Delovno pravo in pravo socialne varnosti Flashcards
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (6)
- s potekom časa
- s smrtjo delavca ali DD
- s sporazumom
- V primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe
- S sodbo sodišča
- po samem zakonu (npr. I. kategorija invalidnosti)
Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas
Odpravnina pripada delavcu, razen v naslednjih primerih:
- je šlo za nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- opravljanje sezonskega dela, ki je trajalo manj kot 3 mesece
- v primeru javnih del in vključitve v aktivno politiko zaposlovanja
- če mu je bila dana POZ za nedoločen čas
Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Delavec ne uživa pravnega varstva in nima pravice do odpravnine.
Pogoji za veljavnost sporazumnega prenehanja POZ:
- ni napak volje
- je dano pisno
+ DD ga mora pisno obvestiti o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti (če tega ne stori, to ne vpliva na sporazum)
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Poznamo redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Vedno mora biti dana v:
- pisni obliki
- obsegati obvestilo DD o pravnem varstvu
Pravica do zagovora delavca pri odpovedi POZ
Delavec ima pravico do zagovora v primeru:
- redne odpovedi POZ iz razloga nesposobnosti
- redne odpovedi POZ iz krivdnega razloga
- izredne odpovedi
Rok za zagovor je min 3 delovne dni.
Obvestitev sindikata oziroma delavskega zaupnika
Le v primeru, da delavec to zahteva
- lahko podajo mnenje v 6 dneh
- če ga ne podajo, se šteje, da ne nasprotujejo odpovedi
- DD lahko odpoved POZ tudi v primeru negativnega mnenja
Redna odpoved POZ (5)
Razlogi:
- poslovni razlog
- razlog nesposobnosti
- krivdni razlog
- nezmožnost za delo zaradi invalidnosti
- neuspešno opravljeno poskusno delo
V primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti za delo in razloga invalidnost mora DD pridobiti mnenje komisije in poskusiti zagotoviti drugo delo.
Odpoved POZ iz krivdnega razloga
Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru če D krši pogodbene obveznosti in je kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz POZ.
1 kršitev ni dovolj (v primeru, da je huda se lahko poda izredna odpoved iz taksativno naštetih razlogov), saj je potrebno prvo podati opozorilo delavcu pred odpovedjo.
Kaj ureja ZDR-1 in za koga se uporablja
ZDR-1 ureja delovna razmerja, ki se praviloma vzpostavi s sklenitvijo pisne POZ med delavcem in delodajalcem (se pa šteje delovno razmerje za sklenjeno tudi če ni sklenjena pisna pogodba pa obstajajo elementi delovnega razmerja).
- ureja individualna delovna razmerja - obveznosti iz delovnih razmerij med delavcem in DD.
- ureja delovna razmerja v zasebnem sektorju in v javnem sektorju v kolikor ZJU ne določa drugače
- uporablja se za delovna razmerja med DD, ki imajo sedež ali prebivališče v RS in delavci, ki so pri njih zaposleni
+ tujimi DD, če je POZ sklenjena v Republiki Sloveniji
+ za delavce zaposlene pri tujem DD, ki so napoteni na delo v RS (če je ureditev ugodnejša od ureditve po tujem pravu)
Kje so še vsebovane določbe o urejanju delovnega razmerja, ki jih morata DD in delavec upoštevati?
- ZDR-1
- določbe drugih zakonov - ZJU in zakoni za posamezne dejavnosti (policijo, obrambo, zdravniška dejavnost itd)
- določbe ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb (konvencije mednarodne organizacije dela, EKČP, Evropska socialna listina)
- kolektivne pogodbe
- splošni akti DD
- se lahko dogovorita za bolj ugodne pravice za delavca kot jih določajo veljavni akti, ne moreta pa se dogovoriti za manj ugodne - delavec se ne more odpovedati minimalnim pravicam iz delovnega razmerja
- če POZ, ki jo podpiše delavec vsebuje kakšno določbo, ki je v nasprotju z minimalnimi pravicami določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, je takšna določba neveljavna in se namesto nje uporablja določba veljavnega predpisa / pogodbe.
Ali je delodajalec dolžan upoštevati kolektivno pogodbo, če pravico ureja tudi ZDR-1?
DD je poleg predpisov, ki določajo minimalne pravice iz delovnega razmerja, dolžan upoštevati tudi kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, še posebej, če pravico ureja bolj ugodno od zakona (višji znesek odpravnine, daljše trajanje letnega dopusta, višje nadomestilo plače, večje število dni za izobraževanje, višji regres). Samo izjemoma lahko zakon določi, da se s kolektivno pogodbo lahko določi manj ugodne pravice za delavca od zakonsko določenih.
Splošni akti DD
Gre za akte, ki jih sprejme delodajalec glede urejanja zadev v svoji pristojnosti in jih morajo zaposleni spoštovati - gre za urejanje:
- organizacijo dela
- obveznosti, ki jih morajo zaposleni upoštevati pri izvrševanju svojega dela (pravilnik o požarni varnosti, o uporabi zaščitne opreme, o varovanju poslovne tajnosti)
- akt o sistematizaciji ( mora sprejeti vsak delodajalec razen manjši in v njem določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu)
- splošni akt sprejme poslovni organ sam, vendar mora pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri DD in se opredeliti od posredovanega mnenja
Določanje plače in drugih pravic v splošnem aktu DD
Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (kamor spada tudi plača, kriteriji z letni dopust, regres, odpravnine, odsotnosti z dela in nadomestila), se na ravni podjetja urejajo s podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikat / več sindikatov in DD.
- -> če pri DD ni organiziranega sindikata, lahko DD ureja plačo in druge pravice iz DR tudi s splošnim aktom, vendar le če so bolj ugodne od zakona in veljavnih kolektivnih pogodb
- predlog mora nujno posredovati v mnenje svetu delavcev oz. delavskemu zaupniku, ki ga mora dati v 8 dneh, delodajalec pa se mora do njega opredeliti
- če ni sveta delavcev / del. zaupnika mora z aktom seznaniti delavce
Kako se lahko delavci seznanijo s splošnim aktom DD
DD mora omogočiti seznanitev delavcev z vsemi veljavnimi splošnimi akti, zato morajo biti na razpolaga na dostopnem mestu, da se lahko delavci seznanijo z njihovo vsebino, ne da bi jih pri tem kdo nadzoroval (npr. oglasna deska DD).
Uporaba ZDR-1 za tuje delavce, ki opravljajo delo v RS
ZDR-1 se uporablja
- za vse delavce, ki so zaposleni pri DD, ki imajo sedež v RS oziroma, ki so s tujim delodajalcem (npr. konzularnim predstavništvom, podružnico tuje družbe) sklenili POZ na območju RS
- za tujce napotene na delo v RS glede minimalnih standardov (če so ugodnejše od ureditve v tujem pravu)
Pogodba o delu in uporaba ZDR-1
ZDR-1 se uporablja le za delovna razmerja, ne pa tudi druga pogodbena razmerja med osebami, ki opravljajo delo za koga drugega (volonterski pripravniki, pogodba o delu, začasno delo upokojencev). Oseba, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe tako nima pravic po ZDR-1 (pripadajo ji pravice, kot si jih dogovori s pogodbo, v ostalem se uporablja OZ)
* če se kljub sklenjeni pogodbi opravlja delo na tak način, da so podani elementi delovnega razmerja (prikrito DR) se v primeru dokazanih elementov oseba šteje za delavca in zanjo velja delovno pravo v celoti
Samostojni podjetnik in ZDR-1
V primeru, če s.p. opravlja delo na trgu na podlagi pogodb civilnega oz. gospodarskega prava, velja za to področna zakonodaja (praviloma neodvisno, samostojno opravljanje dela in ZDR-1 ne velja).
- če se kljub sklenjeni pogodbi opravlja delo na tak način, da so podani elementi delovnega razmerja (prikrito DR) se v primeru dokazanih elementov oseba šteje za delavca in zanjo velja delovno pravo v celoti
- v primeru da gre za ekonomsko odvisno osebo velja omejeno varstvo po ZDR-1
Ekonomsko odvisna osebe
Gre za samozaposleno osebo (s.p.), ki je z naročnikom v dlje časa trajajočem razmerju, opravlja delo za naročnika osebno (tj. ne zaposluje drugih delavcev) na podlagi pogodbe civilnega prava, v okoliščinah ekonomske odvisnosti (najmanj 80% dohodkov letno pridobi od istega naročnika). Je finančno odvisna od naročnika, vendar delo vseeno opravlja samostojno.
ZDR-1 jim priznava omejen obseg varstva - prepoved diskriminacije, minimalni odpovedni roki, prepoved odpovedi pogodbe iz neutemeljenih odpovednih razlogov, zagotavljanje plačila za primerljivo delo, obveznost plačila davkov in prispevkov, odškodninska odgovornost –> te pravice mora zagotavljati DD in s tem namenom mora ekonomsko odvisna oseba konec vsakega leta obvestiti naročnika o obstoju ekonomske odvisnosti in mu predložiti vse informacije, da lahko tudi sam presodi.
Kdaj se šteje, da se delo opravlja v okviru delovnega razmerja?
Delo se opravlja v okviru delovnega razmerja, ko so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, ki so:
- razmerje med delavcem in delodajalcem
- ki je prostovoljno
- kjer se delavec vključi v organiziran delovni proces DD
- kjer delo opravlja osebno in za plačilo ter nepretrgano
- po navodilih in pod nadzorom DD
- bistveno je da opravlja delo v razmerju podrejenosti v sklopu organiziranega delovnega procesa DD
- če so podani elementi v konkretnem razmerju, gre za delovno razmerje tudi če med strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi (kar je sicer pravilo) - bistvene se dejanske okoliščine
Stranki POZ
Stranki POZ sta delavec in DD.
Delavec je lahko le fizična oseba.
DD je lahko fizična ali pravna oseba, ter drugi subjekt kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja, diplomatsko / konzularno predstavništvo.
ZJU: v primeru zaposlitve v državnem organu je DD država, v primeru zaposlitve v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost.
Podružnica: ni pravna oseba, ampak del podjetja tuje pravne osebe
Manjši DD
DD, ki ima zaposlenih 10 ali manj delavcev.
Po ZDR-1 mu pripadajo določene posebnosti in manjše obveznosti:
1. Manjši delodajalec ni dolžan sprejeti akta o sistematizaciji
2. s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne d abi bil vezan na obstoj v zakonu določenih primerov
Diskriminacija na DD
Prepovedana je vsakršna diskriminacija zaradi katerekoli osebne okoliščine:
- pri zaposlovanju
- ves čas trajanja delovnega razmerja
- v zvezi s prenehanjem POZ
+ Prepovedano je spolno in drugo nadlegoavanje na delovnem mestu
ZDR-1 izrecno našteva nekatere osebne okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo (spol, narodnost, rasa, vera, etnično poreklo, barva kože, zdravstveno stanje, članstvo v sindikatu) +
posebej določa da se za diskriminacijo šteje manj ugodno obravnavanje delavcev povezanih z nosečnostjo ali starševskim dopustom
Velja prepoved:
- neposredne diskriminacije
- posredne diskriminacije (če navidezno nevtralni predpis postavlja osebo v manj ugoden položaj)
NE GRE za diskriminacijo če zaradi narave dela ali okoliščin v katerih se opravlja, določena osebna okoliščina predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je zahteva sorazmerna.
Spolno ali drugo nadlegovanje na delovnem mestu
Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave z namenom ali učinkom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kot gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.
*spolno in drugo nadlegovanje se šteje za diskriminacijo + odklonitev ravnanj, ki pomenijo nadlegovanje ne sme biti razlog za diskriminacijo delavca
Trpinčenje na delovnem mestu
Ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje usmerjeno proti posameznim delavcem.
ZDR-1 ga prepoveduje. Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, da prepreči trppinčenje.
Sodno varstvo zaradi diskriminacije / trpinčenja
Delavec, ki meni da je bil diskriminiran ali nadlegovan pri zaposlovanju, med trajanjem razmerja ali ob prenehanju, lahko uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Sodno varstvo je mogoče:
1. neizbranem kandidatu: če meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije lahko v roku 30d od prejema obvestila DD zahteva sodno varstvo
- delavec: če meni da DD ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic ima
—> pravico pisno zahtevati, da kršitev odpravi oz. izpolni obveznosti
(če DD v 8d po prejemu ne izpolni)
–> v 30 dneh od poteka roka za izpolnitev zahteva sodno varstvo - pravico do odškodnine
*denarne terjatve lahko delavec vedno neposredno uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem
*možnost izredne odpovedi pogodbe delavca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja (ima pravico do odpravnine, odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka)
Odškodnina zaradi kršitve diskriminacije / trpinčenja na delovnem mestu
ZDR-1 izrecno določa, da se kot nepremoženjska škoda štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine diskriminacije in nezagotavljanja varstva pred nadlegovanjem / trpinčenjem.
*se mora upoštevati, da odvrača DD od ponovnih kršitev
V primeru uveljavljanja odškodnine velja obranjeno dokazno breme - če delavec uveljavlja kršitev, mora DD dokazati, da ni bilo diskriminacije oz. da je zagotavljal varstvo pred nadlegovanjem
- -> odvračilna funkcija odškodnine
- -> prepoved povračilnih ukrepov (žrtve ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja)
Oblike varstva zaradi diskriminacije / trpinčenja
- sodno varstvo
- Inšpektorat RS za delo –> globa
- Zagovornik načela enakosti
- sindikati in nevladne organizacije
Kdaj se začnejo uresničevati pravice iz delovnega razmerja?
- kaj če delavec na prvi dan dela zboli
Pravice iz delovnega razmerja se začnejo izvrševati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi.
*če datum nastopa dela ni določen, velja datum sklenitve pogodbe
To velja tudi za prijavo v socialna zavarovanja:
- obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- zdravstveno zavarovanje
- zavarovanje za primer brezposelnosti
- če delavec zboli na prvi dan nastopa dela in v drugih opravičenih primerih, se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kljub temu začnejo uresničevati.
POZ - kaj če trajanje ni določeno?
POZ se načeloma sklepa za nedoločen čas, le izjemoma, ob obstoju taksativno zakonsko določenih primerov ali kolektivni pogodbi dejavnosti, pa se lahko sklene za določen čas.
Ali se pogodba sklepa za (ne)določen čas mora biti določeno v pogodbi,
Če POZ ne vsebuje določbe, ali gre za POZ za določen ali nedoločen čas ali če POZ za določen čas ni sklenjena v PISNI obliki ob nastopu dela, vsebuje ZDR-1 domnevo, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.
POZ in pogodbe CP
POZ je pogodba delovnega prava in ob njenem sklepanju se morajo upoštevati določbe ZDR-1, med. pogodba, kolektivnih pogodb, splošnih aktov DD. Glede vprašanj, ki niso urejena pa se uporabljajo splošna pravila CP (OZ).
Le je sklenjena obligacijska pogodba (podjemna, mandatna) se uporabljajo pravila iz OZ. Opravljanje dela na podlagi pogodb CP je dopustno samo, če v razmerju med strankama ne obstajajo elementi delovnega razmerja (podrejeno, osebno delo v tujem delovnem procesu) –> na obstoj delovnega razmerja kaže predvsem če je DD v aktu o sistematizacije določil pogoje za to delo.
Ničnost in izpodbojnost POZ
NIČNOST POZ:
- nasprotuje URS, morali ali prisilnim predpisom
- predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen / nedoločljiv
- ni podlage / nedopustna
- POZ sklenjena z osebo pod 15 let
- POZ sklenjena s tujcem, ki ne izpolnjuje pogojev po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev
- pazi sodišče po uradni dolžnosti, pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha in jo lahko uveljavlja vsak s pravnim interesom pred prisojnim delovnim sodiščem
IZPODBOJNOST POZ:
- omejena poslovna sposobnost 1 stranke
- napake volje (grožnja, zmota, sila)
- -> izpodbija pred prisojnim delovnim sodiščem stranka v katere interesu je izpodbojnost določena
- -> rok 30 dni odkar je oseba izvedela za razlog / 1 leto od sklenitve POZ
Oblika POZ
ZDR-1 določa, da mora biti POZ sklenjena v pisani obliki. DD mora delavcu izročiti pisni predlog POZ praviloma 3 dni pred sklenitvijo, pisno POZ pa ob sklenitvi.
–> NI POGOJ za veljavnost POZ, je veljavno sklenjena tudi če je ustno dogovorjena, namen pisne oblike pa je varstvo delavca (delavec ima vseeno vse pravice iz delovnega razmerja).
Delavec lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva izročitev POZ in njeno izročitev.
Pisna oblika kot POGOJ za veljavnost je predpisana v primeru:
- konkurenčne klavzule (če ni izražena v pisni obliki se šteje, da ni dogovorjena)
- POZ za določen čas (če čas trajanja v POZ ni opredeljen ali ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je sklenjena za nedoločen čas)
Stranke POZ
1. DD
Na strani DD sklene POZ fizična oseba (s.p.) ali zastopnik / pooblaščenec pravne osebe.
- po ZJU je to predstojnik organa (lahko pooblasti uradnika)
- v osebah javnega prava (javne agencije, javni zavodi, javni skladi), nastopa v imenu delodajalca poslovodni organ
- sklenitev POZ s poslovodno osebo - sklene pogodbo o zaposlitve organ, ki je po zakonu ali aktih družbe pristojen za zastopanje DD proti poslovodnim osebam (npr. NS; če take osebe ni pa lastnik).
DELAVEC:
- fizična oseba, ki je dopolnila starost 15 let
- če se POZ sklene z osebo mlajšo je ta nična
Pogoji za sklenitev POZ
- starost 15 let
- splošna zdravstvena zmožnost
- pogoji, ki so za opravljanje določenega dela prepisani z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom DD (akt o sistematizaciji)
* vse pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati mora DD, ki želi zaposliti novega delavca, objaviti v objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela
* DD med prijavljenimi kandidati ne sme izbrati kandidata, ki pogojev ne izpolnjuje –> IZJEMA:
- če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev
- kandidat izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje z zakonom (starost nad 15 let + pogoji po zakonu o zdravniški / sodniški službi)
- zaposlitev je nujna zaradi nemotenega opravljanja dela
- -> sklene lahko pogodbo za določen čas do 1 leta
TUJEC: mora izpolnjevati splošne pogoje + posebne pogoje po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev
- delovno dovoljenje v RS (izda Zavod za zaposlovanje)
- če ga nima ob sklenitvi pogodbe = nična
- ne velja za državljane EU in Švice ter njihove družinske člane (prost dostop do slovenskega trga dela)
Objava prostega delovnega mesta
DD, ki zaposluje nove delavce MORA vsako prosto delovno mesto javno objaviti, razen v primeru izjem, ki ji določa zakon –> JAVNA OBJAVA
- uresničevanje ustavne pravice do svobode dela = delo je pod enakimi pogoji dosegljivo vsem
- lahko objavi na ZRSZ, na spletnih straneh ali v svojih javno dostopnih poslovnih prostorih
DD je dolžan izvesti tudi INTERNO OBJAVO, če zaposluje delavce za določen čas, s krajšim delovnim časom oz. preko agencije za zagotavljanja dela, ima pa prosto DM za nedoločen čas oz. s polnim delovnim časom
*jih mora seznaniti na običajen način pri DD (oglasna deska, e-pošta)
Objava na ZRSZ - le za DD iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države
Objava DM pa NI POTREBNA:
- sklepa pogodba med strankama, kjer predhodno že obstaja del. razmerje:
- zaposlitev štipendista
- zaposlitev pripravnika
- zaposlitev delavca, ki je bil zaposlen za določen čas (razen če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca ali zaposlitev, ker noben od kandidatov ni izpolnjeval pogojev)
- sklenitev nove pogodbe med istima strankama zaradi spremenjenih okoliščin
- prezaposlitev invalida
- zaposlitev delavca, ki je bil zaposlen s krajšim delovnim časom - krajše začasne zaposlitve:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- zaposlitev ki traja največ 3 m - poseben status zaposlenega
- zaposlitev družbenika v svoji družbi
- zaposlitev poslovodnih oseb, prokurista
- zaposlitev voljenih in imenovanih oseb z mandati
- zaposlitev družinskih članov DD, ki je fizična oseba
Sklenitev POZ z vodilnim delavcem brez objave
Če gre za osebo, ki je pri delodajalcu že zaposlena na drugih delih za nedoločen čas.
Vsebina javne objave prostega dela
Mora vsebovati:
- pogoje za opravljanje dela
- rok za prijavo (min 3 dni)
- teče naslednji dan od zadnje objave prostega DM
Diskriminacija in objava o prostem DM
DD mora iskalcu zaposlitve zagotavljati enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine, saj je prepovedana posredna in neposredna diskriminacija.
*posebej določeno: DD ne sme prostega dela objaviti samo za moške / ženske in objava tudi ne sme nakazovati da daje prednost določenemu spolu
Različno obravnavanje je dovoljeno, če:
- razlikovanje, ki temelji na osebni okoliščini je BISTVEN in ODLOČILEN pogoj za delo
- zahteva sorazmerna in upravičena z zakonitim ciljem
Neizbran kandidat, ki meni, da je bil diskriminiran ima možnost, da v 30d od prejema obvestila DD zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem *obrnjeno dokazno breme - če delavec opraviči domnevo, da je bil diskriminiran mora DD dokazati da ni kršil načela enakega obravnavanja
Dokazila in podatki, ki jih DD lahko zahteva od kandidatov za zaposlitev
DD sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ne pa drugih podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (tudi ne sme pogojevati sklenitev POZ s predložitvijo teh oz. drugimi pogoji kot je npr. odlog materinstva)
+ kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (prepovedana vprašanja)
Kandidat je dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela dolžan predložiti in ga obvestiti o vseh dejstvih pomembnih za delovno razmerje.
DD lahko tdi preizkusi znanja in sposobnosti kandidatov, ki se nanašajo oz. so pomembna za opravljanje dela po POZ.
Predhodni zdravstveni pregled
Zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti mora DD pred sklenitvijo POZ kandidata napotiti na predhodni zdravstveni pregled skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu
*stroške nosi DD
Posebni izbirni postopek za zaposlitev delavca
Po ZJU - določen izbirni postopek z javnim razpisom DM
ZDR-1 ni predpisan noben posebni postopek, DD ima pa dolžnosti:
- obvezna objava delovnega mesta
- prepoved diskriminacije pri izbiri
- obvestilo neizbranemu kandidatu (max 8 dni po izbiri)
- osnutek pogodbe v pregled (min 3 dni prej)
- pisna sklenitev POZ
- zdravstveni pregled pred zaposlitvijo
- pri izbiri kandidata ima DD pogodbeno svobodo (če izpolnjuje pogoje za zaposlitev)
Pravno varstvo neizbranega kandidata
DD mora v 8d po zaključenem postopku pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem (lahko pošlje tudi na el. naslov) + mu vrniti vse predložene dokumente na zahtevo kandidata.
Če neizbrani kandidat medni, da mu je bila pri izbiri kršena prepoved disrkiminacije lahko v roku 30d od prejema obvestila zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Sestavine POZ
V POZ morata pogodbeni stranki opredeliti:
- Podatke o pogodbenih strankah (vključno s prebivališčem / sedežem)
- Datum nastopa dela
- Naziv delovnega mesta oz. vrsto dela s kratkim opisom dela
- Kraj opravljanja dela (če ni naveden se šteje, da se delo opravlja na kraju sedeža DD)
- Pogodba na nedoločen čas ali pogodba za določen čas (+ razlog za sklenitev te)
- Polni ali skrajšani delovni čas
- Dnevni in tedenski delovni čas in razporeditev
- Znesek osnovne plače in morebitna druga plačila
- Druge sestavina plače delavca
- Plačilno obdobje in plačilni dan
- Način izplačevanja plače
- Letni dopust in način določanja
- Dolžina odpovednih rokov
- Kolektivne pogodbe ki zavezujejo DD in splošne akte DD
* obvezne sestavine POZ
* pri določenih sestavinah se stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oz. splošne akte DD
Kaj če pogodba vsebuje določbe, ki so v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah po ZDR-1 in kolektivnih pogodbah?
S POZ se lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše od tistih, ki jih določa zakon, kolektivne pogodbe oz. splošni akti DD, saj te določbe pomenijo minimalni standard. Če delavec podpiše POZ, ki mu določa manj pravic, se skladno z ZDR-1 uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov (postanejo sestavni del POZ in nadomestijo pogodbene določbe, ki niso v skladu z njimi)
Se lahko delavec odpove svojim pravicam po ZDR-1
Večina določb iz delovnopravnih virov so kogentne in jih ni mogoče izključiti po volji strank. Tudi če se delavec odreče svoji v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določeni pravici, kot je odpoved odpravnini, letnem dopustu ali povračilu stroškov v zvezi z delom, to ne pomeni, da mu te pravice ne pripadajo.
Delavec lahko denarno terjatev proti DD uveljavlja v zastaralnem roku 5 let.
Obveznosti delavca
ZDR-1 določa temeljne obveznosti delavca:
- vestno opravljanje dela po navodilih in zahtevah DD skladno s sklenjeno POZ
- spoštovanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu
- obveznost obveščanja DD o bistvenih okoliščinah in vseh spremembah podatkov
- vzdržati se škodljivih ravnanj
- obveznost varovanja poslovne skrivnosti
- prepoved konkurence med trajanjem delovnega razmerja (+ tudi po prenehanju v primeru dogovorjene konkurenčne klavzule)
Kakšno delo ima delavec obveznost opravljati?
Delavec mora opravljati delo, v času in na kraju, za katerega se je tako dogovoril s POZ. Opravljanje dela lahko delavec odkloni:
- če bi pomenilo protipravno ravnanje
- če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi / ni bil predhodno seznanjen z nevarnostmi pri delu
- vsebina dela je del POZ in se lahko spremeni le s soglasjem obeh strank - le izjemoma sme DD odrediti drugo delo
Kdaj sme DD odrediti drugo delo
V primeru naravnih in drugih nesreč oz. drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje DD se lahko ZAČASNO spremenita vrsta in kraj opravljanja dela tudi brez soglasja DD.
V drugih primerih lahko DD pisno odredi začasno opravljanje drugega dela le v izjemnih primerih, ki jih določajo zakon ali kolektivne pogodbe (npr. začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnega delavca) + mora upoštevati:
- da gre za ustrezno delo –> delo za katerega delavec izpolnjuje pogoje + se zahteva ista vrsta in raven izobrazbe kot za delo ki ga delavec opravlja po POZ
- -> manjši DD - primerno delo tudi I st. nižja izobrazbe
- da gre za ustrezen delovni čas –> isti kot po POZ
- da gre za ustrezen kraj –> ne več kot 3h vožnje v obe smeri z javnim prevozom
- začasno opravljanje dela –> max 3m v letu
- enaka plača (če je ugodneje) ali plača za začasno delo (če je višja)
- v primerih ko zakon ali kolektivna pogodba določata možnost začasne odreditve, ni potrebna sprememba POZ, ampak zadostuje pisna odreditev DD
Kršitev prepovedi škodljivega ravnanja
Kršitev prepovedi škodljivega ravnanja zoper DD je obveznost delavca, ki je povezana s prepovedjo konkurence in obveznostjo varovanja poslovne skrivnosti. Nanaša se na ravnanja, ki glede na naravo dela, lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca.
Prepoved konkurence
Delavec v času trajanja delovnega razmerja ne sme brez soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo DEJANSKO opravlja DD, če pomenijo / bi lahko pomenili konkurenco –> delavec mora DD zaprositi za soglasje v takem primeru
- mora iti za dejavnost, ki jo dejansko opravlja (ne le vpisano v register)
- če ne pridobi soglasja odškodninsko odgovarja (+ druge posledice: disciplinski ukrep, odpoved POZ=
Konkurenčna klavzula
Gre za določbo v POZ, ki delavcu določen čas po prenehanju delovnega razmerja omejuje opravljanje poklicne ali podjetniške aktivnosti. Mogoča je le v primeru delavcev, ki pri svojem delu pri DD pridobivajo tehnična, proizvodnja ali poslovna znanja in veze (bi z njimi lahko konkuriral)
- mora biti izražena v pisni obliki
- pisno mora biti izraženo tudi dogovorjeno denarno nadomestilo za spoštovanje (min v višini 1/3 povprečne plače delavca)
- časovno omejeno - max 2 l po prenehanju POZ
- lahko dogovori le v primeru sporazumnega prenehanja POZ, redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi s strani DD + za primer izteka pogodbe za določen čas sklenjeno s poslovodjo, prokuristom vodilnim delavcem (opravljanje projektnega dela)
Obveznosti DD
- Zagotavljanje dela skladno s POZ
- Obveznost plačila za opravljeno delo
- Zagotavljanje varnih delovnih razmer
- Varovanje delavčeve osebnosti
Obveznost zagotavljanja dela in obveznost plačila
ZAGOTAVLJANJE DELA–> DD mora zagotavljati delavcu delo, za katero sta se stranki dogovorili s POZ (ne katerokoli delo, razen v izjemnih primerih)
+ zagotoviti potrebna sredstva in delovni material
*če zagotovi delavec = povračilo stroškov (delo na domu)
+ prost dostop do poslovnih prostorov
Če DD ne more več zagotavljati dela, ker je postalo trajno nepotrebno, lahko:
- odpove POZ iz poslovnih razlogov (redna odpoved)
- odredi čakanje na delo na domu (začasno presežni delavci)
PLAČILO - DD mora delavcu zagotoviti ustrezno plačilo kot dogovorjeno s POZ
+ nadomestilo plače v primerih opravičene odsotnosti z dela in ko delavec ne dela iz razlogov na strani DD
*če DD krši temeljne obveznosti zagotavljanja dela in plače lahko delavec izredno odpove POZ (obdrži pravico do odpravnine, odškodnine in pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti)
Začasno presežni delavci
Če DD začasno (max 6 mesecev v koledarskem letu) ne more zagotavljati dela delavcem lahko delavcem pisno odredi napotitev na čakanje na delo od doma
- v tem času mora izplačevati nadomestilo plače v višini 80%
- delavec se more odzvati na poziv DD
- delavec se mora izobraževati v tem času če je takšna potreba
Varovanje delavčeve osebnosti
DD mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost
- dolžnost varovanja dostojanstva delavca = zagotavljanje delovnega okolja kjer ne bo izpostavljen spolnem ali drugem nadlegovanju ali trpinčenju
- dolžnost varstva osebnih podatkov = lahko obdeluje, uporablja, zbira in posreduje podatke le če je tako določeno z zakonom in je to potrebno za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja
- če DD žali ali se nasilno vede do delavca ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja s strani drugih delavcev, kot tudi če ni zagotavljal varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, je to lahko razlog za izredno odpoved POZ (obdrži pravico do odpravnine, odškodnine)
Sprememba POZ
Sprememba POZ je mogoča z:
- sklenitvijo nove POZ
- aneksom k POZ
Nova POZ –> obvezno, ko se sprememba nanaša na:
- delovno mesto ali vrsto dela
- kraj opravljanja dela
gre za POZ za določen / nedoločen čas
- polni delovni čas ali skrajšan delovni čas
- ko DD odpove POZ iz poslovnega razloga / razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove POZ
V drugim primerih se lahko sprememba uredi z aneksom (tudi ko delavec uveljavlja pravico do dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih o starševskem varstvu ali zdravstvenem zavarovanju)
Kako ravnati, ko je delavec že zaposlen pri DD za nedoločen čas, želita pa dogovoriti spremembo pogodbe le začasno?
Delavec in DD lahko skleneta novo POZ za določen čas; v času opravljanja dela po POZ za določen čas pa mirujejo pravice in obveznosti iz POZ za nedoločen čas (suspenz pogodbe), ki “oživi” po izteku veljavnosti POZ za določen čas.
*če gre za kratkotrajno spremembo delovnega mesta lahko DD enostransko odredi delavcu opravljanje drugega dela (če so izpolnjeni pogoji)
Kdo lahko predlaga spremembo / sklenitev nove POZ?
Delavec ali D lahko predlaga drugi stranki spremembo ali sklenitev nove POZ. Do spremembe pa pride le s soglasjem volj obeh strank.
Zavrnitev predloga za sklenitev pogodbe nima samo po sebi učinka in pomeni prenehanje delovnega razmerja le, če je bila hkrati s ponudbo nove pogodbe na zakonit način odpovedana tudi prejšnja pogodba (npr. iz poslovnega razloga)
Sprememba zakona,1 kolektivne pogodbe ali splošnega akta DD in vpliv na sklenjeno POZ?
Če se spremeni to ne vpliva na pravice delavca, ki so ugodneje določene v POZ, saj delavec ohrani vse pravice iz veljavne POZ, ki so za delavca ugodneje določene kot v spremenjenih predpisih. Vpliva pa na vse pravice delavca, ki so manj ugodneje določene v POZ, saj se namesto teh uporabljajo ugodnejše splošne določbe o minimalnih pravicah, kot sestavni del pogodbe.
Suspenz POZ
Suspenz pogodbe pomeni, da se določen čas pravice in obveznosti iz sklenjene POZ ne izvršujejo, dokler ne preneha določena okoliščina zaradi katere je začasno onemogočeno delo delavca. ZDR-1 navaja:
- prestajanje zaporne kazni, vzgojnega, varnostnega in varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek zaradi - katerih delavec ne more opravljati dela 6 mesecev ali
manj
-pripor
- služenje vojaških, civilnih in policijskih obveznosti
- dogovor delavca in DD
V času suspenza POZ ne neha veljati, le začasno se ne izvršujejo medsebojne pravice.
DD ne more v tem času odpovedati POZ –> izjema: izredna odpoved in prenehanje DD
Po izteku okoliščin se mora delavec vrniti na delo najkasneje v roku 5 dni - če se ne mu DD lahko izredno odpove pogodbo
POZ za določen čas
- razlogi (13)
- obvezna pisna oblika
- obvezna navedba razloga za sklenitev POZ za določen čas –> zakoniti dopustni razlogi
- časovna omejitev trajanja ene ali več zaporednih pogodb za določen čas: max 2 leti, če se nanaša na isto delo
- obvezno določiti tudi način izrabe letnega dopusta
- če je sklenjena v nasprotju z zahtevami se po zakonu šteje za je sklenjena za nedoločen čas –> delavec lahko uveljavlja TRANSFORMACIJO nezakonito sklenjene POZ za določen čas v POZ za nedoločen čas oz. po prenehanju POZ za določen čas zahteva sodno varstvo pred nezakonito odpovedjo
Razlogi za sklenitev POZ za določen čas:
1. Delo, ki je po svoji naravi začasno
2. Začasno povečan obseg dela
3. Sezonsko delo
4. Nadomeščanje začasno odsotnega delava
5. tujec za delovnim dovoljenjem za določen čas
6. poslovodne osebe, preokuristi in vodilni delavci
7. Voljeni in imenovani funkcionarji z mandatom
8. priprava na delo, usposabljanje in izobraževanje
9. Delo v prilagoditvenem obdobju po odločbi organa
10. Delo zaradi uvajanja novih tehnologij in izboljšav
11. Javna dela in aktivna politika zaposlovanja
12. Projektno delo
13. Predaja dela
+ razlogi, ki jih določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti (lahko določi tudi, da manjši DD sklepajo POZ za določen čas ne glede na zakonske omejitve)
Za koliko časa se lahko sklene POZ za določen čas in kolikokrat jo lahko DD podaljša?
POZ za določen čas se lahko sklene le za omejen čas, ki je potreben da se delo opravi, vendar največ za 2 leti, pri čemer se časovna omejitev nanaša na isto delo, ne glede na to ali ga je opravljal isti ali drug delavec.
- isto delo: delo na delovnem mestu oz. vrsti dela, ki se dejansko opravlja po sklenjeni POZ
- po izteku časa ne sme za isto delo skleniti POZ z istim / drugim delavcem
- v obdobje se vštevajo vse POZ s 3-mesečno ali krajšo prekinitvijo + delo delavcev preko agencij za zagotavljanje dela
- -> če stranki časovno omejitev ne upoštevata, se šteje da je sklenjena POZ za nedoločen čas
- -> krajši čas trajanja:
- predaja dela: max 1 mesec
- sklenitev POZ za določen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev: max 1 leto
IZJEME: pogodba lahko traja tudi več kot dve leti, če gre:
- za nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- zaposlitev tujca, ki ime delovno dovoljenje
- poslovodno osebo, prokurista, vodilnega delavca
- voljene ali imenovane funkcionarje
- delo na projektu
- lahko traja do izteka časa, ki je potreben da se delo opravi
Prenehanje POZ za določen čas
POZ za določen čas preneha brez odpovednega roka po zakonu s potekom časa (ni odpovednega roka)
*DD ne rabi predhodno obveščati o prenehanju
Če delavec tudi po izteku časa še naprej opravlja delo in DD temu ne nasprotuje oz. stranki nadaljujeta z medsebojnim izvrševanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja se po zakonu šteje, da je bila sklenjena POZ za nedoločen čas.
- delavec lahko kadarkoli v času opravljanja dela zahteva, da mu predloži v podpis pisno POZ za nedoločen čas
- delavec lahko uveljavlja varstvo pred nezakonito odpovedjo v 30 dne od prenehanja dela
Pravica do letnega dopusta pri POZ za določen čas
Delavec pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak mesec dela 1/12 celotnega letnega dopusta.
Preračun viška ur
V primeru da delavec opravi več ur kot znaša polni delovni čas pri delodajalcu zahteva delavec od DD preračun viška ur v delovne dni s polnim delovnim časom.
Pogoji:
- delavec opravljal po POZ za določen čas sezonska dela oz. v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka min 3 mesece
- je opravil več ur kot je polni delovni čas pri DD
- preračun ur v delovne dni ne preseže skupne delovne dobe v letu nad 12 mesecev
*če so izpolnjeni pogoji pripada delavcu plačilo za nadurno delo
Pravica do odpravnine pri POZ za določen čas
Delavec ima po prenehanju POZ za določen čas pravico do odpravnine. Ta pravica pa po zakonu ne gre če je bila POZ za določen čas sklenjena za:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- sezonskega dela, ki traja manj kot 3m
- javna dela in vključitev v APZ
- če delavec in DD skleneta POZ za nedoločen čas ali je delavec odklonil sklenitev take pogodbe za ustrezno delo
Delavec ima pravico do odpravnine tudi če mu času rajanja POZ za določen čas DD odpove pogodbo iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti .
DD, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
V primeru zaposlitve delavca preko agencije za zagotavljanje dela gre za tristrano pogodbeno razmerje med:
- agencijo, ki je DD delavca
- uporabnikom - dejanski DD pri katerem delavec opravlja delo
- delavcem
Delo se opravlja na podlagi POZ, ki jo skleneta delavec in agencija, kjer se dogovorita, da bo delavec opravljal delo pri drugih uporabnikih, na kraju in v času, ki sta določeno z vsakokratno napotitvijo delavca.
*take POZ je sklenjena za nedoločen čas (POZ za določen čas le če so izpolnjeni pogoji, ki se presojajo pri uporabniku, ne pri agenciji)
Predčasno prenehanje napotitve delavca k uporabniku (Agencije za zagotavljanje dela)
- POZ za določen čas:
Predčasno prenehanje nepotitve ne sme biti razlog za prenehanje POZ za določen čas med agencijo in delavcem
- agencija mora do izteka plačevati nadomestilo plače (80%) - POZ na nedoločen čas
Se lahko dogovori v pogodbi nadomestilo za čas, ko agencija delavcu ne zagotavlja dela pri uporabnikih, pri čemer dogovorjena višina ne mor biti nižja od 70% minimalne plače.
Kdo lahko zagotavlja delo delavcev drugim uporabnikom in v katerih primerih?
Delavce sme napotovati na delo k drugemu uporabniku samo DD, ki ima kot glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile + je pridobil ustrezno dovoljenje Ministrstva za delo + je vpisan v poseben register
- delavca sme napotiti če ima sklenjeno z njim POZ za opravljanje dela pri drugih uporabnikih
NI DOVOLJENO - razlogi na stranki uporabnika:
- za nadomeščanje delavcev, ki stavkajo
- uporabnik v zadnjem letu odpovedal POZ večjemu št. delavcev
- delo, kjer so delavci izpostavljeni večjim nevarnostim in tveganjem
- drugi primeri, ki jih določa kolektivna pogodba
- presežena dovoljena kvota pri uporabniku (max 25% delavcev)
- v kvoto se ne vštevajo delavci ki imajo za agencijo sklenjeno POZ za nedoločen čas
- kvota ne velja za manjše DD
Kdo odgovarja napotenemu delavcu za izplačilo plače
Za izplačilo je po POZ primerno odgovorna agencija, subsidiarno pa je tudi uporabnik delavcu odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za obdobje kot je delavec pri njem opravljal delo.
Dolžnosti uporabnika pri napotitvi delavca
Uporabnik mora zagotavljati delavcu vse pravice po zakonu in kolektivni pogodbe ter vse ugodnosti, ki jih nudi drugim delavcem zaposlenim pri uporabniku (menza, parkirišče itd).
- pred napotitvijo mora biti delavec pisno seznanjen o pogojih dela in p/o pri uporabniku (določene v pisnem dogovoru med uporabnikom in agencijo)
- če krši te obveznosti lahko delavec zahteva odpravo neposredno od uporabnika + odkloni opravljanje dela brez negativnih posledic zanj
POZ zaradi opravljanja javnih del
Javna dela - posebni ukrep v okviru aktivne politike zaposlovanja
- vključene brezposelne osebe - sklenitev POZ z izvajalcem javnih del
- za DOLOČEN čas (max 1 leto) - lahko ponovno vključi, a pri istem izvajalcu le še 1x za 1 leto
Posebnosti:
- vključevanje delavca v programe usposabljanja in izobraževanja
- prepoved nadurnega dela
- plača v višini 80-120% minimalne plače
*Zakon o urejanju trga dela
POZ s krajšim delovnim časom
POZ s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene v primeru, da se delavec in DD tako dogovorita in ko delavcu to pravico zagotavljajo posebni predpisi (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
Za krajši delovni čas se šteje vsak čas od polnega delovnega časa, ki velja pri DD in stranki lahko skleneta POZ za poljubno št. ur tedensko.
Delavcu pripadajo vse pravice in obveznosti sorazmerno času, za katerega je sklenil POZ:
- plača
-odmor (če delavec dela min 4h na dan)
V CELOTI mu pripada:
- minimalni letni dopust in regres za letni dopust
- pravica do sodelovanja delavcev pri upravljanju
- pravice iz socialnega zavarovanje ima kot če bi delal polni delovni čas
*DD mu ne sme naložiti dela preko dogovorjenega del. časa (nadure - razen če je v POZ to izrecno dogovorjeno oz. v primeru naravnih in drugih nesreč)
Sklenitev POZ s krajšim delovnim časom z več DD
Delavec lahko sklene POZ s krajšim delovnim časom z več DD in tako doseže polni delovni čas (ne sme preseči polnega delovnega časa določenega z zakonom - IZJEMA: če obstajajo pogoji za dopolnilno delo)
V teh primerih morajo POZ natančno urediti vprašanje:
- delovnega časa
- izrabe letnega dopusta
- druge odsotnosti z dela
- DD morajo delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in ostalih odsotnosti z dela, razen če jim bi to povzročilo škodo
Starejši delavec, ki se delno upokoji in dela s krajšim delovnim časom
ZPIZ določa, da lahko delavec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar min 4h dnevno oz. 20h tedensko
* ima pravico do dela s krajšim delovnim časom če se delno upokoji (nove pogodba)
+ ima pravico do odpravnine ob upokojitve v sorazmernem delu
Delo na domu
Delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali drugih prostorih po svoji zbiri, ki so izven delovnih prostorov DD
- dopustno skleniti POZ o delu na domu za delo, ki sodi v dejavnost DD
- DD je dolžan pred pričetkom obvestiti inšpekcijo za delo (lahko prepove, če je škodljivo ali če gre za dela, ki se ne smejo opravljati na domu)
- nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri delu (določi v POZ)
- mogoče dogovoriti le soglasno (ni mogoča 1-stranska odredba DD)
Drugačno urejanje pravic v POZ s poslovodnimi osebami
Poslovodne osebe so:
- predsednik in člani uprave d.d.
- člani upravnega odbora v d.d.
- izvršni direktorji v d.d.
- poslovodja d.o.o.
- direktor zavoda
- prokuristi
- take osebe lahko sklenejo POZ za čas funkcije oz. opravljanja mandata
Drugače se lahko uredijo pravice, kot določa ZDR-1:
- pogoji in omejtive POZ za določen čas (se lahko sklene za dlje kot 2l)
- delovnega časa
- odmorov in počitkov
- plačilo za delo (glede sestavin plače nista vezana na ZDR-1)
- disciplinske odgovornosti
- prenehanje POZ
Sklenitev POZ z direktorjem, ki je edini družbenik d.o.o.
V tem primeru ista oseba nastopa v imenu delavca in DD in ne gre za opravljanje dela pod nadzorom in po navodilih DD.
Poslovodna oseba, ki je hkrati edini družbenik gospodarske družbe oz. ustanovitelj zavoda, lahko sklene POZ in se šteje za delavca –> veljajo pri sklepanju POZ posebnosti za poslovodne delavce
Sklenitev POZ z vodilnimi delavci
Osebe, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri DD in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
Ne veljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na POZ s poslovodnimi osebami in prokuristi.
Drugače lahko DD in delavec v POZ uredita le:
- delovni čas (da si ga lahko delavec samostojno razporeja, če sta mu zagotovljena pri tem varnost in zdravje pri delu)
Sklenitev POZ za določen čas z vodilnim delavcem
Dopustno le izjemoma
- če je tak vodilni delavec že zaposlen pri DD za nedoločen čas na drugih delih (mu POZ za nedoločen čas miruje)
- gre za vodilnega delavca, ki je imenovan na delovno mesto skladno z zakonom / aktom o ustanovitvi (predvsem javni sektor)
Sprememba DD zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja
Prenos podjetja ali dela podjetja pomeni za delavce spremembo delodajalca
- delavcem zaradi prenosa ne more prenehati POZ
- p&o po POZ preidejo po zakonu na DD prevzemnika in jih je dolžan zagotavljati dokler velja POZ
- delavci imajo zagotovljene pravice iz kolektivne pogodbe, ki zavezuje DD prenosnika, še min 1 l (če prej ne preneha veljati)
- solidarna odgovornost za terjatve delavca nastale do prenosa (odg. DD prenosnik in prevzemnik)
- ne podpiše se nova pogodba, saj je predviden vstop DD prevzemnika v POZ na podlagi zakona
DD prenosnik in prevzemnik morata min 30 dni pred prenosom obvestiti SINDIKATE pri DD o datumu prenosa, razlogih za prenos , pravnih / ekonomskih / socialnih posledicah za delavce in predvidenih ukrepih za delavce
+ posvetovanje s sindikatu z namenom da se doseže sporazum o posledicah in ukrepih za delavce
! le če je sindikat pri DD (Reprezentativen: ima člane zaposlene pri DD in ga pri DD zastopa zaupnik) –> če sindikata ni pa morajo biti neposredno obveščeni delavci
Prenos podjetja in zavrnitev prehoda
Delavca ni mogoče prisiliti, da preide v delovno razmerje k DD prevzemniku - če odkloni prehod in dejansko opravljanje dela ostane v delovnem razmerju z DD prenosnikom –> mu lahko izredno odpove POZ (ne pripada odpovedni rok, odpravnina in denarno nadomestilo iz zavarovanja za primer brezposelnosti)
Poslabšanje delovnih razmer pri DD prevzemniku
Če se iz objektivnih razlogov v 2 letih od dneva prenosa poslabšajo pravice iz POZ ali bistveno spremenijo pogoji dela, lahko delavec odpove POZ in mu pripadajo pravice, kot bi mu jo odpovedal DD iz poslovnih razlogov (odpovedni rok, odpravnina, nadomestilo iz zavarovanja za brezposelnost)
- oba DD sta solidarno odgovorna za terjatve delavca zaradi odpovedi
- upošteva se delovna doba pri obeh DD
Postopek stečaja pri DD prevzemniku
Če so delavcem pri DD prevzemniku odpovedan POZ zaradi stečaja ali prisilnga prenehanja prevzemnika in se je postopek začel v 22l po prenosu podjetja, velja odgovornost DD prenosnika:
- solidarna odgovornost DD prenosnika za terjatve prevzetih delavcev (če je večinski lastnik DD prevzemnika - ima 25%+ glasovalnih pravic / delež)
- subsidiarna odgovornost DD prenosnika za terjatve delavcev (lahko uveljavijo poplačilo, če ne dosežejo od DD prevzemnika)
- višina odgovornosti prenosnika je omejena do višine zneska, ki bi ga moral izplačati če bi jim na dan prenosa odpovedal POZ iz poslovnega razloga
Načini prenehanja POZ
- s potekom časa
- s smrtjo delavca / DD kot fizične osebe
- s sporazumom
- z redno ali izredno odpovedjo
- s sodbo sodišča
- po zakonu (vročena odločba o invalidnosti I. kategorije / pravnomočna odločba o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine; z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja tujca)
Prenehanje POZ za določen čas
POZ za določen čas preneha brez odpovednega roka s potekom časa za katerega je bila sklenjena
*delavcu pripada pravico do odpravnine
Pravica do odpravnine delavcu ne pripada:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- sezonska dela (manj kot 3m)
- opravljanje javnih del / vključenost v APZ
- delavec sklene POZ za nedoločen čas oz. delavec nadaljuje delo po preteku časa ali če tako ponujene ustrezne pogodbe ne sprejme
- ustrezna pogodba: enaka raven in vrsta izobrazbe, enak delovni čas, kraj opravljanja dela pa ni oddaljen več kot 3h v obe smeri z javnim prevozom)
- če je sklenjenih več zaporednih POZ za določen čas se odpravnina izplača ob izteku zadnje pogodbe upoštevajoč čas trajanja vseh pogodb
- odpravnina: min 1/5 osnove
Pred potekom časa lahko preneha:
- če se stranki tako sporazumeta
- če nastopijo drugi razlogi po ZDR-1 (odpoved POZ, smrt delavca ali DD, prenehanje POZ na podlagi sodbe sodišča, po zakonu)
Smrt DD kot fizične osebe
POZ preneha veljati v primeru smrti DD kot fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik.
*če je DD opravljal delo vezno na njegovo osebo (npr. kulturni ustvarjalec, raziskovalec) ne more priti do prehoda dejavnosti na dediče
Prenehanje POZ s sporazumom
Pri prenehanju s sporazumom delavcu NE PRIPADAJO pravice, ki mu v primeru odpovedi (odpovedni rok, odpravnina, nadomestila za brezposelnosti).
Pogoji za veljavnost:
- sporazum je prost napak volje
- mora biti v pisni obliki (drugače: neveljavnost)
- DD mora obvestiti delavca o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (opustitev nima vpliva na veljavnost )
Prenehanje POZ na podlagi sodbe sodišče
Mogoče ko delavec uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonitosti prenehanja POZ
*vrnitev na delo ni mogoča oz. tej nasprotuje DD
Če sodišče ugotovi, da je prenehanje POZ nezakonito, vendar glede na okoliščine in interes strank nadaljevanj delovnega razmerja ni več mogoče, lahko na predlog delavca / DD (lahko poda do zaključka GO):
- ugotovi trajanje delovnega razmerja
- prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja
-delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini max 18 mesečnih plač delavca
*povračilo določi glede na trajanje zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev, okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja POZ in upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Kaj mora DD izročiti ob prenehanju POZ
Dokumente, na zahtevo delavca in izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal-
Odpoved POZ
Odpoved POZ je način prenehanja pogodbe, pri kateri ena pogodbena stranka neodvisno od volje druge z enostransko odpovedno izjavo povzroči prenehanje delovnega razmerja.
Stranka lahko odpove POZ le v celoti (ni mogoče 1-stranksko spreminjati POZ).
Poznamo:
1. REDNO odpoved POZ - preneha po poteku odpovednega roka
2. IZREDNO odpoved POZ - pride do takojšnjega prenehanja POZ
Mora biti v pisni obliki (če ne ni veljavna)
- DD mora pisno obrazložiti razlog odpovedi + obvestiti o varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (napačno obvestilo ne more biti v škodo delavca)
- mora biti vročena –> praviloma v prostorih DD / osebno vroči po ZPP (fikcija vročitve: 15 dni) / z objavo na oglasnem mestu pri DD, dostopno delavcu (fikcija vročitve: 8d) / inšpektorju za delo (če DD ni znan)
Odpoved POZ s strani delavca
Delavec lahko REDNO odpoved POZ kadarkoli, brez navedbe razloga, ob spoštovanju odpovednega roka.
Pri IZREDNI odpovedi POZ lahko to odpove le iz razlogov, določenih v ZDR-1.
Pravica do zagovora delavca pri odpovedi POZ
Delavec ima pravico do zagovora pri:
- redni odpovedi POZ iz razloga nesposobnosti
- redni odpovedi POZ iz krivdnega razloga
- izredni odpovedi POZ
- DD mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku (min 3d) - razen če bi bilo to nerazumno pričakovati od njega.
Dolžnost obveščanja sindikata / sveta delavcev / delavskega zaupnika o odpovedi POZ
Ni obvezno obveščanje, le če delavec zahteva mora DD o nameravani redni ali izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec (če ni član pa svet delavcev oz. delavskega zaupnika)
*sindikat lahko poda mnenje v roku 6 dni (če ne poda se šteje da ne nasprotuje odpovedi) - ne zavezuje DD
Redna odpoved POZ
Razlogi:
1. poslovni razlog
V primeru prenehanja potreb po opravljanju dela po POZ zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in drugih razlogov na strani DD.
- razlog nesposobnosti
Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec ne opravlja dela pravočasno, strokovno in kvalitetno oz. neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na podlagi predpisov, zaradi česar delavec ne izpolnjuje / ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. - krivdni razlog
Kršenje obveznosti iz delovnega razmerja. - nezmožnost za delo zaradi invalidnosti
Mora biti skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. - neuspešno opravljeno poskusno delo
* pri poslovnem razlogu in nezmožnosti za delo zaradi invalidnosti - če gre za invalida, je potrebno pridobiti mnenje Komisije in poskusiti najti delo pri drugem DD
Neutemeljeni razlogi za odpoved POZ
- začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskih članov (po predpisih o zdravstvenem zavarovanju) // zaradi izrabe dopusta po predpisih o starševstvu
- vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper DD
- udeležba v stavki
- članstvo v sindikatu
+ udeležba v sindikalnih aktivnostih zunaj delovnega časa
+ udeležba v sindikalnih aktivnostih med delovnim časom v dogovoru z DD - kandidatura za delavskega predstavnika
- sprememba DD
- rasna, narodnost, etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, versko in politično prepričanje ali druga osebna okoliščina
- sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka oz. sodelovanje v Civilni zaščiti
* drugi razlogi, ki niso našteti v ZDR niso sami po sebi neutemeljeni - utemeljeni so pod pogoji posameznega odpovednega razloga
Zakaj je relevantno iz katerega odpovednega razloga je odpovedana POZ?
- v primeru spora - DD bo mora dokazati obstoj in utemeljenost odpovednega razloga
- obseg pravic: odpovedni rok, odpravnina, zagovor delavca
Odpoved POZ iz krivdnega razloga
Krivdni razlog je podan, če je delavec kršil obveznosti iz delovnega razmerja
+ je bila kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz POZ
+ mogoče le pri min 2 kršitvah v roku 1 leta =>
pred odpovedjo mora DD pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja
ROK: max 60 dni od ugotovljene kršitve in 6 mesecev od nastanka
+ ponovna kršitev se mora zgoditi v roku 1l od prejema opozorila za veljavno odpoved (kolektivna pogodba lahko določi tudi manj ugodno kot ZDR-1 a max 2 leti)
ROK: max 60 dni od ugotovitve utemeljenega razloga in max 6 mesecev od nastanka
*če ima krivdni razlog vse znake KD:
ROK: max 60 dni od ugotovitve razloga in storilca in ves čas trajanja kazenskega pregona
+ lahko za čas trajanja odpovednega roka delavcu prepove opravljati delo (delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 1/2 povprečne)
Dolžnost omogočiti ZAGOVOR pred odpovedjo (v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od 3d)
+ na zahtevo delavca obvestiti sindikati / svet delavcev / delavskega zaupnika
Velja ODPOVEDNI ROK
- min 15 dni
Delavec nima pravico do ODPRAVNINE.
Delavec nima pravico do nadomestila za brezposelnost.
Določanje povprečne plače
Če se za osnovo nadomestila vzame povprečna plača delavca, pomeni to povprečje zadnjih 3 mesečnih plač delavca.
Odpoved POZ iz razloga nesposobnosti
Razlog nesposobnosti je podan:
- če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker delo ne opravlja pravočasno, strokovno ali kvalitetno, oziroma
- ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela določenih v predpisih iz zato ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja,
+ pri čemer so te okoliščine take, da onemogočajo nadaljevanje delo pod pogoji POZ.
ROK: 6 mesecev od nastanka utemeljenega razloga
Pred odpovedjo mora delavcu omogočiti ZAGOVOR v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni.
Če delavec zahteva mora DD OBVESTITI sindikat / svet delavcev / delavskega zaupnika.
Delavec ima pravico do ODPOVEDNEGA ROKA.
Delavec ima pravico do ODPRAVNINE.
*razen v primeru če ne sprejme nove POZ
Delavec ima pravico do nadomestila zaradi brezposelnosti.
Odpoved POZ iz poslovnega razloga
Pri odpovedi POZ iz poslovnega razloga, je ta podan, če DD izkaže, da so prenehale potrebe po opravljanju določenega dela iz POZ zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov, ki so takšne, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz POZ.
Če delavec zahteva mora DD OBVESTITI sindikat / svet delavcev / delavskega zaupnika.
Delavec ima pravico do ODPOVEDNEGA ROKA.
Delavec ima pravico do OPRAVNINE.
?razen v primerih nesprejema nove POZ
Delavec ima pravico do nadomestila za brezposelnosti.
Neuspešno opravljeno poskusno delo
DD lahko odločitev o neuspešnem poskusnem delu sprejme ob poteku ali v času trajanja poskusnega dela, pri čemer je odpovedni rok 7 dni.
Odpoved s ponudbo nove POZ
- PRI ISTEM DD
Institut, ki omogoča pri odpovedi iz POSLOVNEGA razloga in razloga NESPOSOBNOSTI, da ponudi z odpovedjo hkrati sklenitev nove pogodbe
*ni obveznost DD, lahko s tem le razbremeni obveznosti plačila odpravnine
–> če ponudi novo POZ za ustrezno delovno mesto za nedoločen čas - delavec nima pravice do odpravnine, če ponudbo sprejme ali če jo ne sprejme
*primerna zaposlitev: kjer se zahteva ista raven in stopnja izobrazbe in za delovni čas kot po prejšnji POZ
+ kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3h vožnje
–> če delavec sprejme novo POZ za neustrezno zaposlitev ima pravico do SORAZMERNEGA dela odpravnine, ki jo dogovori z DD
–> če delavec ne sprejme novo POZ za neustrezno zaposlitev ima pravico do POLNE odpravnine
*ponudba mora biti v pisni ponudbi
*delavec mora sprejeti in skleniti novo POZ v 15d od prejema pisne ponudbe
*delavec obdrži pravno varstvo v primeru nezakonite odpovedi (tudi če sprejme / zavrne novo ponudbo) –> če se ugotovi nezakonitost se šteje, da je nova pogodba razvezana, za delavca pa učinkuje stara POZ
*v primeru če DD NE PONUDI nove POZ pri odpovedi iz poslovnega razloga / nesposobnosti MORA ob začetku teka odpovednega roka obvestiti o odpovedi ZRSZ - PRI DRUGEM DD
* posebnost: nove POZ ni potrebno ponuditi hkrati z odpovedjo, ampak kadarkoli v času odpovednega roka:
- s srani DD
- s strani ZRSZ
* DD se razbremeni plačila odškodnine le če delavec sprejme ustrezno zaposlitev pri drugem DD (za nedoločen čas + novi DD se mora zavezati, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo pri obeh DD)
* solidarna odgovornost prejšnjega DD glede pravice do odpravnine v primeru odpovedi POZ brez volje / krivde delavca ali izredne odpovedi s strani delavca če pride do prenehanja v prvih 2l po sklenitvi pogodbe –> če je DD pretežni lastnik družbe v kateri je ponudil delavcu novo ustrezno zaposlitev
* subsidiarna odgovornost, če ni lastnik družbe
Odpovedni rok pri odpovedi POZ s strani delavca
V primeru REDNE odpovedi s strani delavca je odpovedni rok:
15 dni - če je bil zaposlen do 1l pri DD
30 dni - če je bil zaposlen 1+ leto
*s POZ in kolektivno p. je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok (max 60 dni)
Če delavec odpove POZ v času POSKUSNEGA DELA:
- 7 dni
Odpovedni rok pri odpovedi POZ s strani DD
ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke:
- 7 dni zaradi neuspešno opravljenega POSKUSNEGA DELA
- 15 dni pri odpovedi iz KRIVDNEGA RAZLOGA
- pri odpovedi iz POSLOVNEG razloga / NESPOSOBNOSTI:
x 15 dni do 1l zaposlitve
x 30 dni od 1-2l zaposlitve
x narašča za vsako dopolnjeno leto za 2 dni (max 60 dni, za delavce nad 25 l delovne dobe 80 dni)
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (pri odpovedi večjega števila delavcev iz poslovnega razloga lahko tudi z dnem določenim v programu razreševanja presežnih delavcev).
Pravice in obveznosti delavca v času odpovednega roka
Delavec je v tem času v delovnem razmerju z DD in imata vse p/o iz delovnega razmerja. Z iztekom odpovednega roka pride do prenehanja POZ.
V primeru odpovedi POZ s strani DD ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve min 2h na teden.
*v primeru odpovedi s strani DD iz poslovnega razloga / nesposobnosti ima delavec pravico do odsotnosti z dela za najemanj 1 dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela (nadomestilo: 70% plače)
Prenehanje POZ pred iztekom odpovednega roka
POZ lahko preneha pred iztekom odpovednega roka, če se tako dogovorita obe stranki - dogovor mora biti v pisni obliki.
Pravica do odpravnine
Pravica do odpravnine delavcu pripada v primeru:
- redni odpovedi s strani DD iz poslovnega razloga (tudi v primeru insolventnosti DD ali prenehanju DD)
- redna odpoved s strani DD iz razloga nesposobnosti
- izredna odpoved s strani delavca
- odpoved s strani delavca, če se v primeru spremembe DD poslabšajo pravice iz POZ ali bistveno spremenijo pogoji dela v 2l od prenosa
- prenehanje POZ za določen čas (drugačna ureditev višine)
- ob upokojitvi
- to pravico delavec izgubi če (ne) sprejme nove primerne POZ
- Odpravnina se izplača ob prenehanju POZ
Višina odpravnine je odvisna od delovne dobe pri DD (upošteva tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih) - šteje se dopolnjena leta:
- 1/5 povprečne plače za vsako leto dela če je bil zaposlen 1-10 let
- 1/4 povprečne plače za vsako leto dela, če je bil zaposlen 10-20 let
- 1/3 povprečne plače za vsako leto dela, če je bil zaposlen nad 20 let
- ne more odpravnina preseči 10x osnove, če ni v kolektivni pogodbi določeno drugače
V postopku prisilne poravnave se lahko delavec in DD pisno sporazumeta o načinu izplačila, zmanjšanju in obliki odpravnine, če bi bil zaradi izplačila ogrožen obstoj večjega št. delovnih mest pri DD
Odpoved POZ večjemu številu delavcev
Kolektivni odpust je odpoved POZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
Za večje število delavcev gre:
- 10 delavcev pri DD, ki zaposluje 20-100 delavcev
- 10% delavcev pri DD, ki zaposluje 100-300 delavcev
- 30 delavcev, pri DD, ki zaposluje nad 3000 delavcev
Dodatne obveznosti DD:
- DD mora izdelati program razreševanja presežnih delavcev
- DD mora uporabiti kriterije za izbiro presežnih delavcev
- DD mora obvestiti sindikat in se z njim posvetovati
- DD mora obvestiti ZRSZ in obravnavati morebitne predloge
ROK: Dd lahko odpove POZ presežnim delavcem glede na sprejeti program razreševanja presežnih delavcev a min 30 dni po obvestilu ZRSZ (rok se lahko na zahtevo ZRSZ podaljša do 60 dni)
Program razreševanja presežnih delavcev
Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati:
- razloge a prenehanje potreb po delu
- ukrepe za preprečitev oz. omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev (preučitev možnost za nadaljevanje del. razmerja pod spremenjenimi pogoji)
- ukrepi in kriteriji za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (zaposlitev pri drugem DD, zagotovitev denarne pomoči, dokup zavarovalne dobe, pomoč za začetek s.p.)
- mora biti finančno ovrednoten
Obvestitev sindikata v primeru kolektivnih odpustov
Potrebno je obveščati in sodelovati s sindikatom pri DD
- DD ima dolžnost obvestiti sindikate pri DD:
- o razlogih za prenehanje potreb po delu
- št. in kategorijah presežnih delavcev, še. in kategorijah vseh zaposlenih in predviden rok za prenehanje del. razmerja
- kriteriji za določitev presežnih delavcev
* kopijo mora DD poslati tudi ZRSZ - DD se mora posvetovati s sindikati pri DD
- o kriterijih za določitev presežnih delavcev
- pripravo programa razreševanja presežnih delavcev (razlogi, ukrepi za preprečitev / omejitev odpovedi in odprave posledic)
Obvestilo ZRSZ o kolektivnih odpovedih
DD ima dolžnost, da pisno obvesti ZRSZ:
- o ugotovljeni potrebi po prenehanju dela večjega števila delavcev
- razlogih za prenehanje potrebe po delu
- št. in kategorijah presežnih delavcev, vseh zaposlenih in predvidenem roku odpovedi
- opravljenem posvetovanju s sindikatu
- kopijo obvestila mora poslati tudi sindikatom
- DD mora obravnavati predloga ZRSZ
Kriteriji za določitev presežnih delavcev v primeru kolektivnih odpustov
Po ZDR-1 se upoštevajo zlasti:
- strokovna izobrazba delavca, usposobljenost za delo in dodatna znanja in zmožnosti
- delovne izkušnje
- delovna uspešnost
- delovna doba
- zdravstveno stanje
- socialno stanje
- družino (če gre za starša 3+ mladoletnih otrok oz. edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki)
- kriterij ne sme biti začasna odsotnost delavca zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskega člana, starševskega dopusta ali nosečnosti
- ob enakih kriterijih imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavca tisti s slabšim socialnim položajem
- ob soglasju sindikata lahko DD oblikuje lastne kriterije za določitev presežnih delavcev
Odpoved POZ zaradi insolventnosti DD (prisilna poravnava, stečaj) oz. prenehanja DD - pravne osebe
Gre za odpoved POZ iz poslovnega razloga:
- določeni krajši odpovedni roki
- stečajni postopek in postopek prisilne likvidacije: upravitelj lahko pogodbo odpove s 15-dnevnim odpovednim rokom
- postopek prisilne poravnave: če je odpoved predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja lahko odpove POZ z 30-dnevnim odpovednim rokom
Delavci, ki jim je odpovedana POZ v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije in v primeru potrjene prisilne poravnave imajo pravico do odpravnine.
Izredna odpoved POZ
Pri izredni odpovedi POZ gre za odpoved brez odpovednega roka in pravice do odpravnine, le v primeru zakonsko naštetih razlogov + če zaradi tega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja.
DD lahko izredno odpove POZ (8):
- če delavec krši obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši obveznost iz delovnega razmerja
- če je delavec kot kandidat za delovno mesto predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela
- le je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela oz. mu je izrečen varnostni ali vzgojni ukrep, zapor oz. sankcija zaradi katere ne more opravljati dela več kot 6 mesecev
- če delavec več kot 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogih ne obvesti DD
- če delavec po prenehanju suspenza v roku 5 dni ne vrne na delo neopravičeno
- če v primeru spremembe DD odkloni prehod / dejansko opravljanje dela pri prevzemniku
- delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil zdravnika, opravlja v tem času pridobitno delo ali odpotuje iz kraja bivanja v nasprotju z navodili
ROK: 30 dni odkar je ugotovil razlog za izredno odpoved in max v 6m od nastanka razloga
*če ima kršitev znake KD lahko odpove v 30d / ves čas trajanj kazenskega pregona
Pravice delavca pri izredni odpovedi POZ s strani DD
DD mora delavcu:
- vročiti izredno odpoved v pisni obliki
- omogočiti zagovor v razumnem roku (min 3 dni)
- če delavec zahteva mora obvestiti sindikat / svet delavcev / delavskega zaupnika
- DD lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanj postopka izredne odpovedi, če gre za odpoved zaradi storjenega KD, kršitve obveznosti naklepno ali iz hude malomarnosti oz. če mu je prepovedano opravljati delo po pravnomočni odločbi oz. ga ne more več kot 6m zaradi izrečene sankcije –> delavec ima pravico do nadomestila plače (1/2 povprečne)
- pri vročitvi izredne odpovedi delovno razmerje preneha takoj (ni odpovednega roka) + delavec nima pravice do odpravnine in nadomestila za brezposelnost
Izredna odpoved POZ s strani delavca
Delavec lahko odpove izredno POZ:
1. če mu DD več kot 2 m ne zagotavlja dela in mu ne izplača nadomestila plače
2. če mu je onemogočeno opravljanje dela zaradi inšpekcijske odločbe za več kot 30 d in ni prejel nadomestila
3. DD mu 2m ne izplačuje plača / izplačuje bistveno zmanjšano
4. DD 2x zaporedoma / v roku 6 mesecev ni izplačal plače ob dogovorjenem roku
5. 3 m zaporedoma / v obdobju 6m ni plačal prispevkov za socialno varnost
6. ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu (+ delavec zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje)
7. v primeru diskriminacije / če mu ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem
Delavec lahko odpove POZ iz taksativnega razloga in nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče.
*pred izredno odpovedjo mora delavec pisno opomniti DD na izpolnjevanje obveznosti + o kršitvah obvestiti inšpektorat za delo
*DD ima 3 dni da odpravi nepravilnosti, če ne –> lahko delavec v 30 dneh oz. najkasneje v 6m odpove POZ
Delavec obdrži pravice:
- pravica do odpravnine
- pravico do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
- nadomestilo za brezposelnost
Posebno varstvo - status predstavnika delavcev
DD v primeru, da ima delavec status predstavnika delavcev, mu ni mogoče odpovedati POZ brez SOGLASJA organa katerega član je ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in POZ
* izjema: če pri odpovedi iz poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev
+ odpoved v postopku prenehanja DD
V primeru odpoved POZ iz krivdnega razloga, razloga nesposobnosti ali izredne odpovedi lahko DD takemu delavcu prepove opravljati delo (ki ni povezano z opravljanjem funkcije) v zameno za denarno nadomestilo (1/2 povprečne plače)
Delavci s statusom predstavnika delavcev:
- član sveta delavcev
- član NS, ki predstavlja delavce
- predstavnik delavcev v svetu zavoda
- delavski zaupnik
- sindikalni zaupnik (voljeni ali imenovani)
- varstvo traja ves čas opravljanja funkcije in 1 leto po prenehanju
Odpoved POZ - starejši delavec pred upokojitvijo
Starejši delavec pred upokojitvijo je delavec, ki je dopolnil starost 58 let ali mu manjka še 5 let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev.
- ni mogoče odpovedati POZ iz POSLOVNEGA razloga brez njegovega pisnega SOGLASJA dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
- -> IZJEME:
1. delavcu zagotovljena pravico do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za brezposelnost do izpolnitve pogojev za pokojnino
2. je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev
3. delavec ob sklenitvi POZ že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo
4. postopek prenehanja DD
Starejši delavec in delavec pred upokojitvijo
Status »starejšega delavca« je po 197. členu ZDR-1 tisti, ki ima starost 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo.
Delavec pred upokojitvijo:
- delavec, ki je dopolnil 58 let ali
- delavec, ki ima še 5 let do upokojitve
Posebno varstvo pred odpovedjo POZ
- status predstavnika delavcev
- delavec pred upokojitvijo
- noseče delavke + čas dojenja
- starši v času izrabe starševskega dopusta
- status invalida
Odpoved POZ - noseče delavke in starševski dopust
DD NE SME odpovedati POZ (ali opraviti pripravljalna dejanja za odpoved):
- delavki v času nosečnosti
- delavki, ki doji otroka do 1l starosti
- staršev v času izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta v času odsotnosti + 1m po izrabi dopusta
*če DD ne ve za nosečnost delavke: če delavka takoj oz. po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivde, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti DD o svoji nosečnosti (kar dokaže z zdravniškim potrdilom), odpoved POZ ni veljavna.
- -> IZJEME (je odpoved veljavna):
- izredna odpoved POZ
- uvedba postopka za prenehanje DD
- potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo
Odpoved POZ - delavec s statusom invalida
Za delavce s statusom invalida velja omejitev odpovedi POZ iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (ni zmožen opravljati dela zaradi invalidnosti) - mogoče odpovedati POZ le pod pogoji določenimi s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (vloga komisije pri ZPIZ)
