Delovno pravo in pravo socialne varnosti Flashcards

Question

Sodno varstvo zaradi diskriminacije / trpinčenja

Answer 1

Delavec, ki meni da je bil diskriminiran ali nadlegovan pri zaposlovanju, med trajanjem razmerja ali ob prenehanju, lahko uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo je mogoče: 1. neizbranem kandidatu: če meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije lahko v roku 30d od prejema obvestila DD zahteva sodno varstvo 2. delavec: če meni da DD ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic ima ---> pravico pisno zahtevati, da kršitev odpravi oz. izpolni obveznosti (če DD v 8d po prejemu ne izpolni) --> v 30 dneh od poteka roka za izpolnitev zahteva sodno varstvo 3. pravico do odškodnine *denarne terjatve lahko delavec vedno neposredno uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem *možnost izredne odpovedi pogodbe delavca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja (ima pravico do odpravnine, odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka)

Answer 2

ZDR-1 izrecno določa, da se kot nepremoženjska škoda štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine diskriminacije in nezagotavljanja varstva pred nadlegovanjem / trpinčenjem. *se mora upoštevati, da odvrača DD od ponovnih kršitev V primeru uveljavljanja odškodnine velja obranjeno dokazno breme - če delavec uveljavlja kršitev, mora DD dokazati, da ni bilo diskriminacije oz. da je zagotavljal varstvo pred nadlegovanjem - -> odvračilna funkcija odškodnine - -> prepoved povračilnih ukrepov (žrtve ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja)

Answer 3

- sodno varstvo - Inšpektorat RS za delo --> globa - Zagovornik načela enakosti - sindikati in nevladne organizacije

Answer 4

Pravice iz delovnega razmerja se začnejo izvrševati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. *če datum nastopa dela ni določen, velja datum sklenitve pogodbe To velja tudi za prijavo v socialna zavarovanja: - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - zavarovanje za primer brezposelnosti * če delavec zboli na prvi dan nastopa dela in v drugih opravičenih primerih, se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kljub temu začnejo uresničevati.

Answer 5

POZ se načeloma sklepa za nedoločen čas, le izjemoma, ob obstoju taksativno zakonsko določenih primerov ali kolektivni pogodbi dejavnosti, pa se lahko sklene za določen čas. Ali se pogodba sklepa za (ne)določen čas mora biti določeno v pogodbi, Če POZ ne vsebuje določbe, ali gre za POZ za določen ali nedoločen čas ali če POZ za določen čas ni sklenjena v PISNI obliki ob nastopu dela, vsebuje ZDR-1 domnevo, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.

Answer 6

POZ je pogodba delovnega prava in ob njenem sklepanju se morajo upoštevati določbe ZDR-1, med. pogodba, kolektivnih pogodb, splošnih aktov DD. Glede vprašanj, ki niso urejena pa se uporabljajo splošna pravila CP (OZ). Le je sklenjena obligacijska pogodba (podjemna, mandatna) se uporabljajo pravila iz OZ. Opravljanje dela na podlagi pogodb CP je dopustno samo, če v razmerju med strankama ne obstajajo elementi delovnega razmerja (podrejeno, osebno delo v tujem delovnem procesu) --> na obstoj delovnega razmerja kaže predvsem če je DD v aktu o sistematizacije določil pogoje za to delo.

Answer 7

NIČNOST POZ: - nasprotuje URS, morali ali prisilnim predpisom - predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen / nedoločljiv - ni podlage / nedopustna - POZ sklenjena z osebo pod 15 let - POZ sklenjena s tujcem, ki ne izpolnjuje pogojev po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev * pazi sodišče po uradni dolžnosti, pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha in jo lahko uveljavlja vsak s pravnim interesom pred prisojnim delovnim sodiščem IZPODBOJNOST POZ: - omejena poslovna sposobnost 1 stranke - napake volje (grožnja, zmota, sila) - -> izpodbija pred prisojnim delovnim sodiščem stranka v katere interesu je izpodbojnost določena - -> rok 30 dni odkar je oseba izvedela za razlog / 1 leto od sklenitve POZ

Answer 8

ZDR-1 določa, da mora biti POZ sklenjena v pisani obliki. DD mora delavcu izročiti pisni predlog POZ praviloma 3 dni pred sklenitvijo, pisno POZ pa ob sklenitvi. --> NI POGOJ za veljavnost POZ, je veljavno sklenjena tudi če je ustno dogovorjena, namen pisne oblike pa je varstvo delavca (delavec ima vseeno vse pravice iz delovnega razmerja). Delavec lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva izročitev POZ in njeno izročitev. Pisna oblika kot POGOJ za veljavnost je predpisana v primeru: - konkurenčne klavzule (če ni izražena v pisni obliki se šteje, da ni dogovorjena) - POZ za določen čas (če čas trajanja v POZ ni opredeljen ali ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je sklenjena za nedoločen čas)

Answer 9

Na strani DD sklene POZ fizična oseba (s.p.) ali zastopnik / pooblaščenec pravne osebe. * po ZJU je to predstojnik organa (lahko pooblasti uradnika) * v osebah javnega prava (javne agencije, javni zavodi, javni skladi), nastopa v imenu delodajalca poslovodni organ * sklenitev POZ s poslovodno osebo - sklene pogodbo o zaposlitve organ, ki je po zakonu ali aktih družbe pristojen za zastopanje DD proti poslovodnim osebam (npr. NS; če take osebe ni pa lastnik). DELAVEC: - fizična oseba, ki je dopolnila starost 15 let * če se POZ sklene z osebo mlajšo je ta nična

Answer 10

1. starost 15 let 2. splošna zdravstvena zmožnost 3. pogoji, ki so za opravljanje določenega dela prepisani z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom DD (akt o sistematizaciji) * vse pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati mora DD, ki želi zaposliti novega delavca, objaviti v objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela * DD med prijavljenimi kandidati ne sme izbrati kandidata, ki pogojev ne izpolnjuje --> IZJEMA: - če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev - kandidat izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje z zakonom (starost nad 15 let + pogoji po zakonu o zdravniški / sodniški službi) - zaposlitev je nujna zaradi nemotenega opravljanja dela - -> sklene lahko pogodbo za določen čas do 1 leta TUJEC: mora izpolnjevati splošne pogoje + posebne pogoje po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev - delovno dovoljenje v RS (izda Zavod za zaposlovanje) * če ga nima ob sklenitvi pogodbe = nična * ne velja za državljane EU in Švice ter njihove družinske člane (prost dostop do slovenskega trga dela)

Answer 11

DD, ki zaposluje nove delavce MORA vsako prosto delovno mesto javno objaviti, razen v primeru izjem, ki ji določa zakon --> JAVNA OBJAVA * uresničevanje ustavne pravice do svobode dela = delo je pod enakimi pogoji dosegljivo vsem * lahko objavi na ZRSZ, na spletnih straneh ali v svojih javno dostopnih poslovnih prostorih DD je dolžan izvesti tudi INTERNO OBJAVO, če zaposluje delavce za določen čas, s krajšim delovnim časom oz. preko agencije za zagotavljanja dela, ima pa prosto DM za nedoločen čas oz. s polnim delovnim časom *jih mora seznaniti na običajen način pri DD (oglasna deska, e-pošta) Objava na ZRSZ - le za DD iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države Objava DM pa NI POTREBNA: 1. sklepa pogodba med strankama, kjer predhodno že obstaja del. razmerje: - zaposlitev štipendista - zaposlitev pripravnika - zaposlitev delavca, ki je bil zaposlen za določen čas (razen če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca ali zaposlitev, ker noben od kandidatov ni izpolnjeval pogojev) - sklenitev nove pogodbe med istima strankama zaradi spremenjenih okoliščin - prezaposlitev invalida - zaposlitev delavca, ki je bil zaposlen s krajšim delovnim časom 2. krajše začasne zaposlitve: - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - zaposlitev ki traja največ 3 m 3. poseben status zaposlenega - zaposlitev družbenika v svoji družbi - zaposlitev poslovodnih oseb, prokurista - zaposlitev voljenih in imenovanih oseb z mandati - zaposlitev družinskih članov DD, ki je fizična oseba

Answer 12

Če gre za osebo, ki je pri delodajalcu že zaposlena na drugih delih za nedoločen čas.

Answer 13

Mora vsebovati: - pogoje za opravljanje dela - rok za prijavo (min 3 dni) * teče naslednji dan od zadnje objave prostega DM

Answer 14

DD mora iskalcu zaposlitve zagotavljati enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine, saj je prepovedana posredna in neposredna diskriminacija. *posebej določeno: DD ne sme prostega dela objaviti samo za moške / ženske in objava tudi ne sme nakazovati da daje prednost določenemu spolu Različno obravnavanje je dovoljeno, če: - razlikovanje, ki temelji na osebni okoliščini je BISTVEN in ODLOČILEN pogoj za delo - zahteva sorazmerna in upravičena z zakonitim ciljem Neizbran kandidat, ki meni, da je bil diskriminiran ima možnost, da v 30d od prejema obvestila DD zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem *obrnjeno dokazno breme - če delavec opraviči domnevo, da je bil diskriminiran mora DD dokazati da ni kršil načela enakega obravnavanja

Answer 15

DD sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ne pa drugih podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (tudi ne sme pogojevati sklenitev POZ s predložitvijo teh oz. drugimi pogoji kot je npr. odlog materinstva) + kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (prepovedana vprašanja) Kandidat je dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela dolžan predložiti in ga obvestiti o vseh dejstvih pomembnih za delovno razmerje. DD lahko tdi preizkusi znanja in sposobnosti kandidatov, ki se nanašajo oz. so pomembna za opravljanje dela po POZ.

Answer 16

Zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti mora DD pred sklenitvijo POZ kandidata napotiti na predhodni zdravstveni pregled skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu *stroške nosi DD

Answer 17

Po ZJU - določen izbirni postopek z javnim razpisom DM ZDR-1 ni predpisan noben posebni postopek, DD ima pa dolžnosti: - obvezna objava delovnega mesta - prepoved diskriminacije pri izbiri - obvestilo neizbranemu kandidatu (max 8 dni po izbiri) - osnutek pogodbe v pregled (min 3 dni prej) - pisna sklenitev POZ - zdravstveni pregled pred zaposlitvijo * pri izbiri kandidata ima DD pogodbeno svobodo (če izpolnjuje pogoje za zaposlitev)

Answer 18

DD mora v 8d po zaključenem postopku pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem (lahko pošlje tudi na el. naslov) + mu vrniti vse predložene dokumente na zahtevo kandidata. Če neizbrani kandidat medni, da mu je bila pri izbiri kršena prepoved disrkiminacije lahko v roku 30d od prejema obvestila zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Answer 19

V POZ morata pogodbeni stranki opredeliti: 1. Podatke o pogodbenih strankah (vključno s prebivališčem / sedežem) 2. Datum nastopa dela 3. Naziv delovnega mesta oz. vrsto dela s kratkim opisom dela 4. Kraj opravljanja dela (če ni naveden se šteje, da se delo opravlja na kraju sedeža DD) 5. Pogodba na nedoločen čas ali pogodba za določen čas (+ razlog za sklenitev te) 6. Polni ali skrajšani delovni čas 7. Dnevni in tedenski delovni čas in razporeditev 8. Znesek osnovne plače in morebitna druga plačila 9. Druge sestavina plače delavca 10. Plačilno obdobje in plačilni dan 11. Način izplačevanja plače 12. Letni dopust in način določanja 13. Dolžina odpovednih rokov 14. Kolektivne pogodbe ki zavezujejo DD in splošne akte DD * obvezne sestavine POZ * pri določenih sestavinah se stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oz. splošne akte DD

Answer 20

S POZ se lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše od tistih, ki jih določa zakon, kolektivne pogodbe oz. splošni akti DD, saj te določbe pomenijo minimalni standard. Če delavec podpiše POZ, ki mu določa manj pravic, se skladno z ZDR-1 uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov (postanejo sestavni del POZ in nadomestijo pogodbene določbe, ki niso v skladu z njimi)

Answer 21

Večina določb iz delovnopravnih virov so kogentne in jih ni mogoče izključiti po volji strank. Tudi če se delavec odreče svoji v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določeni pravici, kot je odpoved odpravnini, letnem dopustu ali povračilu stroškov v zvezi z delom, to ne pomeni, da mu te pravice ne pripadajo. Delavec lahko denarno terjatev proti DD uveljavlja v zastaralnem roku 5 let.

Answer 22

ZDR-1 določa temeljne obveznosti delavca: - vestno opravljanje dela po navodilih in zahtevah DD skladno s sklenjeno POZ - spoštovanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu - obveznost obveščanja DD o bistvenih okoliščinah in vseh spremembah podatkov - vzdržati se škodljivih ravnanj - obveznost varovanja poslovne skrivnosti - prepoved konkurence med trajanjem delovnega razmerja (+ tudi po prenehanju v primeru dogovorjene konkurenčne klavzule)

Answer 23

Delavec mora opravljati delo, v času in na kraju, za katerega se je tako dogovoril s POZ. Opravljanje dela lahko delavec odkloni: - če bi pomenilo protipravno ravnanje - če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi / ni bil predhodno seznanjen z nevarnostmi pri delu * vsebina dela je del POZ in se lahko spremeni le s soglasjem obeh strank - le izjemoma sme DD odrediti drugo delo

Answer 24

V primeru naravnih in drugih nesreč oz. drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje DD se lahko ZAČASNO spremenita vrsta in kraj opravljanja dela tudi brez soglasja DD. V drugih primerih lahko DD pisno odredi začasno opravljanje drugega dela le v izjemnih primerih, ki jih določajo zakon ali kolektivne pogodbe (npr. začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnega delavca) + mora upoštevati: - da gre za ustrezno delo --> delo za katerega delavec izpolnjuje pogoje + se zahteva ista vrsta in raven izobrazbe kot za delo ki ga delavec opravlja po POZ - -> manjši DD - primerno delo tudi I st. nižja izobrazbe - da gre za ustrezen delovni čas --> isti kot po POZ - da gre za ustrezen kraj --> ne več kot 3h vožnje v obe smeri z javnim prevozom - začasno opravljanje dela --> max 3m v letu - enaka plača (če je ugodneje) ali plača za začasno delo (če je višja) * v primerih ko zakon ali kolektivna pogodba določata možnost začasne odreditve, ni potrebna sprememba POZ, ampak zadostuje pisna odreditev DD

Answer 25

Kršitev prepovedi škodljivega ravnanja zoper DD je obveznost delavca, ki je povezana s prepovedjo konkurence in obveznostjo varovanja poslovne skrivnosti. Nanaša se na ravnanja, ki glede na naravo dela, lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca.

Answer 26

Delavec v času trajanja delovnega razmerja ne sme brez soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo DEJANSKO opravlja DD, če pomenijo / bi lahko pomenili konkurenco --> delavec mora DD zaprositi za soglasje v takem primeru * mora iti za dejavnost, ki jo dejansko opravlja (ne le vpisano v register) * če ne pridobi soglasja odškodninsko odgovarja (+ druge posledice: disciplinski ukrep, odpoved POZ=

Answer 27

Gre za določbo v POZ, ki delavcu določen čas po prenehanju delovnega razmerja omejuje opravljanje poklicne ali podjetniške aktivnosti. Mogoča je le v primeru delavcev, ki pri svojem delu pri DD pridobivajo tehnična, proizvodnja ali poslovna znanja in veze (bi z njimi lahko konkuriral) - mora biti izražena v pisni obliki - pisno mora biti izraženo tudi dogovorjeno denarno nadomestilo za spoštovanje (min v višini 1/3 povprečne plače delavca) - časovno omejeno - max 2 l po prenehanju POZ - lahko dogovori le v primeru sporazumnega prenehanja POZ, redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi s strani DD + za primer izteka pogodbe za določen čas sklenjeno s poslovodjo, prokuristom vodilnim delavcem (opravljanje projektnega dela)

Answer 28

1. Zagotavljanje dela skladno s POZ 2. Obveznost plačila za opravljeno delo 3. Zagotavljanje varnih delovnih razmer 4. Varovanje delavčeve osebnosti

Answer 29

ZAGOTAVLJANJE DELA--> DD mora zagotavljati delavcu delo, za katero sta se stranki dogovorili s POZ (ne katerokoli delo, razen v izjemnih primerih) + zagotoviti potrebna sredstva in delovni material *če zagotovi delavec = povračilo stroškov (delo na domu) + prost dostop do poslovnih prostorov Če DD ne more več zagotavljati dela, ker je postalo trajno nepotrebno, lahko: - odpove POZ iz poslovnih razlogov (redna odpoved) - odredi čakanje na delo na domu (začasno presežni delavci) PLAČILO - DD mora delavcu zagotoviti ustrezno plačilo kot dogovorjeno s POZ + nadomestilo plače v primerih opravičene odsotnosti z dela in ko delavec ne dela iz razlogov na strani DD *če DD krši temeljne obveznosti zagotavljanja dela in plače lahko delavec izredno odpove POZ (obdrži pravico do odpravnine, odškodnine in pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti)

Answer 30

Če DD začasno (max 6 mesecev v koledarskem letu) ne more zagotavljati dela delavcem lahko delavcem pisno odredi napotitev na čakanje na delo od doma - v tem času mora izplačevati nadomestilo plače v višini 80% - delavec se more odzvati na poziv DD - delavec se mora izobraževati v tem času če je takšna potreba

Answer 31

DD mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost - dolžnost varovanja dostojanstva delavca = zagotavljanje delovnega okolja kjer ne bo izpostavljen spolnem ali drugem nadlegovanju ali trpinčenju - dolžnost varstva osebnih podatkov = lahko obdeluje, uporablja, zbira in posreduje podatke le če je tako določeno z zakonom in je to potrebno za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja * če DD žali ali se nasilno vede do delavca ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja s strani drugih delavcev, kot tudi če ni zagotavljal varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, je to lahko razlog za izredno odpoved POZ (obdrži pravico do odpravnine, odškodnine)

Answer 32

Sprememba POZ je mogoča z: - sklenitvijo nove POZ - aneksom k POZ Nova POZ --> obvezno, ko se sprememba nanaša na: - delovno mesto ali vrsto dela - kraj opravljanja dela gre za POZ za določen / nedoločen čas - polni delovni čas ali skrajšan delovni čas - ko DD odpove POZ iz poslovnega razloga / razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove POZ V drugim primerih se lahko sprememba uredi z aneksom (tudi ko delavec uveljavlja pravico do dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih o starševskem varstvu ali zdravstvenem zavarovanju)

Answer 33

Delavec in DD lahko skleneta novo POZ za določen čas; v času opravljanja dela po POZ za določen čas pa mirujejo pravice in obveznosti iz POZ za nedoločen čas (suspenz pogodbe), ki "oživi" po izteku veljavnosti POZ za določen čas. *če gre za kratkotrajno spremembo delovnega mesta lahko DD enostransko odredi delavcu opravljanje drugega dela (če so izpolnjeni pogoji)

Answer 34

Delavec ali D lahko predlaga drugi stranki spremembo ali sklenitev nove POZ. Do spremembe pa pride le s soglasjem volj obeh strank. Zavrnitev predloga za sklenitev pogodbe nima samo po sebi učinka in pomeni prenehanje delovnega razmerja le, če je bila hkrati s ponudbo nove pogodbe na zakonit način odpovedana tudi prejšnja pogodba (npr. iz poslovnega razloga)

Answer 35

Če se spremeni to ne vpliva na pravice delavca, ki so ugodneje določene v POZ, saj delavec ohrani vse pravice iz veljavne POZ, ki so za delavca ugodneje določene kot v spremenjenih predpisih. Vpliva pa na vse pravice delavca, ki so manj ugodneje določene v POZ, saj se namesto teh uporabljajo ugodnejše splošne določbe o minimalnih pravicah, kot sestavni del pogodbe.

Answer 36

Suspenz pogodbe pomeni, da se določen čas pravice in obveznosti iz sklenjene POZ ne izvršujejo, dokler ne preneha določena okoliščina zaradi katere je začasno onemogočeno delo delavca. ZDR-1 navaja: - prestajanje zaporne kazni, vzgojnega, varnostnega in varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek zaradi - katerih delavec ne more opravljati dela 6 mesecev ali manj -pripor - služenje vojaških, civilnih in policijskih obveznosti - dogovor delavca in DD V času suspenza POZ ne neha veljati, le začasno se ne izvršujejo medsebojne pravice. DD ne more v tem času odpovedati POZ --> izjema: izredna odpoved in prenehanje DD Po izteku okoliščin se mora delavec vrniti na delo najkasneje v roku 5 dni - če se ne mu DD lahko izredno odpove pogodbo

Answer 37

- obvezna pisna oblika - obvezna navedba razloga za sklenitev POZ za določen čas --> zakoniti dopustni razlogi - časovna omejitev trajanja ene ali več zaporednih pogodb za določen čas: max 2 leti, če se nanaša na isto delo * obvezno določiti tudi način izrabe letnega dopusta * če je sklenjena v nasprotju z zahtevami se po zakonu šteje za je sklenjena za nedoločen čas --> delavec lahko uveljavlja TRANSFORMACIJO nezakonito sklenjene POZ za določen čas v POZ za nedoločen čas oz. po prenehanju POZ za določen čas zahteva sodno varstvo pred nezakonito odpovedjo Razlogi za sklenitev POZ za določen čas: 1. Delo, ki je po svoji naravi začasno 2. Začasno povečan obseg dela 3. Sezonsko delo 4. Nadomeščanje začasno odsotnega delava 5. tujec za delovnim dovoljenjem za določen čas 6. poslovodne osebe, preokuristi in vodilni delavci 7. Voljeni in imenovani funkcionarji z mandatom 8. priprava na delo, usposabljanje in izobraževanje 9. Delo v prilagoditvenem obdobju po odločbi organa 10. Delo zaradi uvajanja novih tehnologij in izboljšav 11. Javna dela in aktivna politika zaposlovanja 12. Projektno delo 13. Predaja dela + razlogi, ki jih določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti (lahko določi tudi, da manjši DD sklepajo POZ za določen čas ne glede na zakonske omejitve)

Answer 38

POZ za določen čas se lahko sklene le za omejen čas, ki je potreben da se delo opravi, vendar največ za 2 leti, pri čemer se časovna omejitev nanaša na isto delo, ne glede na to ali ga je opravljal isti ali drug delavec. * isto delo: delo na delovnem mestu oz. vrsti dela, ki se dejansko opravlja po sklenjeni POZ * po izteku časa ne sme za isto delo skleniti POZ z istim / drugim delavcem * v obdobje se vštevajo vse POZ s 3-mesečno ali krajšo prekinitvijo + delo delavcev preko agencij za zagotavljanje dela - -> če stranki časovno omejitev ne upoštevata, se šteje da je sklenjena POZ za nedoločen čas - -> krajši čas trajanja: - predaja dela: max 1 mesec - sklenitev POZ za določen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev: max 1 leto IZJEME: pogodba lahko traja tudi več kot dve leti, če gre: - za nadomeščanje začasno odsotnega delavca - zaposlitev tujca, ki ime delovno dovoljenje - poslovodno osebo, prokurista, vodilnega delavca - voljene ali imenovane funkcionarje - delo na projektu * lahko traja do izteka časa, ki je potreben da se delo opravi

Answer 39

POZ za določen čas preneha brez odpovednega roka po zakonu s potekom časa (ni odpovednega roka) *DD ne rabi predhodno obveščati o prenehanju Če delavec tudi po izteku časa še naprej opravlja delo in DD temu ne nasprotuje oz. stranki nadaljujeta z medsebojnim izvrševanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja se po zakonu šteje, da je bila sklenjena POZ za nedoločen čas. - delavec lahko kadarkoli v času opravljanja dela zahteva, da mu predloži v podpis pisno POZ za nedoločen čas - delavec lahko uveljavlja varstvo pred nezakonito odpovedjo v 30 dne od prenehanja dela

Answer 40

Delavec pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak mesec dela 1/12 celotnega letnega dopusta.

Answer 41

V primeru da delavec opravi več ur kot znaša polni delovni čas pri delodajalcu zahteva delavec od DD preračun viška ur v delovne dni s polnim delovnim časom. Pogoji: - delavec opravljal po POZ za določen čas sezonska dela oz. v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka min 3 mesece - je opravil več ur kot je polni delovni čas pri DD - preračun ur v delovne dni ne preseže skupne delovne dobe v letu nad 12 mesecev *če so izpolnjeni pogoji pripada delavcu plačilo za nadurno delo

Answer 42

Delavec ima po prenehanju POZ za določen čas pravico do odpravnine. Ta pravica pa po zakonu ne gre če je bila POZ za določen čas sklenjena za: - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - sezonskega dela, ki traja manj kot 3m - javna dela in vključitev v APZ - če delavec in DD skleneta POZ za nedoločen čas ali je delavec odklonil sklenitev take pogodbe za ustrezno delo Delavec ima pravico do odpravnine tudi če mu času rajanja POZ za določen čas DD odpove pogodbo iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti .

Answer 43

V primeru zaposlitve delavca preko agencije za zagotavljanje dela gre za tristrano pogodbeno razmerje med: - agencijo, ki je DD delavca - uporabnikom - dejanski DD pri katerem delavec opravlja delo - delavcem Delo se opravlja na podlagi POZ, ki jo skleneta delavec in agencija, kjer se dogovorita, da bo delavec opravljal delo pri drugih uporabnikih, na kraju in v času, ki sta določeno z vsakokratno napotitvijo delavca. *take POZ je sklenjena za nedoločen čas (POZ za določen čas le če so izpolnjeni pogoji, ki se presojajo pri uporabniku, ne pri agenciji)

Answer 44

1. POZ za določen čas: Predčasno prenehanje nepotitve ne sme biti razlog za prenehanje POZ za določen čas med agencijo in delavcem - agencija mora do izteka plačevati nadomestilo plače (80%) 2. POZ na nedoločen čas Se lahko dogovori v pogodbi nadomestilo za čas, ko agencija delavcu ne zagotavlja dela pri uporabnikih, pri čemer dogovorjena višina ne mor biti nižja od 70% minimalne plače.

Answer 45

Delavce sme napotovati na delo k drugemu uporabniku samo DD, ki ima kot glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile + je pridobil ustrezno dovoljenje Ministrstva za delo + je vpisan v poseben register - delavca sme napotiti če ima sklenjeno z njim POZ za opravljanje dela pri drugih uporabnikih NI DOVOLJENO - razlogi na stranki uporabnika: - za nadomeščanje delavcev, ki stavkajo - uporabnik v zadnjem letu odpovedal POZ večjemu št. delavcev - delo, kjer so delavci izpostavljeni večjim nevarnostim in tveganjem - drugi primeri, ki jih določa kolektivna pogodba - presežena dovoljena kvota pri uporabniku (max 25% delavcev) * v kvoto se ne vštevajo delavci ki imajo za agencijo sklenjeno POZ za nedoločen čas * kvota ne velja za manjše DD

Answer 46

Za izplačilo je po POZ primerno odgovorna agencija, subsidiarno pa je tudi uporabnik delavcu odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za obdobje kot je delavec pri njem opravljal delo.

Answer 47

Uporabnik mora zagotavljati delavcu vse pravice po zakonu in kolektivni pogodbe ter vse ugodnosti, ki jih nudi drugim delavcem zaposlenim pri uporabniku (menza, parkirišče itd). * pred napotitvijo mora biti delavec pisno seznanjen o pogojih dela in p/o pri uporabniku (določene v pisnem dogovoru med uporabnikom in agencijo) * če krši te obveznosti lahko delavec zahteva odpravo neposredno od uporabnika + odkloni opravljanje dela brez negativnih posledic zanj

Answer 48

Javna dela - posebni ukrep v okviru aktivne politike zaposlovanja - vključene brezposelne osebe - sklenitev POZ z izvajalcem javnih del - za DOLOČEN čas (max 1 leto) - lahko ponovno vključi, a pri istem izvajalcu le še 1x za 1 leto Posebnosti: - vključevanje delavca v programe usposabljanja in izobraževanja - prepoved nadurnega dela - plača v višini 80-120% minimalne plače *Zakon o urejanju trga dela

Answer 49

POZ s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene v primeru, da se delavec in DD tako dogovorita in ko delavcu to pravico zagotavljajo posebni predpisi (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Za krajši delovni čas se šteje vsak čas od polnega delovnega časa, ki velja pri DD in stranki lahko skleneta POZ za poljubno št. ur tedensko. Delavcu pripadajo vse pravice in obveznosti sorazmerno času, za katerega je sklenil POZ: - plača -odmor (če delavec dela min 4h na dan) V CELOTI mu pripada: - minimalni letni dopust in regres za letni dopust - pravica do sodelovanja delavcev pri upravljanju - pravice iz socialnega zavarovanje ima kot če bi delal polni delovni čas *DD mu ne sme naložiti dela preko dogovorjenega del. časa (nadure - razen če je v POZ to izrecno dogovorjeno oz. v primeru naravnih in drugih nesreč)

Answer 50

Delavec lahko sklene POZ s krajšim delovnim časom z več DD in tako doseže polni delovni čas (ne sme preseči polnega delovnega časa določenega z zakonom - IZJEMA: če obstajajo pogoji za dopolnilno delo) V teh primerih morajo POZ natančno urediti vprašanje: - delovnega časa - izrabe letnega dopusta - druge odsotnosti z dela * DD morajo delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in ostalih odsotnosti z dela, razen če jim bi to povzročilo škodo

Answer 51

ZPIZ določa, da lahko delavec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar min 4h dnevno oz. 20h tedensko * ima pravico do dela s krajšim delovnim časom če se delno upokoji (nove pogodba) + ima pravico do odpravnine ob upokojitve v sorazmernem delu

Answer 52

Delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali drugih prostorih po svoji zbiri, ki so izven delovnih prostorov DD - dopustno skleniti POZ o delu na domu za delo, ki sodi v dejavnost DD - DD je dolžan pred pričetkom obvestiti inšpekcijo za delo (lahko prepove, če je škodljivo ali če gre za dela, ki se ne smejo opravljati na domu) - nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri delu (določi v POZ) * mogoče dogovoriti le soglasno (ni mogoča 1-stranska odredba DD)

Answer 53

Poslovodne osebe so: - predsednik in člani uprave d.d. - člani upravnega odbora v d.d. - izvršni direktorji v d.d. - poslovodja d.o.o. - direktor zavoda - prokuristi * take osebe lahko sklenejo POZ za čas funkcije oz. opravljanja mandata Drugače se lahko uredijo pravice, kot določa ZDR-1: - pogoji in omejtive POZ za določen čas (se lahko sklene za dlje kot 2l) - delovnega časa - odmorov in počitkov - plačilo za delo (glede sestavin plače nista vezana na ZDR-1) - disciplinske odgovornosti - prenehanje POZ

Answer 54

V tem primeru ista oseba nastopa v imenu delavca in DD in ne gre za opravljanje dela pod nadzorom in po navodilih DD. Poslovodna oseba, ki je hkrati edini družbenik gospodarske družbe oz. ustanovitelj zavoda, lahko sklene POZ in se šteje za delavca --> veljajo pri sklepanju POZ posebnosti za poslovodne delavce

Answer 55

Osebe, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri DD in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Ne veljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na POZ s poslovodnimi osebami in prokuristi. Drugače lahko DD in delavec v POZ uredita le: - delovni čas (da si ga lahko delavec samostojno razporeja, če sta mu zagotovljena pri tem varnost in zdravje pri delu)

Answer 56

Dopustno le izjemoma - če je tak vodilni delavec že zaposlen pri DD za nedoločen čas na drugih delih (mu POZ za nedoločen čas miruje) - gre za vodilnega delavca, ki je imenovan na delovno mesto skladno z zakonom / aktom o ustanovitvi (predvsem javni sektor)

Answer 57

Prenos podjetja ali dela podjetja pomeni za delavce spremembo delodajalca - delavcem zaradi prenosa ne more prenehati POZ - p&o po POZ preidejo po zakonu na DD prevzemnika in jih je dolžan zagotavljati dokler velja POZ - delavci imajo zagotovljene pravice iz kolektivne pogodbe, ki zavezuje DD prenosnika, še min 1 l (če prej ne preneha veljati) - solidarna odgovornost za terjatve delavca nastale do prenosa (odg. DD prenosnik in prevzemnik) * ne podpiše se nova pogodba, saj je predviden vstop DD prevzemnika v POZ na podlagi zakona DD prenosnik in prevzemnik morata min 30 dni pred prenosom obvestiti SINDIKATE pri DD o datumu prenosa, razlogih za prenos , pravnih / ekonomskih / socialnih posledicah za delavce in predvidenih ukrepih za delavce + posvetovanje s sindikatu z namenom da se doseže sporazum o posledicah in ukrepih za delavce ! le če je sindikat pri DD (Reprezentativen: ima člane zaposlene pri DD in ga pri DD zastopa zaupnik) --> če sindikata ni pa morajo biti neposredno obveščeni delavci

Answer 58

Delavca ni mogoče prisiliti, da preide v delovno razmerje k DD prevzemniku - če odkloni prehod in dejansko opravljanje dela ostane v delovnem razmerju z DD prenosnikom --> mu lahko izredno odpove POZ (ne pripada odpovedni rok, odpravnina in denarno nadomestilo iz zavarovanja za primer brezposelnosti)

Answer 59

Če se iz objektivnih razlogov v 2 letih od dneva prenosa poslabšajo pravice iz POZ ali bistveno spremenijo pogoji dela, lahko delavec odpove POZ in mu pripadajo pravice, kot bi mu jo odpovedal DD iz poslovnih razlogov (odpovedni rok, odpravnina, nadomestilo iz zavarovanja za brezposelnost) * oba DD sta solidarno odgovorna za terjatve delavca zaradi odpovedi * upošteva se delovna doba pri obeh DD

Answer 60

Če so delavcem pri DD prevzemniku odpovedan POZ zaradi stečaja ali prisilnga prenehanja prevzemnika in se je postopek začel v 22l po prenosu podjetja, velja odgovornost DD prenosnika: - solidarna odgovornost DD prenosnika za terjatve prevzetih delavcev (če je večinski lastnik DD prevzemnika - ima 25%+ glasovalnih pravic / delež) - subsidiarna odgovornost DD prenosnika za terjatve delavcev (lahko uveljavijo poplačilo, če ne dosežejo od DD prevzemnika) * višina odgovornosti prenosnika je omejena do višine zneska, ki bi ga moral izplačati če bi jim na dan prenosa odpovedal POZ iz poslovnega razloga

Answer 61

1. s potekom časa 2. s smrtjo delavca / DD kot fizične osebe 3. s sporazumom 4. z redno ali izredno odpovedjo 5. s sodbo sodišča 6. po zakonu (vročena odločba o invalidnosti I. kategorije / pravnomočna odločba o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine; z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja tujca)

Answer 62

POZ za določen čas preneha brez odpovednega roka s potekom časa za katerega je bila sklenjena *delavcu pripada pravico do odpravnine Pravica do odpravnine delavcu ne pripada: - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - sezonska dela (manj kot 3m) - opravljanje javnih del / vključenost v APZ - delavec sklene POZ za nedoločen čas oz. delavec nadaljuje delo po preteku časa ali če tako ponujene ustrezne pogodbe ne sprejme * ustrezna pogodba: enaka raven in vrsta izobrazbe, enak delovni čas, kraj opravljanja dela pa ni oddaljen več kot 3h v obe smeri z javnim prevozom) * če je sklenjenih več zaporednih POZ za določen čas se odpravnina izplača ob izteku zadnje pogodbe upoštevajoč čas trajanja vseh pogodb * odpravnina: min 1/5 osnove Pred potekom časa lahko preneha: - če se stranki tako sporazumeta - če nastopijo drugi razlogi po ZDR-1 (odpoved POZ, smrt delavca ali DD, prenehanje POZ na podlagi sodbe sodišča, po zakonu)

Answer 63

POZ preneha veljati v primeru smrti DD kot fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. *če je DD opravljal delo vezno na njegovo osebo (npr. kulturni ustvarjalec, raziskovalec) ne more priti do prehoda dejavnosti na dediče

Answer 64

Pri prenehanju s sporazumom delavcu NE PRIPADAJO pravice, ki mu v primeru odpovedi (odpovedni rok, odpravnina, nadomestila za brezposelnosti). Pogoji za veljavnost: - sporazum je prost napak volje - mora biti v pisni obliki (drugače: neveljavnost) - DD mora obvestiti delavca o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (opustitev nima vpliva na veljavnost )

Answer 65

Mogoče ko delavec uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonitosti prenehanja POZ *vrnitev na delo ni mogoča oz. tej nasprotuje DD Če sodišče ugotovi, da je prenehanje POZ nezakonito, vendar glede na okoliščine in interes strank nadaljevanj delovnega razmerja ni več mogoče, lahko na predlog delavca / DD (lahko poda do zaključka GO): - ugotovi trajanje delovnega razmerja - prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja -delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini max 18 mesečnih plač delavca *povračilo določi glede na trajanje zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev, okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja POZ in upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.

Answer 66

Dokumente, na zahtevo delavca in izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal-

Answer 67

Odpoved POZ je način prenehanja pogodbe, pri kateri ena pogodbena stranka neodvisno od volje druge z enostransko odpovedno izjavo povzroči prenehanje delovnega razmerja. Stranka lahko odpove POZ le v celoti (ni mogoče 1-stranksko spreminjati POZ). Poznamo: 1. REDNO odpoved POZ - preneha po poteku odpovednega roka 2. IZREDNO odpoved POZ - pride do takojšnjega prenehanja POZ Mora biti v pisni obliki (če ne ni veljavna) - DD mora pisno obrazložiti razlog odpovedi + obvestiti o varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (napačno obvestilo ne more biti v škodo delavca) - mora biti vročena --> praviloma v prostorih DD / osebno vroči po ZPP (fikcija vročitve: 15 dni) / z objavo na oglasnem mestu pri DD, dostopno delavcu (fikcija vročitve: 8d) / inšpektorju za delo (če DD ni znan)

Answer 68

Delavec lahko REDNO odpoved POZ kadarkoli, brez navedbe razloga, ob spoštovanju odpovednega roka. Pri IZREDNI odpovedi POZ lahko to odpove le iz razlogov, določenih v ZDR-1.

Answer 69

Delavec ima pravico do zagovora pri: - redni odpovedi POZ iz razloga nesposobnosti - redni odpovedi POZ iz krivdnega razloga - izredni odpovedi POZ * DD mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku (min 3d) - razen če bi bilo to nerazumno pričakovati od njega.

Answer 70

Ni obvezno obveščanje, le če delavec zahteva mora DD o nameravani redni ali izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec (če ni član pa svet delavcev oz. delavskega zaupnika) *sindikat lahko poda mnenje v roku 6 dni (če ne poda se šteje da ne nasprotuje odpovedi) - ne zavezuje DD

Answer 71

Razlogi: 1. poslovni razlog V primeru prenehanja potreb po opravljanju dela po POZ zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in drugih razlogov na strani DD. 2. razlog nesposobnosti Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec ne opravlja dela pravočasno, strokovno in kvalitetno oz. neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na podlagi predpisov, zaradi česar delavec ne izpolnjuje / ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. 3. krivdni razlog Kršenje obveznosti iz delovnega razmerja. 4. nezmožnost za delo zaradi invalidnosti Mora biti skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. 5. neuspešno opravljeno poskusno delo * pri poslovnem razlogu in nezmožnosti za delo zaradi invalidnosti - če gre za invalida, je potrebno pridobiti mnenje Komisije in poskusiti najti delo pri drugem DD

Answer 72

1. začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskih članov (po predpisih o zdravstvenem zavarovanju) // zaradi izrabe dopusta po predpisih o starševstvu 2. vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper DD 3. udeležba v stavki 4. članstvo v sindikatu + udeležba v sindikalnih aktivnostih zunaj delovnega časa + udeležba v sindikalnih aktivnostih med delovnim časom v dogovoru z DD 5. kandidatura za delavskega predstavnika 6. sprememba DD 7. rasna, narodnost, etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, versko in politično prepričanje ali druga osebna okoliščina 8. sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka oz. sodelovanje v Civilni zaščiti * drugi razlogi, ki niso našteti v ZDR niso sami po sebi neutemeljeni - utemeljeni so pod pogoji posameznega odpovednega razloga

Answer 73

- v primeru spora - DD bo mora dokazati obstoj in utemeljenost odpovednega razloga - obseg pravic: odpovedni rok, odpravnina, zagovor delavca

Answer 74

Krivdni razlog je podan, če je delavec kršil obveznosti iz delovnega razmerja + je bila kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz POZ + mogoče le pri min 2 kršitvah v roku 1 leta => pred odpovedjo mora DD pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja ROK: max 60 dni od ugotovljene kršitve in 6 mesecev od nastanka + ponovna kršitev se mora zgoditi v roku 1l od prejema opozorila za veljavno odpoved (kolektivna pogodba lahko določi tudi manj ugodno kot ZDR-1 a max 2 leti) ROK: max 60 dni od ugotovitve utemeljenega razloga in max 6 mesecev od nastanka *če ima krivdni razlog vse znake KD: ROK: max 60 dni od ugotovitve razloga in storilca in ves čas trajanja kazenskega pregona + lahko za čas trajanja odpovednega roka delavcu prepove opravljati delo (delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 1/2 povprečne) Dolžnost omogočiti ZAGOVOR pred odpovedjo (v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od 3d) + na zahtevo delavca obvestiti sindikati / svet delavcev / delavskega zaupnika Velja ODPOVEDNI ROK - min 15 dni Delavec nima pravico do ODPRAVNINE. Delavec nima pravico do nadomestila za brezposelnost.

Answer 75

Če se za osnovo nadomestila vzame povprečna plača delavca, pomeni to povprečje zadnjih 3 mesečnih plač delavca.

Answer 76

Razlog nesposobnosti je podan: - če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker delo ne opravlja pravočasno, strokovno ali kvalitetno, oziroma - ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela določenih v predpisih iz zato ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja, + pri čemer so te okoliščine take, da onemogočajo nadaljevanje delo pod pogoji POZ. ROK: 6 mesecev od nastanka utemeljenega razloga Pred odpovedjo mora delavcu omogočiti ZAGOVOR v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Če delavec zahteva mora DD OBVESTITI sindikat / svet delavcev / delavskega zaupnika. Delavec ima pravico do ODPOVEDNEGA ROKA. Delavec ima pravico do ODPRAVNINE. *razen v primeru če ne sprejme nove POZ Delavec ima pravico do nadomestila zaradi brezposelnosti.

Answer 77

Pri odpovedi POZ iz poslovnega razloga, je ta podan, če DD izkaže, da so prenehale potrebe po opravljanju določenega dela iz POZ zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov, ki so takšne, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz POZ. Če delavec zahteva mora DD OBVESTITI sindikat / svet delavcev / delavskega zaupnika. Delavec ima pravico do ODPOVEDNEGA ROKA. Delavec ima pravico do OPRAVNINE. ?razen v primerih nesprejema nove POZ Delavec ima pravico do nadomestila za brezposelnosti.

Answer 78

DD lahko odločitev o neuspešnem poskusnem delu sprejme ob poteku ali v času trajanja poskusnega dela, pri čemer je odpovedni rok 7 dni.

Answer 79

1. PRI ISTEM DD Institut, ki omogoča pri odpovedi iz POSLOVNEGA razloga in razloga NESPOSOBNOSTI, da ponudi z odpovedjo hkrati sklenitev nove pogodbe *ni obveznost DD, lahko s tem le razbremeni obveznosti plačila odpravnine --> če ponudi novo POZ za ustrezno delovno mesto za nedoločen čas - delavec nima pravice do odpravnine, če ponudbo sprejme ali če jo ne sprejme *primerna zaposlitev: kjer se zahteva ista raven in stopnja izobrazbe in za delovni čas kot po prejšnji POZ + kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3h vožnje --> če delavec sprejme novo POZ za neustrezno zaposlitev ima pravico do SORAZMERNEGA dela odpravnine, ki jo dogovori z DD --> če delavec ne sprejme novo POZ za neustrezno zaposlitev ima pravico do POLNE odpravnine *ponudba mora biti v pisni ponudbi *delavec mora sprejeti in skleniti novo POZ v 15d od prejema pisne ponudbe *delavec obdrži pravno varstvo v primeru nezakonite odpovedi (tudi če sprejme / zavrne novo ponudbo) --> če se ugotovi nezakonitost se šteje, da je nova pogodba razvezana, za delavca pa učinkuje stara POZ *v primeru če DD NE PONUDI nove POZ pri odpovedi iz poslovnega razloga / nesposobnosti MORA ob začetku teka odpovednega roka obvestiti o odpovedi ZRSZ 2. PRI DRUGEM DD * posebnost: nove POZ ni potrebno ponuditi hkrati z odpovedjo, ampak kadarkoli v času odpovednega roka: - s srani DD - s strani ZRSZ * DD se razbremeni plačila odškodnine le če delavec sprejme ustrezno zaposlitev pri drugem DD (za nedoločen čas + novi DD se mora zavezati, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo pri obeh DD) * solidarna odgovornost prejšnjega DD glede pravice do odpravnine v primeru odpovedi POZ brez volje / krivde delavca ali izredne odpovedi s strani delavca če pride do prenehanja v prvih 2l po sklenitvi pogodbe --> če je DD pretežni lastnik družbe v kateri je ponudil delavcu novo ustrezno zaposlitev * subsidiarna odgovornost, če ni lastnik družbe

Answer 80

V primeru REDNE odpovedi s strani delavca je odpovedni rok: 15 dni - če je bil zaposlen do 1l pri DD 30 dni - če je bil zaposlen 1+ leto *s POZ in kolektivno p. je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok (max 60 dni) Če delavec odpove POZ v času POSKUSNEGA DELA: - 7 dni

Answer 81

ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke: - 7 dni zaradi neuspešno opravljenega POSKUSNEGA DELA - 15 dni pri odpovedi iz KRIVDNEGA RAZLOGA - pri odpovedi iz POSLOVNEG razloga / NESPOSOBNOSTI: x 15 dni do 1l zaposlitve x 30 dni od 1-2l zaposlitve x narašča za vsako dopolnjeno leto za 2 dni (max 60 dni, za delavce nad 25 l delovne dobe 80 dni) Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (pri odpovedi večjega števila delavcev iz poslovnega razloga lahko tudi z dnem določenim v programu razreševanja presežnih delavcev).

Answer 82

Delavec je v tem času v delovnem razmerju z DD in imata vse p/o iz delovnega razmerja. Z iztekom odpovednega roka pride do prenehanja POZ. V primeru odpovedi POZ s strani DD ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve min 2h na teden. *v primeru odpovedi s strani DD iz poslovnega razloga / nesposobnosti ima delavec pravico do odsotnosti z dela za najemanj 1 dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela (nadomestilo: 70% plače)

Answer 83

POZ lahko preneha pred iztekom odpovednega roka, če se tako dogovorita obe stranki - dogovor mora biti v pisni obliki.

Answer 84

Pravica do odpravnine delavcu pripada v primeru: - redni odpovedi s strani DD iz poslovnega razloga (tudi v primeru insolventnosti DD ali prenehanju DD) - redna odpoved s strani DD iz razloga nesposobnosti - izredna odpoved s strani delavca - odpoved s strani delavca, če se v primeru spremembe DD poslabšajo pravice iz POZ ali bistveno spremenijo pogoji dela v 2l od prenosa - prenehanje POZ za določen čas (drugačna ureditev višine) - ob upokojitvi * to pravico delavec izgubi če (ne) sprejme nove primerne POZ * Odpravnina se izplača ob prenehanju POZ Višina odpravnine je odvisna od delovne dobe pri DD (upošteva tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih) - šteje se dopolnjena leta: - 1/5 povprečne plače za vsako leto dela če je bil zaposlen 1-10 let - 1/4 povprečne plače za vsako leto dela, če je bil zaposlen 10-20 let - 1/3 povprečne plače za vsako leto dela, če je bil zaposlen nad 20 let * ne more odpravnina preseči 10x osnove, če ni v kolektivni pogodbi določeno drugače V postopku prisilne poravnave se lahko delavec in DD pisno sporazumeta o načinu izplačila, zmanjšanju in obliki odpravnine, če bi bil zaradi izplačila ogrožen obstoj večjega št. delovnih mest pri DD

Answer 85

Kolektivni odpust je odpoved POZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Za večje število delavcev gre: - 10 delavcev pri DD, ki zaposluje 20-100 delavcev - 10% delavcev pri DD, ki zaposluje 100-300 delavcev - 30 delavcev, pri DD, ki zaposluje nad 3000 delavcev Dodatne obveznosti DD: - DD mora izdelati program razreševanja presežnih delavcev - DD mora uporabiti kriterije za izbiro presežnih delavcev - DD mora obvestiti sindikat in se z njim posvetovati - DD mora obvestiti ZRSZ in obravnavati morebitne predloge ROK: Dd lahko odpove POZ presežnim delavcem glede na sprejeti program razreševanja presežnih delavcev a min 30 dni po obvestilu ZRSZ (rok se lahko na zahtevo ZRSZ podaljša do 60 dni)

Answer 86

Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati: - razloge a prenehanje potreb po delu - ukrepe za preprečitev oz. omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev (preučitev možnost za nadaljevanje del. razmerja pod spremenjenimi pogoji) - ukrepi in kriteriji za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (zaposlitev pri drugem DD, zagotovitev denarne pomoči, dokup zavarovalne dobe, pomoč za začetek s.p.) * + mora biti finančno ovrednoten

Answer 87

Potrebno je obveščati in sodelovati s sindikatom pri DD 1. DD ima dolžnost obvestiti sindikate pri DD: - o razlogih za prenehanje potreb po delu - št. in kategorijah presežnih delavcev, še. in kategorijah vseh zaposlenih in predviden rok za prenehanje del. razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev * kopijo mora DD poslati tudi ZRSZ 2. DD se mora posvetovati s sindikati pri DD - o kriterijih za določitev presežnih delavcev - pripravo programa razreševanja presežnih delavcev (razlogi, ukrepi za preprečitev / omejitev odpovedi in odprave posledic)

Answer 88

DD ima dolžnost, da pisno obvesti ZRSZ: - o ugotovljeni potrebi po prenehanju dela večjega števila delavcev - razlogih za prenehanje potrebe po delu - št. in kategorijah presežnih delavcev, vseh zaposlenih in predvidenem roku odpovedi - opravljenem posvetovanju s sindikatu * kopijo obvestila mora poslati tudi sindikatom * DD mora obravnavati predloga ZRSZ

Answer 89

Po ZDR-1 se upoštevajo zlasti: - strokovna izobrazba delavca, usposobljenost za delo in dodatna znanja in zmožnosti - delovne izkušnje - delovna uspešnost - delovna doba - zdravstveno stanje - socialno stanje - družino (če gre za starša 3+ mladoletnih otrok oz. edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki) * kriterij ne sme biti začasna odsotnost delavca zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskega člana, starševskega dopusta ali nosečnosti * ob enakih kriterijih imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavca tisti s slabšim socialnim položajem * ob soglasju sindikata lahko DD oblikuje lastne kriterije za določitev presežnih delavcev

Answer 90

Gre za odpoved POZ iz poslovnega razloga: - določeni krajši odpovedni roki * stečajni postopek in postopek prisilne likvidacije: upravitelj lahko pogodbo odpove s 15-dnevnim odpovednim rokom * postopek prisilne poravnave: če je odpoved predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja lahko odpove POZ z 30-dnevnim odpovednim rokom Delavci, ki jim je odpovedana POZ v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije in v primeru potrjene prisilne poravnave imajo pravico do odpravnine.

Answer 91

Pri izredni odpovedi POZ gre za odpoved brez odpovednega roka in pravice do odpravnine, le v primeru zakonsko naštetih razlogov + če zaradi tega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. DD lahko izredno odpove POZ (8): - če delavec krši obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja - če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši obveznost iz delovnega razmerja - če je delavec kot kandidat za delovno mesto predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela - le je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela oz. mu je izrečen varnostni ali vzgojni ukrep, zapor oz. sankcija zaradi katere ne more opravljati dela več kot 6 mesecev - če delavec več kot 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogih ne obvesti DD - če delavec po prenehanju suspenza v roku 5 dni ne vrne na delo neopravičeno - če v primeru spremembe DD odkloni prehod / dejansko opravljanje dela pri prevzemniku - delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil zdravnika, opravlja v tem času pridobitno delo ali odpotuje iz kraja bivanja v nasprotju z navodili ROK: 30 dni odkar je ugotovil razlog za izredno odpoved in max v 6m od nastanka razloga *če ima kršitev znake KD lahko odpove v 30d / ves čas trajanj kazenskega pregona

Answer 92

DD mora delavcu: - vročiti izredno odpoved v pisni obliki - omogočiti zagovor v razumnem roku (min 3 dni) - če delavec zahteva mora obvestiti sindikat / svet delavcev / delavskega zaupnika * DD lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanj postopka izredne odpovedi, če gre za odpoved zaradi storjenega KD, kršitve obveznosti naklepno ali iz hude malomarnosti oz. če mu je prepovedano opravljati delo po pravnomočni odločbi oz. ga ne more več kot 6m zaradi izrečene sankcije --> delavec ima pravico do nadomestila plače (1/2 povprečne) * pri vročitvi izredne odpovedi delovno razmerje preneha takoj (ni odpovednega roka) + delavec nima pravice do odpravnine in nadomestila za brezposelnost

Answer 93

Delavec lahko odpove izredno POZ: 1. če mu DD več kot 2 m ne zagotavlja dela in mu ne izplača nadomestila plače 2. če mu je onemogočeno opravljanje dela zaradi inšpekcijske odločbe za več kot 30 d in ni prejel nadomestila 3. DD mu 2m ne izplačuje plača / izplačuje bistveno zmanjšano 4. DD 2x zaporedoma / v roku 6 mesecev ni izplačal plače ob dogovorjenem roku 5. 3 m zaporedoma / v obdobju 6m ni plačal prispevkov za socialno varnost 6. ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu (+ delavec zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje) 7. v primeru diskriminacije / če mu ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem Delavec lahko odpove POZ iz taksativnega razloga in nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče. *pred izredno odpovedjo mora delavec pisno opomniti DD na izpolnjevanje obveznosti + o kršitvah obvestiti inšpektorat za delo *DD ima 3 dni da odpravi nepravilnosti, če ne --> lahko delavec v 30 dneh oz. najkasneje v 6m odpove POZ Delavec obdrži pravice: - pravica do odpravnine - pravico do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - nadomestilo za brezposelnost

Answer 94

DD v primeru, da ima delavec status predstavnika delavcev, mu ni mogoče odpovedati POZ brez SOGLASJA organa katerega član je ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in POZ * izjema: če pri odpovedi iz poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev + odpoved v postopku prenehanja DD V primeru odpoved POZ iz krivdnega razloga, razloga nesposobnosti ali izredne odpovedi lahko DD takemu delavcu prepove opravljati delo (ki ni povezano z opravljanjem funkcije) v zameno za denarno nadomestilo (1/2 povprečne plače) Delavci s statusom predstavnika delavcev: - član sveta delavcev - član NS, ki predstavlja delavce - predstavnik delavcev v svetu zavoda - delavski zaupnik - sindikalni zaupnik (voljeni ali imenovani) * varstvo traja ves čas opravljanja funkcije in 1 leto po prenehanju

Answer 95

Starejši delavec pred upokojitvijo je delavec, ki je dopolnil starost 58 let ali mu manjka še 5 let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. - ni mogoče odpovedati POZ iz POSLOVNEGA razloga brez njegovega pisnega SOGLASJA dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - -> IZJEME: 1. delavcu zagotovljena pravico do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za brezposelnost do izpolnitve pogojev za pokojnino 2. je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev 3. delavec ob sklenitvi POZ že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo 4. postopek prenehanja DD

Answer 96

Status »starejšega delavca« je po 197. členu ZDR-1 tisti, ki ima starost 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Delavec pred upokojitvijo: - delavec, ki je dopolnil 58 let ali - delavec, ki ima še 5 let do upokojitve

Answer 97

1. status predstavnika delavcev 2. delavec pred upokojitvijo 3. noseče delavke + čas dojenja 4. starši v času izrabe starševskega dopusta 5. status invalida

Answer 98

DD NE SME odpovedati POZ (ali opraviti pripravljalna dejanja za odpoved): - delavki v času nosečnosti - delavki, ki doji otroka do 1l starosti - staršev v času izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta v času odsotnosti + 1m po izrabi dopusta *če DD ne ve za nosečnost delavke: če delavka takoj oz. po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivde, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti DD o svoji nosečnosti (kar dokaže z zdravniškim potrdilom), odpoved POZ ni veljavna. - -> IZJEME (je odpoved veljavna): - izredna odpoved POZ - uvedba postopka za prenehanje DD * potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo

Answer 99

Za delavce s statusom invalida velja omejitev odpovedi POZ iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (ni zmožen opravljati dela zaradi invalidnosti) - mogoče odpovedati POZ le pod pogoji določenimi s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (vloga komisije pri ZPIZ)

Answer 100

Če je delavec odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in mu je v tem času odpovedana POZ iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je po poteku odpovednega roka še vedno odsoten --> mu delovno razmerje preneha veljati z dnem ko se vrne na delo oz. bi se moral vrniti // max v 6m po izteku odpovednega roka *varstvo ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje DD

Answer 101

Pripravništvo se izvaja za dejavnosti ali poklice, za katere tako določa zakon ali kolektivna pogodba. Izvaja se na podlagi sklenjene POZ med pripravnikom in DD - lahko sklenjena za nedoločen čas ali za čas opravljanja pripravništva - pripravništvo lahko traja max 1 leto + se lahko sorazmerno podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje od 20 dni (ne v primeru letnega dopusta) ali če oseba dela s skrajšanim delovnim časom + se lahko skrajša na predlog mentorja (do max 1/2 trajanja) Uspešen zaključek pripravništva: opravljen izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva. - pravica do osnovne plače (min 70% osnovne plače za to delovno mesto) - ni mogoče odpovedati POZ v času pripravništva (razen: izredna odpoved in prenehanje DD / prisilna poravnava) * posebna oblika: volontersko pripravništvo (se izvaja zunaj delovnega razmerja in je mogoče le pod pogojem, da tako določa posebni zakon) - ni pravice do plače, le povračila stroškov v zvezi z delom - pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki (ne gre za POZ)

Answer 102

Poskusno delo je v POZ dogovorjeno z namenom, da lahko DD ugotovi v temu času, če je delavec sposoben za opravljanje dela, delavec pa lahko ugotovi, če mu delo ustreza. Čas poskusnega dela se opredeli v POZ, po ZDR-1 pa lahko traja max 6 mesecev. Delavec lahko tekom poskusnega dela odpoves POZ s 7-dnevnim odpovednim rokom DD lahko redno odpove tekom / po preteku če ugotovi neuspešno opravljeno poskusno delo - 7d odpovedni rok + pravica do odpravnine (pripada le če je bil zaposlen prej vsaj 1l pri DD) DD lahko tekom poskusnega dela tudi izredno odpove POZ in v primeru prenehanja DD.

Answer 103

POZ mora vsebovati: - določilo o znesku osnovne plače delavca + drugih sestavinah plače - določilo o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja plače * stranki se lahko sklicujeta na določbe ZDR-1, kolektivne pogodbe ali splošnih aktov DD - pri določanju plače mora DD upoštevati minimum določen z Zakonom o minimalni plači oz. s kolektivno pogodbo - diskriminacija glede na spol: ZDR-1 določa, da je DD dolžan za enako delo in delo enake vrednost izplačati enako plačilo delavcem, ne glede na spol (ostala določila POZ, kolektivne pogodbe, splošnega akta DD so neveljavna)

Answer 104

Plača delavca je sestavljena iz: - osnovne plače - dela plače za delovno uspešnost - dodatkov (za nočno delo, nadurno delo, praznike) + dodatek za delovno dobo - plačila za poslovno uspešnost (če je dogovorjena s kolektivno pogodbo ali POZ) Delavec je upravičen tudi do drugih plačil: - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust * jubilejina nagrada, solidarnsotna pomoč

Answer 105

Delavcu pripada povračilo stroškov za: - prevoz na delo in z dela - prehrano med delom - službena potovanja * če pride med trajanjem del. razmerja do spremembe okoliščin, ki vplivajo na povračilo stroškov je delavec upravičen do povečanega stroška za prevoz le če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s soglasjem DD

Answer 106

Delavec ima pravico do letnega dopusta (pridobi s sklenitvijo POZ) in skladno z ZDR-1 tudi do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače *če ima pravico do sorazmernega dopusta ima pravico tudi do sorazmernega regresa (razen če dela krajši delovni čas po predpisih ZPIZ, ZZVZZ, starševstvu) - DD je dolžan regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta * v primeru nelikvidnosti DD se lahko v kolektivni pogodbi določi kasnejši rok, max do 1. novembra

Answer 107

Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina, če je bil pri DD zaposlen min 5 let - višina: min 2 povprečni plači (s kolektivno pogodbo lahko urejeno drugače, tudi manj ugodno) * delavec, ki dela krajši del. čas ima pravico do sorazmerne odpravnine (razen če dela po predpisih ZPIZ, ZZVZZ, starševstvu) * če se delavec DELNO UPOKOJI ima pravico do delne odpravnine * delavec ima pravico do odpravnine tudi pri invalidski upokojitvi - -> delavec ima le 1x pravico do odpravnine ob upokojitvi (tako da če se kasneje zopet zaposli in upokoji nima ponovno te pravice) Delavec NIMA pravice do pokojnine: - DD financiral dokup pokojninske dobe - ima pravico do odpravnine zaradi odpovedi POZ (izredno, poslovni razlog, nesposobnost) --> če je ta znesek nižji od odpravnine ob upokojitvi ima pravico še do razlike

Answer 108

DD mora izplačati plačo za plačilno obdobje, ki ni daljše od 1m + najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja (če je dela prosti dan, prvi naslednji dan) - plačo mora vedno izplačati v denarju *tudi druge pravice, ki jih zakon določa v denarni obliki - odpravnina, regres - v temu času mora izplačati tudi stroške - DD mora izdati tudi pisni obračun plače in drugih plačil (ob vsakem izplačilu) --> VL na podlagi katere lahko delavec predlaga izvršbo *do 31. januarja mora izdati tudi pisni obračun plač in nadomestil za preteklo leto (mora biti razviden tudi obračun davkov in prispevkov) --> izplačilo se opravi na bančni račun delavca (če ni dogovorjeno drugače) *stroške izplačila nosi DD *če so s kolektivno pogodbo določena morebitna druge vrste plačil (udeležbe v dobičku, regres nad zakonskim min) --> te lahko izplačajo tudi v nedenarni obliki (delnice podjetja, boni), če je tako določeno po KP

Answer 109

DD ne sme pobotati svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja s svojo obveznostjo plačila - delavec takega soglasja ne more dati pred nastankom terjatve - iz pobota je izvzet del plače, na katerega ni mogoče poseči v izvršbi * DD lahko zadrži izplačilo plače le v zakonsko določenih primerih (sklep o izvršbi na plačo)

Answer 110

Delavec ima pravico do nadomestila plače - za čas upravičene odsotnosti z dela (izraba letnega dopusta, plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin / izobraževanja, na praznik / dela prost dan, zaradi bolezni) - zaradi razlogov na strank DD (ni sredstev za delo) --> v višini 100% - ne more opravljati dela zaradi višje sile (v višini min 70% povprečne plače) SPLOŠNO pravilo: če ni določeno drugače je nadomestilo 100% povprečne plače *višina nadomestila ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Answer 111

ZDR-1 določa, da: 1. POŠKODBA / BOLEZEN - DD izplačuje nadomestilo plače zaradi začasne odsotnosti iz LASTNIH sredstev do 30 delovnih dni odsotnosti z dela, a maximalno 120 dni v letu * nadomestilo 80% plače - po 30 dneh se izplačuje nadomestilo v breme ZZZS * v primeru zaporednih odsotnosti zaradi iste bolezni / poškodbe med katerimi so prekinitve krajše od 10 delovnih dni --> od prekinitve dalje se breme plačila nadomestila prenese na zavarovalnico 2. POKLICNA BOLEZEN / POŠKODBA PRI DELU - DD izplačuje nadomestilo do 30 delovnih dni - po preteku 30 dni pride breme nadomestila na ZZZS * nadomestilo 100% plače

Answer 112

ZZZS lahko neposredno izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost delavcu izplača na podlagi zahteve DD ali na podlagi zahteve delavca, če DD teh izplačil v breme zavarovanja ne izplačuje. * priložiti mora podatek o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače + izjava DD da ni izplačal nadomestila * delavec lahko vloži, če ne prejme obvestila DD da jo je vložil po delavčevi zahtevi

Answer 113

DD, ki zaradi poslovnih razlogov delavcem ne more zagotavljati dela (začasno presežni delavci), lahko te napoti na delanje na domu pod pogoji: - da gre za začasni ukrep (max 6m) - namen, da se ohrani zaposlitev - pisna napotitev na čakanje * mora zagotavljati 80% nadomestilo plače Delavec ima ves čas čakanja na delo doma dolžnost, da se odzove na pisni poziv DD + v tem času se je dolžan izobraževati, če ga DD napoti na to (če preseže las 6m --> 100% nadomestilo zaradi razlogov na strani DD)

Answer 114

Delovni čas ne more biti daljši od 40 ur tedensko * kolektivna pogodba ali poseben zakon lahko določita polni delovni čas v času od 36-40 ur tedensko * za delovna mesta kjer je večja nevarnost za poškodbo ali zdravstveno okvaro se lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo določi delovni čas v trajanju manj kot 36 ur tedensko Delovni čas je efektivni delovni čas + čas odmora + čas upravičenih odsotnosti z dela *efektivni delovni čas: čas dejanskega dela in drugo obdobje v katerem je delavec na razpolago DD in izpolnjuje svoje obveznosti iz POZ

Answer 115

Delovni čas delavcev je lahko razporejen enakomerno ali neenakomerno glede na potrebe DD 1. Enakomerna razporeditev delovnega časa: - min 4 dni / teden - max 10 h na dan 2. Neenakomerna razporeditev delovnega časa: - max 56 ur na teden - max 13h na dan * upoštevaje pravico do počitka - min 11h na dan

Answer 116

DD lahko uvede nadurno delo le v primerih predvidenih v zakonu: - izjemoma povečan obseg dela - potreba po nadaljevanju delovnega procesa, da se prepreči nevarnost za življenje / zdravje oz. škoda - nujno za odvrnitev okvare na delovnih sredstvih - za zagotovitev varnosti ljudi, premoženja in prometa + drugi izjemni primeri določeni z zakonom / kolektivno pogodbo *DD ne more odrediti nadurnega dela, če je delo mogoče opraviti v rednem delovnem času z ustrezno reorganizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa ali z zaposlitvijo novih delavcev POGOJI: - pisna odreditev pred začetkom dela * ustna odreditev v nujnih primerih (pisno vroči naknadno, do konca tedna) - časovna zakonska omejitev na 8h na teden, 20h na mesec in 170 ur na leto (če delavec soglaša lahko do 230 ur letno) - izplačilo dodatna za nadurno delo

Answer 117

Za določene kategorije velja absolutna prepoved nadurnega dela; določenim pa se lahko odredi le če s tem soglašajo (relativna prepoved). ABSOLUTNA prepoved nadurnega dela velja za naslednje kategorije delavcev: - delavci, ki še niso dopolnili 18l - delavcem ki po mnenju zdravnika lahko nadurno delo poslabša zdravstveno stanje - delavci s polnim delovnim časom krajšim od 36h/teden (zaradi večje nevarnosti za poškodbo / okvaro zdravja) - delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom - delavke v času nosečnosti, v času dojenja + 1l po porodu (če izhaja nevarnost iz ocene tveganja) * takim delavcem ni mogoče tudi neenakomerno razporediti delovni čas ali ga začasno prerazporediti RELATIVNA prepoved nadurnega dela velja za: - starejše delavce - delavci, ki negujejo otroka starega do 3l - delavci, ki sami živijo z otrokom mlajšim od 7l / hudo bolnim otrokom / otrokom ki potrebuje posebno nego in varstvo * lahko opravljajo nadurno delo s soglasjem

Answer 118

Dopolnilno delovno razmerje je delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, ki ga sklene delavec, ki je pri drugem DD zaposlen že s polnim delovnim časom - dopustno skleniti le za opravljanje deficitarnih poklicev (mnenje ZRSZ) ali opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del - lahko sklene za max 8h tedensko - pogoj: soglasje DD, kjer ima delavec POZ s polnim delovnim časom Dopolnilno delovno razmerje preneha po pravilih delovnega prava + dodatni razlog: če DD umakne soglasje, ki so ga dali za sklenitev pogodbe

Answer 119

DD mora pred začetkom koledarskega / poslovnega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvestiti delavce in sindikate * če sindikat / svet delavcev / delavski zaupnik zahteva, ga mora DD 1x letno obveščati o izrabi delovnega časa glede na razpored, o nadurnem delu in začasni prerazporeditvi delovnega časa

Answer 120

Zakon lahko med letom ZAČASNO prerazporedi delovni čas, če nastopijo okoliščine, ki to terjajo. Pri tem mora upoštevati omejitve pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa. O tem mora obvestiti delavca min 1dan pred razporeditvijo.

Answer 121

Razporeditev delovnega časa je v pristojnosti DD, delavec pa lahko predlaga drugačno razporeditev zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja *DD lahko sprejme / zavrne predlog - svojo odločitev mora utemeljiti

Answer 122

Za nočno delo se šteje delo v času med 23h in 6h. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna izjema, je nočno delo nepretrganih 8h dela med 22h in 7h. OMEJITVE: 1. DD se mora pred uvedbo nočnega dela oz. če se nočno delo redno opravlja najmanj 1x letno posvetovati s sindikati o vprašanjih povezanih z nočnim delom 2. v primeru organiziranja dela v izmenah, je potrebna njihova periodična izmenjava - delavec ene izmene lahko nočno dela najdlje 1 teden (več le s pisnim soglasjem) 3. DD ne sme odrediti nočnega dela: - delavcem mlajšim od 18 let - delavkam v času nosečnosti, ko dojijo + 1l po porodu (če iz ocene tveganja izahja nevarnost) - delavcu, ki nima urejenega prevoza na delo 4. DD lahko odredi nočno delo le s soglasjem: - starejšim delavcem - delavcem, ki negujejo otroka do 3l - delavcem, ki sam živi z otrokom do 7l, hudo bolnim oz. potrebuje posebno nego

Answer 123

Kot nočni delavec se šteje delavec, ki dela ponoči vsaj 3h svojega dnevnega delovnega časa oz. ki dela ponoči vsaj 1/3 polnega letnega delovnega časa. Dodatne pravice: - daljši letni dopust - ustrezna prehrana med delom - strokovno vodstvo delovnega / proizvodnega procesa * če bi se po mnenju zdravnika lahko delavcu poslabšalo zdravstveno stanje zaradi nočnega dela, ga mora DD zaposliti na ustrezno delo

Answer 124

Delavec, ki dela s polnim delovnim časom ima pravico do 30 min odmora med delovnim delom * delavci ki delajo s krajšim delovnim časom imajo pravico do sorazmernega dela odmora, pod pogojem, da delajo najmanj 4h dnevno * v primeru neenakomerne razporeditve se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini delovnega časa - odmor se lahko določi šele 1h po pričetku dela in najkasneje 1h pred koncem delovnega časa * odmor se všteva v delovni čas

Answer 125

Delavcu pripada v obdobju 24h pravica do počitka v nepretrganem trajanju 12h - DNEVNI POČITEK *če je delovni čas neenakomerno razporejen, min 11h V obdobju 7 dni ima delavec poleg tega pravico do počitka v trajanju najmanj 24 h - TEDENSKI POČITEK *DD odredi dnevni in tedenski počitek glede na potrebe dela (ne more izbrati delavec)

Answer 126

Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo POZ - če ima delavec zaposlitev krajšo od 1 leta v posameznem koledarskem letu mu pripada sorazmerni del dopusta v višini 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve - DD je dolžan delavca najkasneje do 31. marca obvestiti o odmeri letnega dopusta Na pridobitev pravice do letnega dopusta ne vpliva dejstva ali je delavec dejansko opravljal delo ali je bil z dela opravičeno odsoten (zakon veže dopust na trajanje zaposlitve) --> tudi ob opravičeni odsotnosti z dela ne izgubi pravice do letnega dopust - mora biti izrabljen v tekočem letu oz. najpozneje do 30. junija naslednjega leta * v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta

Answer 127

Po ZDR-1 je minimalni letni dopust najmanj 4 tedne * ne glede na to ali je pogodba sklenjena za polni ali krajši delovni čas * odvisno od razporeditve delovnega časa (če delavec dela 5 dni potem ima min 20 dni dopusta, če dela 4 dni potem in 16 dni) Poleg minimalnega letnega dopusta delavcu pripadajo tudi dodatni dnevi: - dodatni 3 dnevi za starejšega delavca, invalida, delavca z min 60% telesno okvaro, delavec, ki neguje otroka, ki potrebuje posebno nego - dodatni dan za vsakega otroka pod 15let - dodatni dnevi za nočnega delavca - dodatnih 7 dni za delavca pod 18 let - drugi kriterij po kolektivnih pogodbah *ZDR ne določa maximuma, določen je pa v ZJU

Answer 128

Tudi delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do polnega letnega dopusta, vpliva pa delovni čas na nadomestilo plače v času izrabe dopusta *krajša odmera dopusta vpliva le če ima drugačno razporeditev delovnih dni (npr. 3 dni --> 1 dni min dopusta)

Answer 129

Upravičene odsotnosti z dela, prazniki in dela prosti dnevi, sobote in nedelje, ko delavec sicer ne dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Answer 130

Letni dopust se lahko izrabi v več delih - en del mora trajati najemanj tedna - o načinu in času izrabe odloča DD (mora upoštevati tudi možnosti za počitek delavca in njegove družinske obveznosti) - DD mora omogočiti delavcu da ga seznani s svojimi predlogi za izrabo letnega dopusta - starši šoloobveznih otrok imajo pravico do izrabe 1 tedna v času šolskih počitnic - vsak delavec ima en dan dopusta pravico izkoristiti na dan, ki si ga sam določi (mora obvestiti vsaj 3 dni prej) --> DD pravico odreči le če bi resneje ogrozilo delovni proces

Answer 131

- DD ima dolžnost da omogoči izrabo celotnega letnega dopusta v tekočem letu in tako organizirati delovni proces - 2 tedna mora delavec izrabiti v tekočem letu - preostanek lahko delavec v dogovoru z DD prenese v naslednje koledarsko leto in izrabi do 30 junij

Answer 132

Vsak DD je dolžan delavcu, ki med koledarskim letom sklene POZ z drugim DD, zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve pri DD, razen če se dogovori drugače.

Answer 133

Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati (ne enostransko, ne v soglasju z DD) *izjema: mogoč tak dogovor ob prenehanju delovnega razmerja

Answer 134

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela v primerih: - lastne poroke - smrti ožjih družinskih članov (zakonec, otrok, starši) - hujše nesreče, ki zadane delavca * za vsak primer 1 dan, skupaj iz tega naslova pa max 7 dni v letu * kolektivne pogodbe lahko določajo dodatne razloge / daljši čas trajanja

Answer 135

1. Odsotnost zaradi osebnih okoliščin 2. Izraba letnega dopusta 3. Opravičena odsotnost iz zdravstvenih razlogov 4. Zaradi izobraževanja 5. Na z zakonom določene praznike in dela proste dneve * le izjemoma lahko DD omeji, če delovni proces ali narava dela zahteva (delo v manj ugodnem delovnem času - dodatek k plači) 6. Krvodajalski dan 7. Če odpove POZ DD min h na teden zaradi iskanja nove zaposlitve in 1 dan za vključevanja v ukrepe na trgu dela 8. Opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih (vojaške obveznosti, funkcije na lokalnih / državnih volitvah) / funkcije delavskega predstavnika (nadomestilo urejajo kolektivne pogodbe)

Answer 136

V primeru naravnih ali drugih nesreč se lahko vrsta in kraj opravljanja dela določena s POZ začasno spremenita, če je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje DD. *odredi lahko le za toliko časa kolikor trajajo okoliščine

Answer 137

Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja v skladu s potrebami delovnega procesa, širitve sposobnosti za opravljanje dela, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti. * DD lahko delavca napoti na izobraževanje - delavec n more odkloniti (če odkloni se to šteje za kršitev pogodbenih obveznosti) * DD je dolžan zagotoviti izobraževanje, če to zahtevajo potrebe delovnega procesa in bi se dalo s tem preprečiti odpoved POZ iz poslovnih razlogov / nesposobnosti * v času odrejenega čakanja na delo doma zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delavcu, se je delavec dolžan izobraževati - čas izobraževanja se všteva v delovni čas v primeru napotitve DD * če je izobraževanje tudi v interesu delavca se s pogodbo o izobraževanju dogovorita glede odsotnosti z dela zaradi izobraževanja

Answer 138

Delavec in DD medsebojne p/o glede izobraževanja uredita s pogodbo o izobraževanju (trajanje izobraževanja, medsebojne p/o - npr. da bo po koncu izobraževanja sklenjena nova POZ, kritje stroškov, odsotnosti z dela, rok do katerega mora delavec končati izobraževanje)

Answer 139

Delavec ima na podlagi ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oz. opravljanje izpita, na dan ko prvič opravlja izpit *pripada delavcu, če se izobražuje v lastnem interesu (neplačana odsotnost) ali interesu DD (plačana odsotnost)

Answer 140

Temeljna obveznost delavca je izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja * DD ima možnost odpovedi POZ ali disciplinskih ukrepov * disciplinske sankcije: - opomin - denarna kazen ali odvzem bonitet (le če določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti) * discipl. sankcije ne smejo biti takšne, da trajno spreminjajo delovnopravni položaj delavca (POZ se lahko spremeni le s soglasjem)

Answer 141

Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja DD - pred izrekom disciplinske sankcije mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se o njih izjavi (zagovor: min rok 3 dni) - ne rabi obvestiti sindikat - lahko pa sodeluje v postopku po pooblastilu delavca - odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti pisna, obrazložena in vročena delavcu *ROK za sprožitev disciplinskega postopka: 1m od seznanitve / 3m od kršitve ROK za izvršitev sankcije: 30d po vročitvi Delavec lahko zahteva SODNO VARSTVO pred pristojnim delovnim sodišče zoper odločitev o disciplinski odgovornosti v 30d od vročitve odločitve DD

Answer 142

Če delavec na delu ali v zvezi z delom povzroči DD škodo, mu jo mora povrniti * delavec je dolžan povrniti le škodo, ki jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti (za škodo iz navadne malomarnosti ni odškodninsko odgovoren) * če škodo povzroči več delavec je odgovoren vsak le za del škode, ki ga je sam povzročil (če se ne da ugotoviti - po enakih deležih) * če več delavcev povzroči škodo z naklepnim KD so solidarno odgovorni DD je dolžan delavcu povrniti škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom * odgovarja za škodo povzročeno iz naklepa ali hude / lahke malomarnosti * odgovarja tudi za škodo, ki jo je povzročil s kršenjem pravic iz delovnega razmerja * odškodninska odgovornost zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ali dolžnosti varstva pred spolnim / drugim nadlegovanjem in trpinčenjem

Answer 143

Kategorije delavcev, ki so posebej varovane: 1. ženske 2. varstvo zaradi nosečnosti in starševstva 3. delavci mlajši od 18 let 4. oseb s statusom invalida 5. starejših delavcev

Answer 144

Prepovedano opravljanje podzemnih del v rudnikih za ženske * izjeme: - vodilne delavke - čas prakse zaradi strokovnega izobraževanja - delavke v zdravstvenih in socialnih službah (in v podobnih primerih, ko odhajajo na podzemna dela zaradi opravljanja nefizičnih de) + varstvo žensk v povezavi z varstvom zaradi nosečnosti in starševstva

Answer 145

Posebno varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva: 1. prepoved opravljanja določenih del v času nosečnosti / dojenja * ki bi lahko ogrozila zdravje delavke / otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja) - -> DD mora zagotoviti drugo delo, če ne more pa nadomestilo plače (100%) 2. varstvo v zvezi z nočnim in nadurnim delom + glede neenakomerne razporeditve in prerazporeditve delovnega časa - delavka v času nosečnosti + 1leto kasneje ne sme opraviti nočnega in nadurnega dela, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za zdravje - delavcu z otrokom do 3l se lahko naloži nadurno / nočnega dela le s predhodnim soglasjem (pisnim) - delavcu, ki sam skrbi za otroka do 7 let / hudo bolnega / potrebuje posebno nego in varstvo se lahko naloži nočno / nadurno delo le z njegovim soglasjem 3. pravica do odmora za dojenje * za otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti + če delavka dela polni delovni čas - min 1h dnevno 4. pravica do odsotnosti z dela zaradi materinskega, očetovskega in starševskega dopusta * ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - DD je dolžan zagotoviti dopust povezan s porodom in nego, varstvom in vzgojo otroka - nadomestilo se izplača na podlagi starševskega zavarovanja - po prenehanju dopusta mora DD zagotoviti vrnitev na isto delo 5. pravica do dela s krajšim delovnim časom *ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ima 1 od staršev, ki neguje in varuje otroka do 3 l + podaljša v primeru več otrok in v primeru otrok s posebnimi potrebami 6. posebno varstvo pred odpovedjo in diskriminacijo 7. pravica do varstva podatkov v zvezi z nosečnostjo - DD ne sme zahtevati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti, razen če sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic 8. pravica do daljšega letnega dopusta - 1 dan za vsakega otroka do 15 let 9. drugo - pravica do odklonitve napotitve na delo v tujino

Answer 146

Veljajo dodatne prepovedi in pravice: 1. prepoved opravljanja težkih in zdravju škodljivih del (delo, ki se opravlja pod zemljo / vodo, presega telesne in psihološke sposobnosti, zpostavljanje škodljivim dejavnikom) 2. prepoved opravljanja nočnega dela in nadurnega dela + dodatnega dela v primeru naravne ali druge nesreče + neenakomerno / prerazporeditev delovnega časa 3. posebne omejitve za delovni čas, odmore in počitke - delovni čas: max 40h/teden, 8h/dan - odmor: 30 min (če delavec dela min 4h) - dnevni počitek 12h / tedenski počitek: 48h 4. pravica do daljšega letnega dopusta (dodatnih 7 dni)

Answer 147

- prepoved dela med 22h-6h (kulturne, umetniške, športne dejavnosti: 24h-4h) IZJEMA: v primeru višje sile, ko mora biti delo izvršeno takoj, pa ni na razpolago dovolj polnoletnih delavcev *potreben nadzor s strani polnoletnega delavca + ustrezen počitek v naslednji 3 tednih

Answer 148

Invalidi uživajo posebno varstvo po ZDR-1 in ZPIZ ter Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) Pravice delovnih invalidov: - zagotovitev drugega dela ustreznega preostali delovni zmožnosti - opravljanje dela s krajšim delovnim časom - poklicna rehabilitacija - nadomestilo plače Prepovedi po ZDR-1: - prepoved nadurnega dela, če dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov ZPIZ + neenakomerne razporeditve / prerazporeditve - pravica do daljšega letnega dopusta (dodatni 3d) - posebno varstvo pred odpovedjo in disrkiminacijo - druge pravice, kot je odklonitev napotitve dela v tujino ZZRZI določa kvotni sistem zaposlovanja oseb s statusom invalida in spodbude.

Answer 149

Po ZDR-1 do starejši delavci tisti, starejši od 55 let in uživajo posebno varstvo (pri tem varstvo pred odpovedjo POZ uživajo starejši delavci pred upokojitvijo - 58 let ali 5 l manjkajoče pok. dobe) Posebno varstvo: - nadurno in nočno delo le s soglasjem delavca + prerazporeditev in neenakomerna razporeditev del. časa - pravica do daljšega letnega dopusta (dodatni 3 dnevi) - pravica do dela s krajšim delovnim časom pri delni upokojitvi

Answer 150

Delavec lahko uveljavlja varstvo pravic: - primerno od DD: pisno zahtevati, da kršitev odpravi ali obveznosti izpolni * če DD v 8 dneh od vročitve tega ne stori ima delavec v 30 dneh možnost sodnega varstva - sekundarno od sodišča -> delovno sodišče NEPOSREDNO sodno varstvo ima delavec: - V primer uveljavljanja nezakonitosti odpovedi POZ, drugih načinov prenehanja veljavnosti ali odločitev o disciplinski odgovornosti: lahko uveljavlja v 30d od vročitve oz. odkar je izvedel za kršitev - denarne terjatve iz delovnega razmerja (v splošnem 5-letnem zastaralnem roku)

Answer 151

O sporih iz delovnih razmerij sodijo delovna sodišča: na I. st. - Delovno in socialno sodišče v LJ in delovna sodišča v KP, MB, CE na II. st. - Višje delovno in socialno sodišče v LJ na III. st. (pritožbe in revizije) - VSRS *ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih

Answer 152

ZDR-1 predvideva mediacijo in arbitražo kot način alternativnega reševanja sporov * v roku predpisanem za vložitev tožbe se lahko za to dogovorita * če mediacija ni uspešno zaključena v 90d od sklenitve pogodbe o mediaciji lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni uveljavlja sodno varstvo * arbitraža mora biti dogovorjena kot možnost v kolektivni pogodbi (prepustitev spora v reševanje arbitrom in izključitev pristojnosti sodišča) * če arbitraža ne odloči v roku določenim v arbitražni pogodbi, max pa v 90 dneh lahko delavec v nadaljnjih 30d zahteva sodno varstvo

Answer 153

Terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku 5 let

Answer 154

Inšpektor izvaja nadzor nad izvajanjem določb zakona, kolektivnih pogodb in splošnih aktov DD, ki urejajo delovnega razmerja. Lahko izda: - ureditveno odločbo - kaznuje z globo - začasno zadrži učinkovanje POZ (za odvrnitev škode) - posreduje v sporu med delavcem in DD *na zahtevo, če DD v roku 8d po zahtevi delavca ne izpolni obveznosti iz delovnega razmerja ali odpravi kršitev *sporazum dosežen s posredovanjem I ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo in ima naravo izvšilnega naslova

Answer 155

Sindikati imajo pravico varovati interese in pravice članov sindikata (delavcev) pri DD na podlagi URS in mednarodnih pogodb in DD tega ne sme preprečevati -> urejajo kolektivne pogodbe in dogovori med sindikati in DD. *pravica svobodnega delovanja in imenovanja predstavnikov * prepoved diskriminacije in posebno varstvo pred odpovedjo Če je izvoljen sindikalni zaupnik, se posreduje DD ta podatek (če ni izvoljen, se pravice zagotavljajo preko predsednika sindikata) NALOGE: 1. sklepanje kolektivnih pogodb z DD (Zakon o kolektivnih pogodbah) 2. vodenje stavk (Zakon o stavki) 3. Sindikat ima pravico do sodelovanja pri: - sprejemu splošnih aktov s katerimi se določa organizacija dela in obveznosti delavcev (se predhodno pošlje v mnenju sindikatu) - dolžnost obveščanja 1x letno o številu in razlogih za uporabo napotenih agencijskih delavec - pri prenosu (dela) podjetja - dolžnost obveščanja - v disciplinskih postopkih / postopkih odpovedi - lahko sodeluje sindikat na pooblastilo delavca - odpoved del. razmerja - dolžnost obveščanja na zahtevo delavca - obveščanje o predvideni odpovedi večjemu št. delavcev in obveznost posvetovanja pri opredelitvi seznama presežnih delavcev - izvajanje nadurnega in nočnega dela Posebne pristojnosti imajo tudi voljeni delavski predstavniki - svet delavcev ali delavski zaupnik *ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju

Answer 156

``` Reprezentativnost sindikati (po ZDR-1 sindikat pri DD) je pogoj za opravljanje nekaterih aktivnosti, ki se nanašajo na zastopanje interesov vseh zaposlenih --> kolektivni odpust, splošni akti, sprememba DD, obveščanje in posvetovanje *za sindikat pri DD se štejejo reprezentativni sindikati, ki imenujejo sindikalnega zaupnika ``` - v drugih zadevah (disciplinski postopki, odpoved POZ s strani DD) gre upravičenje sindikatu, katerega član je delavec, če delavec tako zahteva (ni rabi biti reprezentativni sindikat)

Answer 157

Med najpomembnejše ekonomske pravice v okviru II. Poglavja urs nedvomno sodi svoboda dela (49. člen). Svoboda dela vključuje tri elemente: - pravico do proste izbire zaposlitve; - dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji; - prepoved prisilnega dela. Izvedba omenjene ustavne določbe je v delu, ki se nanaša na dostopnost delovnega mesta, zagotovljena v okviru delovno pravne zakonodaje. Pri tem je treba zlasti opozoriti na tiste določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki govorijo o obvezni objavi prostih delovnih mest (23. in 25. člen ZDR), ki mora vsebovati pogoje za opravljanje dela, ter na Zakon o javnih uslužbencih glede objave javnega natečaja in njegove obvezne vsebine (58., 59. in 60. člen Z JU).

Answer 158

Med najpomembnejše socialne pravice v okviru II. poglavja sodi pravica do socialne varnosti (50. člen). Pravica do socialne varnosti obsega pravico do socialnega zavarovanja in pravico do socialnega varstva. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. V okvir drugega obveznega socialnega zavarovanja sodita zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje, ki zagotavlja pravice iz naslova starševstva. Pogoje, pod katerimi se priznavajo pravice iz obveznega zavarovanja, upravičence, način financiranja, organizacijo zavarovanja ter varstvo pravic iz tega naslova urejajo posamezni področni zakoni (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o delovnih in socialnih sodiščih …).

Answer 159

- svoboda dela - 66. člen (varstvo dela); - 72. člen (zdravo življenjsko okolje); - 75. člen (soodločanje); - 76. člen (sindikalna svoboda); - 77. člen (pravica do stavke).

Answer 160

ZDR-1 določa za sindikalne predstavnike in voljene delavske predstavnike (član sveta delavcev, delavski zaupnik) posebno varstvo pred odpovedjo z namenom varstva pred diskriminacijo --> varstvo uživajo ves čas trajanja funkcije in 1l po prenehanju *možna odpoved POZ le s soglasjem sindikata IZJEMA: odpoved POZ iz poslovnih razlogov, če DD hkrati ponudi drugo ustrezno delo & odpoved POZ zaradi prenehanja DD Če sindikat poda negativno mnenja v zvezi z odpovedjo POZ prenehanje pogodbe ne učinkuje 30 d od vročitve oz. do poteka roka za mediacijo, arbitražo ali sodno varstvo.

Answer 161

Pri spremembi DD ima delavski zaupnik pravico ohraniti ta status, če pri DD prevzemniku obstajajo pogoji za imenovanje *če pogoji na obstajajo uživa varstvo pred odpovedjo še eno leto po prenosu podjetja (takrat prenehal mandat)

Answer 162

1. Če sklene pogodbo REPREZENTATIVNI sindikat velja ta za vse delavce pri delodajalcu 2. Če sklene pogodbo nereprezantivni sindikat, velja ta le LE ZA ČLANE SINDIKATA --> lahko ugodneje uredijo pravice za člane, če se urejajo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti + gre za pravice, ki niso urejene že v zakonu (npr. solidarnostna pomoč, jubilejne nagrade) (--> ni pa mogoče s podjetniško KP urejati pravic ugodneje le za člane sindikatov)

Answer 163

DD lahko napoti delavca na delov v tujini, če: - je taka možnost vnaprej predvidena s POZ ali - če stranki skleneta novo POZ, ki takšno določbo vsebuje V določbi je potrebno določiti: - trajanje dela v tujini - o praznikih in dela prostih dnevih - o minimalnem letnem dopust - o plačah in drugih prejemkih (in zagotavljanju teh, če so ti po nacionalnih predpisih urejeni drugače) - o dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini - o pogojih vrnitve v domovino Delavec lahko ODKLONI iz upravičenih razlogov (nosečnost, varstvo otroka do 7 let starosti, vzgoja in varstvo otroka do 15 leta starosti, če delavec živi sam z njim, invalidnost, zdravstveni razlogi) Po prenehanju dela mora DD zagotoviti delavcu tudi vrnitev v RS

Answer 164

Delavec napoten po POZ po tujem pravu na opravljanje dela v Slovenijo opravlja delo v Sloveniji pod pogoji, ki jih določa zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev *p/o so zagotovljene v skladu s POZ, mora pa mu DD zagotavljati minimalne pravice v skladu s slovenskim pravo, če so za delavca ugodnejše (upošteva ZDR-1 in kolektivne pogodbe)

Answer 165

Velja temeljno pravilo o prepovedi otroškega dela otrok, mlajših od 15 let IZJEMOMA lahko proti plačilu sodeluje pri: - snemanju filmov - pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti Otrok, ki je dopolnil 13let lahko opravlja LAŽJE DELO nadalje 30d v letu, v času šolskih počitnic, tudi v drugih dejavnostih, če delo ne ogroža njegovo varnost, zdravje, izobraževanje in razvoj (vrsta del je določena s posebnim pravilnikom) * max 7h/dan in 35h/teden * če opravlja delo med šolanjem, izven časa za pouk - max 2h/dan in 12h/ teden V obeh primerih je potrebno pridobiti prehodno dovoljenje inšpektorat za delo, ki ga izda na podlagi ZZ.

Answer 166

Posebnosti: - v prehodnih določbah ZDR-1 so obdržane v veljavi posebnosti prejšnje zakonodaje - pogodbo je treba predložiti v presojo zakonitosti in registracijo pristojni UE v 8d od sklenitve - pogoj starosti: min 16 let

Answer 167

Se je prenehala opravljati v l. 2009 - ohranja status javne listine glede vpisov, ki so bili izvedeni - hranijo DD (morajo izročiti delavcu na zahtevo oz. ob prenehanju del. razmerja)

Answer 168

Ureja področje: - brezposelne osebe - delazmožne osebe - ustrezne zaposlitve - primerne zaposlitve - ukrepe države na trgu dela - začasno in občasno delo - aktivno politiko zaposlovanja in javna dela - zavarovanje za primer brezposelnosti - pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - trajanje denarnega nadomestila in vračilo tega - prijava v evidenco brezposelnih - zagotavljanje dela delavcev uporabniku (agencija)

Answer 169

Nadomestilo izgube plače / dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti *zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Answer 170

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Answer 171

Za brezposelno osebo se šteje le oseba, ki se prijavi pri zavodu.

Answer 172

Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če: - redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, - se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu, - se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov, - se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in - uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.

Answer 173

strezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev: - za nedoločen ali določen čas s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega po zakonu, ki ureja delovna razmerja ali v skladu z odločbo o ugotovljeni invalidnosti, - na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj, - ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti, in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje, dodatna znanja in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela. (2) Ne glede na prejšnji odstavek za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za ustrezno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.

Answer 174

(1) Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev: - za nedoločen ali določen čas z najmanj polovičnim delovnim časom, - na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj, - ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev, in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb. (2) Ne glede na prejšnji odstavek za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za primerno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj. (3) Brezposelni osebi se lahko ponudi primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna. Odstop od določb po ZIUOPDVE - kot primerna zaposlitev se šteje tudi zaposlitev, ki ni določena z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, brezposelni osebi pa se lahko ponudi primerna zaposlitev od dneva prijave v evidenco brezposelnih oseb dalje; ukrep velja do 30.6.2021 in se lahko podaljša za šest mesecev, vendar najdlje do 31.12.2021

Answer 175

Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.

Answer 176

Brezposelni osebi se prizna denarno nadomestilo v trajanju: - treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let, - šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let, - devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let - 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let, - 19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let, - 25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, in za zavarovalno dobo več kot 28 let. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove. Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 eura. Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.

Answer 177

Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. - na podlagi pisnega sporazuma; - zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov; - zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga; - zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil; - zaradi delodajalčeve izredne odpovedi; - zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku; - zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva; - če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; - če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu; - zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo v skladu s predpisi. Ne glede na določbe prve in druge alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavi: - zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom; - zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi; - eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.

Answer 178

Prejemnika denarnega nadomestila, ki prvič krši obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona, zavod povabi na zaslišanje, na katerem mu omogoči, da poda izjavo in predloži dokazila v zvezi z okoliščinami kršitve. Če prejemnik denarnega nadomestila ne izkaže opravičljivih razlogov za kršitev, zavod izda odločbo, s katero se mu denarno nadomestilo ne glede na drugi odstavek 62. člena tega zakona z dnem nastanka razloga iz navedene določbe za naslednja dva meseca zniža za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila, ki mu je priznan na dan storitve prve kršitve. Ne glede na: Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 eura Če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom, se mu izplačuje znižano denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.

Answer 179

Iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti status brezposelne osebe, se prijavi na zavodu osebno ali v elektronski obliki z uporabo sistema e-storitev.

Answer 180

Evidenco dijakov in študentov, ki upravljajo občasno in začasno delo dijakov in študentov vodi Študentska organizacija Slovenije. Evidenca vsebuje vse podatke o opravljenem delu, pridobljena znanja, izkušnje in kompetence osebe. Do teh podatkov lahko brezplačno dostopa MDDSZ in ZRSZS.

Answer 181

Ureja: 1. zdravstveno zavarovanje - obvezno in prostovoljno - pri obveznem ureja zavarovalne osebe, pravice iz obveznega zavarovanja, nadomestila med začasno zadržanostjo od dela in vire sredstev - pri prostovoljnem zavarovanju ureja dopolnilno zavarovanje, izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja in pogoje za preoblikovanje vzajemne družbe 2. ureja odnose me ZZZS in zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi zdravstvenimi delavci 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije 4. Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja 5. povrnitev škode Ta zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, določa nosilce družbene skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno varstvo po tem zakonu obsega sistem družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih. Poleg tega zdravstveno varstvo obsega tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti.

Answer 182

Vsakdo ima pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Za družbeno uresničevanje te pravice se pri Vladi Republike Slovenije ustanovi Svet za zdravje.

Answer 183

Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja določa ta zakon. Nosilec obveznega zavarovanja po tem zakonu je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice.

Answer 184

Obvezno zavarovanje obsega: 1. zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela; 2. zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja v obsegu, ki ga določa ta zakon: 1. plačilo zdravstvenih storitev; 2. nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela; 3. povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. * črtano pa je pogrebnina in posmrtnina Zavarovane osebe: Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi družinski člani. - osebe s stalnim prebivališčem v RS, osebe zaposlene v RS, tujci, ki se izobražujejo v RS in družinski člani Za poškodbe pri delu so dodatno zavarovane določene kategorije oseb (učenci in študentje pri praktičnem pouku, invalidi na poklicni rehabilitaciji, brezposelne osebe na javnih delih, volonterji, osebe, ki opravljajo splošno koristna in druga dela po kazenskih predpisih)

Answer 185

Kot družinski člani zavarovanca so ob pogojih, ki jih določa ta zakon, zavarovani: a) ožji družinski člani: 1. zakonec, 2. otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve); b) širši družinski člani: 1. pastorki, ki jih zavarovanec preživlja, 2. vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih določa ta zakon za otroke, 3. starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere, ter posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, razen staršev zavarovancev iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona. Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec. Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem dopolni 26 let.

Answer 186

Z obveznim zavarovanjem je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev: 1. v celoti: sistematični in drugi preventivni pregledi otrok in zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, svetovanje in pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga, zdravljenje in rehabilitacija otrok, zdravljenje v zvezi s HIV, obvezna cepljenja, zdravljenje malignih bolezni, rehabilitacija slepote in slabovidnosti, okvare sluha, avtizma in okvar možganov, zdravljenje in rehabilitacija poklicnih bolezni, nujna medicinska pomoč in patronažni obiski, sobivanje enega starša z otrokom do 5l v bolnici, pregledi za športnike 2. min 90% vrednosti: presaditev organov, zdravljenje v tujini 3. min 80% vrednosti: zdravljenje zmanjšane plodnosti in umetne oploditve, specialistično ambulantne storitve, medicinski pripomočki, storitve v zdravstveni dejavnosti 4. najmanj 70% vrednosti: specialistično ambulantne storitve v nadaljevanju zdravljenja 5. najmanj 60&: reševalni prevozi, ki niso nujni 6. najmanj 50%

Answer 187

Nadomestilo gre zavarovancem na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije: - od prvega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi zdravnik (se ne uporablja če gre za poškodbo izven dela) - od 31. dne zadržanosti od dela v vseh drugih primerih. Ne glede na prejšnji odstavek gre nadomestilo zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev, rejnika, skrbnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar sobiva ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču: - z bolnim otrokom do vključno 14. leta starosti; - z bolnim otrokom do 18. leta starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica v primeru težje okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače, pri kateri je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru kronične bolezni ali okvare v času usposabljanja za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru zdravljenja težkega zdravstvenega stanja; - ne glede na starost z osebo s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo, oziroma z osebo s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Zavarovancu pripada nadomestilo za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je zadržan od dela, kot tudi za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Answer 188

Besedilo se uporablja za začasno zadržanost od dela, ki se začne od 1.5.2021 dalje. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do 10 dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 20 dni.

Answer 189

Nadomestilo znaša: - 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja in posledic darovanja živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik; - 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni; - 80% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Answer 190

Zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, če v tem času opravlja pridobitno delo. Zavarovancu se zadrži izplačevanje nadomestila: - če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da je zbolel; - če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo; - če pooblaščeni zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča. Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas, dokler se zavarovanec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Zavarovancu se zadržano nadomestilo izplača za ves čas opravičene zadržanosti od dela.

Answer 191

Novost uvedena s protikoronsko zakonodajo, velja do 31. 12. 2021 - delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu , in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

Answer 192

Zavarovana oseba ima pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.

Answer 193

Zavarovana oseba ima (skladno z zakonodajo EU) pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Republiki Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Republiki Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas.

Answer 194

Zavarovana oseba ima v skladu z določbami Direktive 2011/24/EU pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije: - na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika v Republiki Sloveniji - na podlagi predhodno predpisanega recepta ali naročilnice - na podlagi predhodno izdane odločbe Zavoda glede napotitve - na podlagi predhodno izdane odločbe Zavoda o predhodni odobritvi.

Answer 195

Sredstva za obvezno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo Zavodu zavarovanci, delodajalci in drugi s tem zakonom določeni zavezanci. Prispevki se plačujejo od osnov, določenih s tem zakonom, po proporcionalnih stopnjah.

Answer 196

Prostovoljna zdravstvena zavarovanja krijejo zavarovancem stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja. Takšna zavarovanja smejo na območju Republike Slovenije izvajati zavarovalnice, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja zavarovalništvo. Dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes Republike Slovenije in se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. Skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem dopolnilno zavarovanje predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja se uvrščajo v zavarovalno vrsto zdravstveno zavarovanje in zavarovalno skupino premoženjska zavarovanja. Zavarovalnice iz prejšnjega odstavka lahko uvedejo naslednje tipe prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj: 1. dopolnilno zdravstveno zavarovanje 2. nadomestno zdravstveno zavarovanje (za osebe, ki ne morejo biti obvezno zavarovane) 3. dodatno zdravstveno zavarovanje (za stroške storitev, ki niso del ne obveznega ne dopolnilnega zavarovanja) 4. vzporedno zdravstveno zavarovanje (uveljavljanje pravic, ki so del obveznega zavarovanja po drugih postopkih)

Answer 197

Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter ministrstvo, pristojno za zdravstvo, se za vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določijo obseg sredstev. Na tej osnovi določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci.

Answer 198

Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja je javna služba, ki jo opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot javni zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. Zavod se organizira tako, da je služba dostopna zavarovanim osebam na posameznih območjih. Zavod oblikuje organizacijske enote za posamezna področja dejavnosti in za posamezna območja.

Answer 199

Pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu lahko uveljavi oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe se dokazuje s kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je javna listina in jo izda Zavod. S kartico zdravstvenega zavarovanja se dostopa do podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, če tako določa posebni zakon, pa tudi do drugih podatkov.

Answer 200

Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Zdravnik, ki ga zavarovana oseba izbere, je njen izbrani osebni zdravnik. Mladoletne osebe morajo imeti izbranega osebnega zdravnika. Zavarovana oseba ima pravico, da poleg splošnega osebnega zdravnika svobodno izbere tudi osebnega ginekologa, specialista ginekologije s porodništvom in osebnega zobozdravnika.

Answer 201

Izbrani osebni zdravnik izda zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, če je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna ali nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje.

Answer 202

V postopkih za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu odločajo zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor zavoda. Imenovani zdravnik: - odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, - odloča o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni; - odloča o napotitvi na zdraviliško zdravljenje; - odloča o upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnem pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših medicinskih pripomočkov; - poda na zahtevo sodišča pisno mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. Odločbo je potrebno osebno vročiti zavarovani osebi. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Answer 203

Zavarovana oseba ali delodajalec se lahko na odločbo imenovanega zdravnika pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor zavoda, in ki jo sestavljata dva zdravnika in en univerzitetni diplomirani pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe.

Answer 204

Za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Answer 205

Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. V vseh drugih primerih pa ima Zavod pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec. Povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka ima Zavod pravico zahtevati tudi od delavca, če je povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe s kaznivim dejanjem. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. *uporaba pravil OZ

Answer 206

Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.

Answer 207

Socialni partnerji se lahko dogovorijo, da se del sredstev iz naslova uskladitve osnovnih plač nameni za vplačilo premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.

Answer 208

Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača za čas pripravništva za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon določa drugače.

Answer 209

V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.

Answer 210

Uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova

Answer 211

Na strani delodajalcev sklepa kolektivne pogodbe vlada.

Answer 212

Že v splošnih določbah Ustave RS je določeno, da je Slovenija socialna država. Med človekovimi pravicam in temeljnimi svoboščinami pa je v 50. členu še posebej izpostavljena pravica do socialne varnosti. Socialna varnost je zagotovljena predvsem z obveznim zdravstvenim, pokojninskim, invalidskim in drugim socialnim zavarovanjem. Zakon o socialni varnosti pa ureja socialno pomoč in varstveni dodatek.

Answer 213

S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ureja: - temeljna načela, obseg zavarovanja in pravice - obvezno zavarovanje - dodatno zavarovanje (pravice, vplačila, pokojninski sklad in izplačevanje pokojninske rente) - pridobitev in odmer pravic iz obveznega zavarovanja (starostna in predčasna pokojnina, delna pokojnina, invalidska pokojnina, pravice v primeru smrti zavarovanca, pravice iz invalidskega zavarovanja, letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo) - pridobitev, uživanje in izguba pravic - izplačevanje pokojnin, izguba in ponovna pridobitev; izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanje, pridobitev pravice in začetek izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo - pokojninsko dobo - zagotavljanje sredstev - tekoče financiranje, prispevki, osnove za izplačilo prispevkov, prihodki iz državnega proračuna - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic - organiziranost ZPIZ in nadzor - povrnitev povzročene škode in neupravičeno pridobljenih sredstev - poklicno zavarovanje (pravice, pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja) - nepremoženjski sklad

Answer 214

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti obsega: - obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ( poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja. S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (dodatno zavarovanje) obsega vključitev v kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.

Answer 215

Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, z izjemo dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Answer 216

Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente. Pravice iz poklicnega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, razen pravice do izplačila odkupne vrednosti premoženja po smrti člana.

Answer 217

V obvezno zavarovanje so vključene fizične osebe ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodna pogodba.

Answer 218

del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;

Answer 219

četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic;

Answer 220

denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;

Answer 221

pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;

Answer 222

obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;

Answer 223

pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;

Answer 224

pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;

Answer 225

edni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca; pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina; starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;

Answer 226

zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;

Answer 227

pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon; Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo , razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.

Answer 228

Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih s tem zakonom. (2) Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci. (3) Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci.

Answer 229

Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje, zavarovanci pa so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. Obvezno se zavarujejo: - delavci v delovnem razmerju v RS -samozaposlene osebe, ki v RS opravljajo pridobitno ali drugo dejavnost - družbeniki oz. delničarji ustanovljeni v RS + ustanovitelji zavodov in zadrug - kmetje. če imajo zdravstveno sposobnost, se ne šolajo in niso uživalci pokojnine + podlage po drugih predpisih --> eden od staršev, če je upravičen do starševskega dodatka, družinski pomočnik, rejniki, verski uslužbenci, vojaki Posebno zavarovanje - za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni

Answer 230

Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.

Answer 231

Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.

Answer 232

Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljata še pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Answer 233

Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na to določbo , pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.

Answer 234

Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu tega zakona, se lahko znižajo zaradi: - skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti - služenja obveznega vojaškega roka - vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starost

Answer 235

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi: - nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela; - nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja - nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela Plača, ki jo delavec v posameznem letu zavarovanja doseže z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas. Plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki

Answer 236

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5%. Usklajevanje izplačila za moške in ženske v prehodnem obdobju do l. 2025 Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27,50%. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,28%

Answer 237

predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je trajno.

Answer 238

Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove.

Answer 239

Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40% starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

Answer 240

Zavarovanec i(delavec, samozaposleni ali družbenik), ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.

Answer 241

Pravico do invalidske pokojnine pridobi: - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica: - poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo; - poškodbe zunaj dela ali bolezni - pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.

Answer 242

Vdova, vdovec oziroma drugi družinski člani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če je ta: - izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali - bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja. Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic po tem zakonu umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo upravičenci pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.

Answer 243

Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic: - če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let; - če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti; - če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

Answer 244

Pravico pridobijo: - otroci; - pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja ( drugi družinski člani).

Answer 245

Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije: - I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti; - II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več; - III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.

Answer 246

Preostala delovna zmožnost je podana: - če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali - če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali - če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali - če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

Answer 247

Vzroki za nastanek invalidnosti so: - poškodba pri delu; - poklicna bolezen; - bolezen; - poškodba zunaj dela. Za poškodbo pri delu se šteje poškodba, ki je nastala v vzročni zvezi z opravljanjem dela, na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, če prevoz organizira DD in na službeni poti in obolenje ki je posledica višje sile ali nesrečnega naključja med opravljanjem dela. *Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva (zdravniški pregled, zdravljenje) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Answer 248

1. Poklicna rehabilitacija 2. Pravica do premestitve 3. Pravica do krajšega delovnega časa od polnega, najmanj 4h dnevno 4. Nadomestilo v času rehabilitacije 5. Pravico do nadomestila za invalidnost 3. Invalidska pokojnina

Answer 249

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo

Answer 250

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec: - pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti; - ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti; - ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom. pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec: - pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti; - ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti; - ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno. Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.

Answer 251

Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi: - s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem; - s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja; - z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas; - z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja. Zavarovancu ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

Answer 252

Pridobi: - zavarovanec po poklicni rehabilitaciji - invalid II. stopnje nad 55 let s preostalo delovno zmožnostjo - invalid III. stopnje, ki še vedno lahko dela s polnim delovnim časom

Answer 253

Če zavarovanec ni bil zaposlen v času nastanka invalidnosti oz. mu je DD odpovedal pogodbo iz poslovnega razloga s soglasjem Komisije oz. je sam prekinil delovno razmerje ali se zaposlil na drugem delovnem mestu *pravico do delnega nadomestila ima oseba s krajšim delovnim časom od polnega

Answer 254

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Zavarovancu pripada pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.

Answer 255

Je namenjena ohranjanju vrednosti. Pokojnine in drugi prejemki, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, se v januarju 2021 uskladijo v višini 2,5 %

Answer 256

Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Answer 257

Zapadli mesečni zneski prejemkov, priznani iz invalidskega zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne izplačajo uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije, in ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

Answer 258

V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. V zavarovalno dobo se šteje tudi čas: - poklicne rehabilitacije - začasne zadržanosti od dela delo duhovnikov, ko ni bilo plačanih prispevkov

Answer 259

Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let zavarovalne dobe.

Answer 260

Vplačilo prispevkov v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prispevke plačujeta delavec in DD.

Answer 261

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavljajo pri ZPIZ. Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe. V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec. Sodno varstvo pravic lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti. O pravicah iz zavarovanja odločajo: - na prvi stopnji - območna enota zavoda; - na drugi stopnji - drugostopenjski organ zavoda.

Answer 262

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca oziroma družinskega člana ali zakonitega zastopnika. *lahko začne tudi na predlog zdravnika (invalidsko zavarovanje) Postopek iz prvega odstavka tega člena je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. Stroške postopka krije zavod.

Answer 263

Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.

Answer 264

Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca. Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.

Answer 265

Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom. -zavarovanje, pri katerem zavarovanec- član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem načrtu. V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom. Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanec-član ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobi pravico do poklicne pokojnine. Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.

Answer 266

Dodatno zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani), z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice. Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Pokojninska družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu.

Answer 267

Ureja pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in pravice do družinskih prejemkov. Ta zakon ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona Zavarovanci so osebe v delovnem razmerju v RS, kmetje, brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilu, osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo V proračun se vplačujejo prispevki DD in zavarovanca

Answer 268

1. pravica do dopusta 2. starševsko nadomestilo 3. pravica do skrajšanega delovnega časa 4. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok, 5. nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.

Answer 269

1. starševski dodatek 2. pomoč ob rojstvu otroka 3. otroški dodatek 4. dodatek za veliko družino 5. dodatek za nego otroka 6. delno plačilo za izgubljeni dohodek

Answer 270

Vrste dopusta so: 1. materinski dopust, 2. očetovski dopust, 3. starševski dopust.

Answer 271

Mati ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 105 dni. Mati obvezno izrabi 15 dni materinskega dopusta. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda Oče ima pravico do materinskega dopusta, če mati: 1. umre, 2. zapusti otroka, 3. na podlagi mnenja zdravnika mati trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka.

Answer 272

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 30 dni. Pravica je neprenosljiva. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju najmanj 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka.

Answer 273

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka. Starša nimata pravice do starševskega dopusta, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v rejniško družino ali zavod. Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu: 1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok, 2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 3. otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole

Answer 274

Pravica do nadomestila obsega: 1. materinsko nadomestilo, 2. očetovsko nadomestilo, 3. starševsko nadomestilo. Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.

Answer 275

Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno prebivališče ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve , vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo.

Answer 276

O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi stopnji krajevno pristojen center. O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

Answer 277

Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo: 1. starševski dodatek, 2. pomoč ob rojstvu otroka, 3. otroški dodatek, 4. dodatek za veliko družino, 5. dodatek za nego otroka, 6. delno plačilo za izgubljeni dohodek.

Answer 278

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po tem zakonu. Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice. Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka. Pravice do starševskega dodatka nima mati, oče ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po tem in drugih zakonih, plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ali delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu.

Answer 279

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka. Pomoč znaša 350 eurov. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Answer 280

Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka --> pod pogoji Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.

Answer 281

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let. Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji. + pomoč pri nakupu vinjete

Answer 282

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. (cca. 100 eur mesečno) Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pravica se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije. Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdlje do njegovega 18. leta starosti,

Answer 283

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka. - odloča na podlagi mnenja zdravniške komisije Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je 734,15 eurov mesečno. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, če imata otrok in eden od staršev ali druga oseba stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Answer 284

O pravici do družinskih prejemkih na prvi stopnji odloča center, ki ga določi minister. O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo. Sodno varstvo pred delovnim in socialnim sodiščem

Delovno pravo in pravo socialne varnosti Flashcards

(308 cards)