupaj ali položitev na sodišču.
- razlika od solidarne obveznosti: U ne more zahtevati od D le del izpolnitve obveznosti, le celoto
- SKUPINSKE / KOLEKTIVNE obveznosti
Obveznosti, kjer je 1 terjatev a več oseb.
Aktivna kolektivnost: lahko le več U hkrati zahteva izpolnitev (D lahko izpolni le obema skupaj)
*npr. uničenje skupnega premoženja zakoncev: morata oba zahtevati odškodnino
Pasivna kolektivnost: vsi D hkrati morajo zahtevati izpolnitev
*npr. skupno premoženje zakoncev - oba solidarno odgovarjata s skupnim in posebnim premoženjem za obveznosti za katere odgovarjata oba in katere je 1 zakonec prevzel za tekoče vzdrževanje družine (med njima: regresno razmerje); dedna skupnost, družbena pogodba (z deleži lahko razpolagajo le vsi skupaj)
*Lahko postanejo deljene - postopek delitve skupnega dolga.
- Pogodbe v KORIST 3.OS
1 stranka (promitent) se zaveže drugi stranki (promisarju), da bo pogodbo izpolnila 3. os. (beneficiarju).
*prava pogodba v korist 3. os: 3. os ima pravico zahtevati izpolnitev
*neprava pogodba v korist 3. os.: 3. os. nima pravice zahtevati izpolnitev
Nastanek pravice - 2 teoriji: ob sklenitvi pogodbe (dokler beneficiar na odkloni) oz. ob akceptu beneficiarja (akceptna teorija; ob akceptu pridobi beneficiar pričakovalno pravico na izpolnitev)
Pogoji:
- ne rabi biti poslovno sposoben ob sklenitvi / ni potrebno njegovo sodelovanje
- za izpolnitev pogodbe mora 3. os. sprejeti izpolnitev
- kritno, valutno in kavzalno razmerje (pogodba o naročilu)
- zavarovalna pogodba, transportna pogodba
Pogodba
Pogodba je pravni dogovor, ki nastane s sporazumom strank in s katero se ustanovijo, spremenijo ali prenehajo pravice ali pravna razmerja.
Vrste pogodb:
x Konsenzualne pogodbe: sklenjene takoj ko je dosežen sporazum.
x Oblične pogodbe: kjer mora biti volja izražena v predpisani obliki.
x Realne pogodbe: veljavne, če stranki po sporazumu izročita stvar pogodbe (pogodba o ari, darilna pogodba, posodbena pogodba)
x Enostranske pogodbe - le ena stranka zavezana (darilna pogodba, prodajno naročilo)
x Dvostranske pogodbe - obe stranki zavezani
*vzajemne pogodbe: obveznosti strank sta vzajemne odvisni
x Odplačne / onerozne pogodbe - mora D plačati za to kar je preje od U
- gospodarske pogodbe so praviloma odplačne
Neodplačne pogodbe - le ena stranka mora izpolniti
- dolžnik ne jamči za napake v izpolnitvi
- ni pravil o prekomernem prikrajšanju in ugovora neizpolnitve
- 3. os. lahko neodplačno pogodbo izpodbijajo, če so bili z njo oškodovani (a Aquiliana)
x Lukrativne pogodbe - obveznost ene stranke ni gotova, odvisna od negotovega dogodka (zavarovalna p., stave)
x Tipizirane pogodbe (formularne) - postavljene vnaprej s strani 1 stranke, druga jo je dolžna sprejeti takšna kakršna je
- splošni pogoji pogodbe - morajo biti na običajen način in zavezujejo le dobroverno stranko (ji znani / bi ji morali biti znani); če so nejasno formulirani nosi vso riziko nejasnosti sestavljavec pogojev
x Nominantne (tipične poimensko določene pogodbe urejene v OZ) in inominantne (prepuščene pogodbeni avtonomiji strank)
x Fiduciarni posli - pogodbe o zaupanju, ki želijo ustvariti začasno stanje po katerem stranki z novim pravnim poslom vzpostavita prejšnje stanje
Sklenitev pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (konsenz).
Pogodba ni sklenjena če je nesporazum - o naravi pogodbe, podlagi ali predmetu obveznosti.
Faze:
- Pogajanje
- Ponudba
- Sprejem ponudbe - akcept
- (pred)pogodba
Pogajanja - predpogodbena faza, kjer bodoča sopogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno voljo glede bistvenih elementov pogodbe.
- pred sklenitvijo pogodbe stranke ne zavezujejo, lahko vsaka stranka prekine kadarkoli hoče
- odškodninska odgovornost, če se je stranka pogajala brez namena skleniti pogodbo ali če je namen opustila brez utemeljenega razloga
- pogajanja nakazujejo na pravo pogodbeno voljo strank pri razlagi določb pogodbe
