Kazensko pravo Flashcards
Prikriti preiskovalni ukrepi (12)
- Tajno opazovanje
- Tajno opazovanje s prenosom / snemanjem glasu, s tajnim vstopom v prostor / vozilo, v zasebnih prostorih ali proti os., ki ni osumljenec
- Pridobivanje podatkov v el. komunikacijskem omrežju
- Nadzor elektronskih komunikacij
- Kontrola pisem ali drugih pošiljk
- Kontrola računalniškega sistema
- Prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo udeleženca
- Prisluškovanje in opazovanje v tujih prostorih (z nasilnim vstopom)
- Navidezni odkup in dajanje ali sprejemanje daril / podkupnin
- Tajno delovanje
- Tajno delovanje z uporabo tehničnih naprav
- Pridobivanje zaupnih podatkov, spremljanje bančnega stanja / prometa
Novele KZ-F IN KZ-G
Spremembe:
- zastaralni roki za kaz. pregon: k.d. za spolno nedotakljivost podaljšani - 3x rok
- zaporna kazen za prepovedano prehajanje meje ali ozemlje države (10l)
Posebni postopki po ZKP (7)
- Postopek za uporabo varnostnih ukrepov
- Odvzem premoženjske koristi, podkupnin, denarja in premož. nezakonitega izvora
- Postopek za preklic PO
- Postopek za odločbo o izbrisu obsodbe, prenehanju varnostnih ukrepov in pr.posledic obsodbe
- Mednarodna KP pomoč
- Povrnitev škode, rehabilitacija in druge oblike pomoči za osebe, ki so bile neutemeljeno obsojene oz. jim je bila odvzeta prostost
- Postopek za izdajo tiralice in razglasa
Postopki za uporabo varnostnih ukrepov (6)
Obvezno psihiatrično zdravljenje v zavodu
Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostem
Prepoved opravljanja poklica
Prepoved približevanja in komuniciranja z žrtvijo
Odvzem predmetov
Odvzem vozniškega dovoljenja
Sodba s katero je obdolženi spoznan za krivega (4)
- Obsodilna sodba
- Sodni opomin
- Sklep o vzgojnem ukrepu
- Sklep o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja
Postopek zoper mladoletnika
Upravičen tožilec: le DT
* na predlog oškodovanca sodi senat
Starost osebe se presoja ob storitvi k.d.
- otroci do 14. leta - niso kazensko odgovorni
- mladoletniki, ki so ob sojenju mlajši od 21 l:
- -> mlajši mladoletniki (14-16 let)
- -> starejši mladoletniki (16-18 let)
- -> mlajši polnoletni (18-21)
Obvezna obramba zagovornika: 3+ leta zapora
Krajevno pristojno sodišče: kraj mladoletnikovega bivališča
Tajnost postopka + v postopku sodeluje CSD
Postopek:
- Pripravljalni postopek - obvezen
* sodnik za mladoletnike
* izvede na zahtevo DT ali na podlagi sklepa senata (ko predlaga oškodovanec) - Postopek pred senatom za mladoletnike
* predlog za kaznovanje ali izrek vzgojnega ukrepa
* izvede seja senata ali GO –> vedno če se izreče kazen, zavodski ukrep ali zagotovi navzočnost mladoletnika
* na podlagi odločitve sodišča se lahko mladoletnika da v varstvo ali namestitev
DT se lahko odloči da ne bo uvedel kaz. postopek:
- če gre za k.d. do 3l zapora in je to smotrno
- mladoletnik že prestaja kazen / vzgojni ukrep za drugo k.d. in ne bi bilo smotrno uvesti kaz.p. še za to k.d.
Sodišče lahko:
- ustavi postopek z zavrnilno sodbo, oprostilno sodbo ali če ta ni smotren
- sklep o vzgojnem ukrepu (brez krivdoreka)
- sodba o kazni (odloči tudi o stroških in PPZ)
PRAVNA SREDSTVA:
- Pritožba
- se lahko izreče tudi hujši ukrep
- rok: 8 dni - Obnova postopka
- Zahteva za varstvo zakonitosti
* kršitev zakona ali nepravilno uporabljena kazen ali vzgojni ukrep
Nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov
- obvezno poročanje sodišču - poda CSD ali zavod na 6m in na podlagi tega lahko sodišče tudi ustavi ali spremeni izvajanje VU
Sodni opomin
Se lahko izreče za kazniva dejanja s denarno kaznijo ali zapora do 1 leta v primeru olajševalnih okoliščin zaradi katerih je k.d. lahko.
- izreče s SKLEPOM - ni krivdoreka, odločbe o stroških, odločbe o varnostnih ukrepih ali PPZ / odvzemu premoženjske koristi
- možna PRITOŽBA - kršitev ZKP, kršitev KZ-1 in nepopolno / zmotno ugotovljenega DS ali če so bile okoliščine take, da niso upravičevale izrek sodnega opomina
Odločanje o pritožbi: Višje sodišče lahko:
- izda sklep o zavrnitvi pritožbe in potrdi sklep o sodnem opominu
- izda zavrnilno ali oprostilno sodbo
- izda obsodilno sodbo
- zavrne obtožni akt
Skrajšani ali sumarni kazenski postopek
Pristojno je Okrajno sodišče in sodi sodnik posameznik
*kd za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora 3l
Posebnosti:
- ni preiskave
- ni ugovornega postopka zoper obtožni akt
- Začne se na podlagi OBTOŽNEGA PREDLOGA ali zasebne tožbe
- preizkus obtožnega predloga (krajevna pristojnost, sestavine in pogoji za zavrženje)
* zasebna tožba: izvede se PREDBRAVNAVNI PORAVNALNI NAROK (pred tem se tožbo vroči nasprotni stranki) - Izvede se GLAVNA OBRAVNAVA
*zavrženje obtožnega predloga le če a) sodišče ni stvarno pristojno b) če ni zahteve / predloga c) če ni dovoljen d) če gre za začasno zadržanje pregona
Sojenje v nenavzočnosti: če je bil že zaslišan in njegova navzočnost ni nujna
- možnost postopka poravnavanja - prekinitev GO za največ 6m
- izrek sodbe –> potrebno napovedati pritožbo v 8d (ni potrebna ko je izrečena zaporna kazen) - Možnost PRITOŽBENEGA POSTOPKA
- pritožba: 30d od prejema
- odloča na seji senata
Posredni storilec
Oseba, ki je storil kaznivo dejanje z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega.
Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec).
Kdo ni kazensko odgovoren
Oseba, ki je storila protipravno ravnanje, pa še ni bila stara 14 let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja
Izključitev protipravnosti
- Silobran
- upravičiljiva skrajna sila
(1) Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno.
(2) Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad.
(3) Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje; če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti.
Malomarnost
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).
(1) Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, če zakon tako določa.
(2) Sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da kaznovanje v takem primeru očitno ne bi bilo upravičeno.
Najprej se ugotavlja, kakšna povprečna prevodnost se zahteva od povprečnega storilca kaznivega dejanja, nato pa presodimo, ali bi potrebna previdnost preprečila nastalo posledico. Če bi posledica nastala kljub skrbnemu ravnanju, potem je ni mogoče pripisati storilčevemu ravnanju. Če pa posledica ob skrbnem ravnanju ne bi nastala, potem se presoja, ali je storilec glede na okoliščine in glede na svoje osebne lastnosti moral in mogel ravnati s potrebno skrbnostjo.
Neprištevnost
Biološki razlog neprištevnosti je samo duševna motnja in duševna nerazvitost.
- Neprištevnost je razlog za izključitev krivde.
Kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv.
Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti.
Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme mileje kaznovati.
Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje.
Skrajna sila
Dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo (upravičljiva skrajna sila).
Ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila).
Storilec, ki je ravnal v izogibni zmoti, da so podane okoliščine skrajne sile iz prejšnjega odstavka, odgovarja za kaznivo dejanje iz malomarnosti, če zakon za to dejanje določa kaznivost malomarnosti.
Če je v primeru iz opravičljive SS tega člena storilec sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali če je v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena storilec prekoračil meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen odpustiti.
Vodja hudodelske družbe
Storilec posebnega kaznivega dejanja hudodelskega združevanja poleg tega pa odgovarja tudi za kaznivo dejanje, ki ga storijo člani združbe, četudi pri konkretnem dejanju ni sodeloval v smislu sostorilstva ali udeležbe
Odgovornost članov in vodij hudodelske združbe
(1) S hujšo kaznijo, predpisano za kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, se kaznuje član združbe najmanj treh oseb, če stori kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se enako kot storilec kaznuje tudi vodja združbe, ki je vodil izvedbo hudodelskega načrta ali razpolagal s protipravno premoženjsko koristjo te združbe ob storitvi kaznivega dejanja, izhajajočega iz tega hudodelskega načrta, ne glede na to, ali je pri njegovi izvedbi neposredno sodeloval kot storilec ali udeleženec po 20. ali 37. in 38. členu tega zakonika.
Premoženjska korist
Za premoženjsko korist, škodo ali vrednost se šteje znesek med storitvijo kaznivega dejanja, ki
1) pri majhni ne presega 500 eurov;
2) pri večji presega 5000 eurov;
3) pri veliki presega 50.000 eurov
Vrste kazni (4)
Za kazniva dejanja se smejo krivim storilcem izreči te kazni:
- zapor;
- denarna kazen;
- prepoved vožnje motornega vozila;
- izgon tujca iz države.
Varnostni ukrepi (6)
Storilcem kaznivih dejanj se smejo izrekati ti varnostni ukrepi:
1) obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu;
2) obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti;
3) prepoved opravljanja poklica;
4) prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo;
5) odvzem vozniškega dovoljenja;
6) odvzem predmetov.
Dosmrtni zapor po KZ-1
Možnost izrekanja kazni dosmrtnega zapora:
- genocid
- hudodelstvo zoper človečnost
- agresija
- dve ali več kaznivih dejanj iz 108/5 (terorizem), 116 (umor), 352(uboj predsednika republike), 360, 371/4 (ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom) in 373/3 (jemanje talcev) členu KZ-1
KZ v tem smislu usklajuje kazensko zakonodajo z Rimskim statutom: opisi KD v posebnem delu so usklajeni z inkriminacijami po Rimskem statutu, splošni del pa je predvidel možnost izrekanja dosmrtnega zapora.
Hišni zapor
Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.
V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče v sodbi, s katero je določilo, da se kazen izvrši s hišnim zaporom, po določbah tega zakonika o pogojni obsodbi določi tudi varstveno nadzorstvo, lahko pa tudi eno ali več navodil. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora.
Če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu.
Pogojni odpust
(1) Obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja.
(2) Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen nad petnajst let zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal tri četrtine kazni.
(3) Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen dosmrtnega zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal petindvajset let zapora.
* obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti.
Uvedena je možnost varstvenega nadzorstva pri pogojnem odpustu, ki mu bo v pomoč pri vključitvi v normalno življenje na prostosti. Obsojenca, ki bo pogojno odpuščen, lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, postavi pod varstveno nadzorstvo. Varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ima enake naloge kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.
Obsojencu, ki je pogojno odpuščen, lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, naloži te naloge:
1) zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, z njegovim soglasjem tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog;
2) obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice;
3) usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenčevemu zdravju, sposobnostim ali nagnjenju;
4) poraba dohodka v skladu s preživninskimi dolžnostmi;
5) prepoved druženja z nekaterimi osebami;
6) prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
7) prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi;
8) prepoved dostopa na posamezne kraje.