Kazensko pravo SŽ Flashcards

Question

Kolektivna kd. | ali se lahko stori z enim samim ravnanjem

Answer 1

Zakonodajalec je v 1 KD združil več samostojnih istovrstnih KD. Da gre za kolektivno KD praviloma kažejo nedovršni glagoli, s katerimi se določa izvršitveno dejanje, s čimer pa ni izključena možnost enkratne storitve, ki jo je vseeno mogoče opredeliti kot kolektivno dejanje. Kolektivno dejanje tako pojmovno zajema niz dejavnosti oz. ponavljajočih se ravnanj, vendar pa gre v primerih teh dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za 1 KD. Je starejša pravna konstrukcija, s katero je zakon združil v eno kaznivo dejanje več sicer samostojnih kaznivih dejanj, pri čemer je bil element, ki jih je združeval, subjektivne narave. Ta konstrukcija je nastala ob koncu 19. stoletja zaradi prepričanja, da je storilce kaznivih dejanj mogoče klasificirati med drugim tudi na tiste, ki izvršujejo kazniva dejanja obrtoma, poklicno ali iz navade. Če je torej storilec v določenem časovnem obdobju izvršil večje število istovrstnih kaznivih dejanj in je bila pri njem ugotovljena ena izmed navedenih subjektivnih značilnosti, so vzeli vsa za dejanja za eno samo dejanje, za katero pa je zakon seveda predpisoval dovolj širok kazenski okvir. KZ-1 uporablja nedovršne glagole, ko določa izvršitveno dejanje (» kdor proizvaja, predeluje, prodaja, ponuja na prodaj« - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami). V takšnih primerih uporaba nedovršnega glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja praviloma ne izključuje kaznivosti tudi enkratne storitve. Seveda je jasno, da gre v takšnih primerih serijske protipravne dejavnosti za eno, in ne za več kaznivih dejanj, četudi so bile posamezne storitve časovno in krajevno nepovezane. Tipičen primer: nasilje v družini, neupravičena proizvodnje in promet s prepovedanimi drogami

Answer 2

191 – nasilje v družini: Kdor v družinski skupnosti z drugim: - grdo ravna, - ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, - ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali - mu omejuje svobodo gibanja, - ga zalezuje, - ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali - ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. Cilj tega KD je zaščita življenjske skupnosti oz. doma, kjer naj bi se človek počutil najbolj varnega. Spravljanje v podrejeni položaj je objektivni pogoj kaznivosti. Po praksi VSRS gre za neko trajnejše ravnanje storilca oz. nek ustaljen agresiven vzorec obnašanja v družini, ni pa izključeno, da bi tudi enkraten izjemen eksces lahko privedel do podrejenega položaja. Le ta se namreč kaže v tem, da so zaradi ravnanja storilca porušeni normalni odnosi v družini do take mere, da ostanejo družinski člani brez topline doma in brez občutka varnosti. Ta položaj je za oškodovance brezizhoden in ga niso sposobni odvrniti, saj sami postanejo objekt nasilja. Odnos konsumpcije med 122 (LTP) in 191 praviloma ni podan, saj 191 ne pokriva kriminalne količine po 122 oz. do tega pride le izjemoma, če telesna poškodba predstavlja spodnjo mejo telesnih poškodb. Nasilje vpričo otrok pod pogojem, da ravnanje storilca vpliva na psihofizičen razvoj otrok, pa vodi v realni stek s KD zanemarjanje otroka po 192 KZ-1. Lahko pa pride do prekvalifikacije v KD po 135 – grožnja. Če je jasno izražena in resna, tako v objektivnem (gre za tako izražanje, za katerega se navzven dojema, da bo imela grožnja hude posledice) kot subjektivnem smislu (grožnja mora biti taka, da bistveno vpliva na oškodovanca pri njegovih nadaljnjih ravnanjih), ni pa pomembno, ali je bila resnična ali pa ne – bistveno je zgolj to, da se je oškodovanec z njo seznanil in da je pri njem vzbudila občutek ogroženosti. Tega se namreč nikoli ne presoja po namenu oz. mentalni rezervaciji storilca.

Answer 3

ZAPOR OB KONCU TEDNA (86/IV KZ-1 + 12. ZIKS-1) HIŠNI ZAPOR (86/V + 12.a ZIKS-1) DELO V SPLOŠNO KORIST (86/VIII / 87/IV KZ-1 + 13. ZIKS-1)

Answer 4

Kazen zapora do 3 let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Zapor ob koncu tedna se lahko dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora: - zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ali - če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti. O nadomestitvi kazni zapora z zaporom ob koncu tedna sodišče odloči na podlagi: - predloga OBD, zagovornika ali osebe iz 367/II ZKP, podanega med postopkom (o njem odloči s sodbo s katero izreče zapor – 86/XII), - predloga OBD, zagovornika ali osebe iz 367/II ZKP, vloženega v 15 dneh po PNM/vročitvi (o njem odloči s posebnim sklepom predsednik senata / sodnik – 86/XII + 129.a/II) --> 15 - dnevni rok v neskladju z ustavo (sodba USRS) glede hišnega zapora (ne vikend?). Do odprave ugotovljene protiustavnosti se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. - Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora. Če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna (npr. stori KD, disciplinski prestopek, krši svoje obveznosti po odločbi ZPKZ) ali ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija ali njegov delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem, lahko sodišče na predlog direktorja zavoda s sklepom odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Že iz jezikovne razlage sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna. Pri nadomestitvi izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna ne gre za vprašanje ponovitvene nevarnosti obsojenca, pač pa predvsem za vprašanje, ali so izkazane okoliščine, ki omogočajo oceno, da je obsojencu mogoče zaupati, da bi bil alternativen način izvršitve zaporne kazni smotrn in učinkovit. *V kolikor obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora ni zaposlen, ne izpolnjuje formalnega kriterija za predlagan način izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. Odločanje o načinu izvrševanja kazni zapora mora temeljiti na preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca, kot tudi z njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin, ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, kot tudi morebitnih novih okoliščin.

Answer 5

Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora do 9 mesecev s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu. O nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom sodišče odloči na podlagi: - predloga OBD, zagovornika ali osebe iz 367/II ZKP, podanega med postopkom (o njem odloči s sodbo s katero izreče zapor – 86/XII), - predloga OBD, zagovornika ali osebe iz 367/II ZKP, vloženega v 15 dneh po PNM/vročitvi (o njem odloči s posebnim sklepom – 86/XII + 129.a/II) --> 15 - dnevni rok v neskladju z ustavo (sodba USRS) glede hišnega zapora . Do odprave ugotovljene protiustavnosti se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Sodišče pošlje sodbo oziroma poseben sklep o načinu izvršitve hišnega zapora in sklep o spremembi načina njegovega izvrševanja obsojencu, ZPKZ kjer bi bil sicer ter PP. Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče in zavod, pri katerem je bil opravljen postopek nastopa kazni hišnega zapora Sodišče v pozivu na prestajanje hišnega zapora obsojencu odredi, da se na dan, ki ga določi za dan nastopa hišnega zapora, zglasi v zavodu, v katerega bi bil sicer po tem zakonu napoten na prestajanje kazni zapora, pri čemer se kot dolžina izrečene kazni upošteva dolžina hišnega zapora. Obsojenec se mora na dan, ki je določen za nastop hišnega zapora, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, ki je naveden v pozivu na prestajanje kazni hišnega zapora. Ta dan se šteje za dan nastopa / začetek prestajanja hišnega zapora (20.a ZIKS).Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni hišnega zapora, sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, po prejemu obvestila zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, po prejemu obvestila opravi ustrezne poizvedbe o razlogih, zaradi katerih obsojenec ni nastopil hišnega zapora in odloči, ali naj se kazen izvrši s hišnim zaporom ali v zavodu. Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil iz opravičenih razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, da obsojenca ponovno pozove na prestajanje hišnega zapora. Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil brez opravičenih razlogov in da zaradi tega niso več podani pogoji za izvršitev kazni s hišnim zaporom, odloči, da se kazen zapora izvrši v zavodu, če posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil, pa hkrati odredi takojšnjo privedbo obsojenca v zavod in o tem obvesti zavod in sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni. V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče v sodbi, s katero je določilo, da se kazen izvrši s hišnim zaporom, po določbah tega zakonika o pogojni obsodbi določi tudi varstveno nadzorstvo, lahko pa tudi eno ali več navodil. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora. V primeru oddaljitve brez dovoljenja/izven dovoljenja ali kršenja stikov pa sodišče lahko s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v ZPKZ. Sodišče prve stopnje mora pri presoji utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom v skladu s petim odstavkom 86. člena KZ-1 presoditi nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca. Poleg navedenega mora sodišče upoštevati tudi težo storjenega kaznivega dejanja ter podan predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni obravnavati z vidika generalno in specialno preventivne funkcije kazni, ki se uresničuje z njeno izvršitvijo.

Answer 6

Kazen zapora do 2 let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ 2 let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se 1 dan zapora nadomesti z 2 urama dela. Denarna kazen do tristo šestdeset dnevnih zneskov se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec v obdobju največ enega leta namesto plačila denarne kazni opravi delo v splošno korist brez nadomestila. Obseg dela se določi tako, da se en dnevni znesek nadomesti z eno uro dela. O nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist sodišče odloči na podlagi: - predloga OBD, zagovornika ali osebe iz 367/II ZKP, podanega med postopkom (o njem odloči s sodbo s katero izreče zapor – 86/XII), - predloga OBD, zagovornika ali osebe iz 367/II ZKP, vloženega v 15 dneh po PNM/vročitvi (o njem odloči s posebnim sklepom – 86/XII + 129.a/II) --> neustavnost roka glede hišnega zapora Organ, pristojen za izvrševanje, določi vrsto dela tako, da ustreza strokovnosti in sposobnosti obsojenca in ga razporedi tako, da ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila. Sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist upošteva zlasti: - vedenje obsojenca v času odločanja, - nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, - možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter - osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni. Izvrševanje dela v splošno korist pripravi, vodi in nadzoruje probacijska enota. Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni. Probacijska enota izvršuje varstveno nadzorstvo ob pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom ali pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom ter ob izvrševanju kazni v obliki dela v splošno korist oziroma hišnega zapora kot nadomestne kazni zapora ali denarne kazni. Izvrševanje dela v splošno korist ni ovira za to, da si obsojenec poišče zaposlitev. V skladu s 13. členom Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog mora namreč svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist med drugim upoštevati tudi morebitno zaposlenost obsojenca Kadar sodišče kot način izvršitve kazni zapora, denarne kazni ali namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora, ali državni tožilec pri odloženem kazenskem pregonu ali v postopku poravnavanja osebi naloži opravo dela v splošno korist, pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, sklep ali sporazum posreduje probacijski enoti z vsemi razpoložljivimi podatki, ki so pomembni za njeno izvajanje. Izvrševanje dela v splošno korist za osebo pripravi, vodi in nadzoruje probacijska enota. Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delo v splošno korist v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalce sankcij za njegovo izvrševanje. Seznam del in izvajalce sankcij najmanj enkrat letno posredujejo upravi in probacijski enoti. Probacijske enote lahko tudi same dopolnjujejo seznam izvajalcev sankcij, ki zagotavljajo delo v splošno korist. Izvajalec sankcij, kjer oseba opravlja delo v splošno korist, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja humanitarne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička. Dogovor o opravljanju dela v splošno korist sklenejo oseba, izvajalec sankcije in probacijska enota. Oseba, ki jo je sodišče ali državni tožilec napotil na izvršitev dela v splošno korist, lahko iz opravičljivih razlogov v treh dneh od pravnomočnosti sodbe, sklepa ali od prejema sporazuma predlaga sodišču ali državnemu tožilcu odložitev izvrševanja dela v splošno korist. Odložitev izvrševanja dela v splošno korist se lahko odobri osebi, če so podani posebej opravičljivi razlogi, zlasti: - če ni zmožna opravljati dela v splošno korist zaradi hude bolezni ali bolnišničnega zdravljenja, - če ji je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključena in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa.

Answer 7

12. člen (1) Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora: - zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ali - če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti. (2) Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora. (3) Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najpozneje v osmih dneh po nastopu kazni obsojenca v zavodu oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča o dopustitvi prestajanja kazni ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu. (4) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo: - dan in čas odhoda ter vrnitve obsojenca v zavod; - način izpolnjevanja obveznosti praviloma dveh prenočitev na teden v zavodu; - način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca; - obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora; - način in roki izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti drugače; - druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe. (5) Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve. (6) Direktor zavoda lahko po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja spremeni pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so bili pogoji določeni. (7) Direktor zavoda lahko sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih primerih: - če obsojenec ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena; - če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem; - če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali disciplinskega prestopka; - če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka tega člena. (8) Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga. (9) Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način naveden v tretji in četrti alineji sedmega odstavka tega člena, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena. (10) Začasno zadržanje izvrševanja zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve za sodno varstvo, sicer odločba iz devetega odstavka tega člena preneha po samem zakonu. (11) O pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od prejema pritožbe.

Answer 8

Pogojna obsodba je sankcija opominjevalne narave, ki se izreče namesto kazni. Sodišče pogojno izreče, nato pa v njej določi kazen, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi ne bo storil novega KD. Sodišče v pogojni lahko določi, da bo kazen, ki jo je določilo, izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne bo vrnil premoženjske koristi/povrnil škode/izpolnil drugih v KZ predvidenih obveznosti (npr. bo kršil varnostni ukrep). Gre za t. i. posebni pogoj. Pogoji za izrek pogojne: - sme se izreči, če je sodišče določilo kazen zapora do 2 let ali denarno kazen OZIROMA v primeru priznanja krivde, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je predlagan izrek pogojne obsodbe ali plea bargain – če mu je določilo kazen zapora do 5 let; - ne sme se izreči, če je za KD predpisana zaporna najmanj 3 let OZIROMA v primeru priznanja – če je predpisana zaporna najmanj 5 let; - preizkusna doba je od 1-5 let OZIROMA v primeru priznanja od 1-10 let; - izreče se jo, če je mogoče pričakovati pozitivno prognozo (torej da ne bo ponavljal KD), upoštevajoč: a) osebnost storilca, b) prejšnje življenje, c) obnašanje po KD, d) stopnjo krivde, e) druge okoliščine dejanja, - VU SE izvršijo, - stranske kazni se lahko izvršijo.

Answer 9

1. po UD – če se določi varnostni ukrep, kršitev katerega lahko pomeni preklic pogojne, 2. po UD – če se določi odvzem PPK, pa je storilec ne povrne, 3. po PREDLOGU – samo takrat, ko oškodovanec uveljavlja PPZ in mu le-tega vsaj delno dosodiš. V nasprotnem primeru, torej ko PPZ ni ali pa ni prisojen, posebnega pogoja ne smeš določiti. V kolikor pa je posebni pogoj določen, mora biti določen: - v mejah preizkusne dobe, - znotraj tega v takih časovnih okvirih, da obstaja realna možnost, da ga bo storilec lahko izpolnil, - določen tako, da obstaja realna možnost, da ga bo storilec lahko izpolnil (ne prekomerno). PAZI: - če je OBD svojo obveznost (npr. vračila PPK/plačila PPZ) že izpolnil, mu posebnega pogoja ne smeš določiti, - vedno je treba določiti rok izpolnitve posebnega pogoja, saj sicer preklic ni mogoč, - če dosodiš PPZ lahko priznaš glavnico + obresti, če oškodovanec to zahteva, - če pa izrečeš plačilo PPZ oškodovanca kot posebni pogoj, pa lahko prisodiš le glavnico, to pa zaradi načela zakonitosti, ker KZ-1 določa LE povrnitev škode, kamor pa obresti ne sodijo – oškodovanec kljub temu ne bo prikrajšan, saj je potrebno poleg posebnega pogoja odločiti še o njegovem PPZ, pri čemer v tem delu lahko dosodiš obresti.

Answer 10

Obligatoren preklic: če stori v preizkusni dobi 1 ali več KD, za katera se mu izreče najmanj 2 leti zapora. Fakultativen preklic: če stori v preizkusni dobi 1 ali več KD, za katera sodišče določi kazen zapora manj kot 2 leti ali denarno kazen. Fakultativni preklic: sodišče mora presoditi, ali bo preklicalo pogojno, ko pretehta: - sorodnost storjenih KD, - pomen storjenih KD, - nagibe storilca. Če PREKLIČE pogojno, izreče po 53. KZ-1 enotno kazen za prej storjeno in novo KD, pri tem pa upošteva, da je kazen iz preklicane pogojne že določena. Če NE PREKLIČE pogojne, sme za novo KD izreči a) pogojno ali b) kazen. a) pogojna Izreče jo tako, da določi po 53. KZ-1 za prej storjeno in novo KD enotno kazen, nato pa določi novo preizkusno dobo, ki se šteje od pravnomočnosti nove sodbe dalje. Tukaj obstaja prepoved, da na zgornji način NE SMEŠ postopati, če je treba storilcu za KD v prejšnji pogojni in za novo KD izreči kazen več kot 2 let zapora. b) kazen Če si mu izrekel zaporno, se čas prestajanja te kazni ne šteje v preizkusno dobo po prejšnji pogojni. Postopek preklica pogojne obsodbe pomeni odločanje, ki ne prestavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje (pravnomočne) sodbe v zakonsko določenih mejah.

Answer 11

Sodišče jo prekliče, če po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil KD preden je bil pogojno obsojen in če sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno, če bi se za to KD vedelo. Z drugimi besedami: sodišče izreče pogojno, nato pa ugotovi, da je obsojenec storil KD preden mu je izreklo pogojno. Tukaj se sodišče lahko odloči, da pogojne ne bo preklicalo, lahko pa jo prekliče. Če jo PREKLIČE, izreče po 53. KZ-1 enotno kazen za prej storjeno in novo KD, pri tem pa upošteva, da je kazen iz preklicane pogojne že določena. Če NE PREKLIČE pogojne, sme za novo KD izreči a) pogojno ali b) kazen. a) pogojna Izreče jo tako, da določi po 53. KZ-1 za prej storjeno in novo KD enotno kazen, nato pa določi novo preizkusno dobo, ki se šteje od pravnomočnosti nove sodbe dalje. Tukaj obstaja prepoved, da na zgornji način NE SMEŠ postopati, če je treba storilcu za KD v prejšnji pogojni in za novo KD izreči kazen več kot 2 let zapora. b) kazen Če si mu izrekel zaporno, se čas prestajanja te kazni ne šteje v preizkusno dobo po prejšnji pogojni.

Answer 12

Če je v pogojni obsodbi določeno, da bo kazen izrečena, če obsojenec ne vrne premoženjske koristi, ne povrne škode ali ne izpolni kakšne druge obveznosti, obsojenec pa v določenem roku tega ne stori, izvede sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, postopek za preklic pogojne obsodbe na predlog upravičenega tožilca ali oškodovanca, lahko pa tudi po uradni dolžnosti. V postopku preklica pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom se smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izvenobravnavni sodnik zasliši obsojenca, če je dosegljiv, in opravi potrebne poizvedbe, da ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki so pomembni za odločitev. Nato izvenobravnavni sodnik po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca. Če stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. Tako mora po tretjem odstavku 506. členu ZKP opraviti sejo na katero vabi stranke in oškodovanca, nato pa po opravljeni seji glede na določbo četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku izda sodbo s katero odloči o preklicu pogojne obsodbe. Sodišče prve stopnje je v bistvu s takim postopanjem, ko je po zadnjem naroku še zbiralo dokaze v zvezi z odločitvijo, ali naj se pogojna obsodba zaradi neizpolnitve posebnega pogoja prekliče izvajalo fazo poizvedb po drugem odstavku 506. člena ZKP. Zbiralo je torej dokaze pomembne za odločitev o preklicu pogojne obsodbe zaradi česar bi moralo potem, ko je bilo zbrano vse dokazno gradivo, razpisati sejo po določbi tretjega odstavka 506. člena ZKP, česar pa ni storilo in na podlagi te seje zadevo zaključiti in o njej odločiti. Če izvenobravnavni sodnik ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo: 1. izda sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ali 2. določi nov rok za izpolnitev obveznosti ali 3. v pogojni obsodbi določeno obveznost nadomesti z drugo ustrezno, zakonsko določeno obveznostjo, ali 4. odpravi ta pogoj. Če pa spozna, da ni podlage za nobeno od teh odločb, postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi s sklepom. Ko sodišče odloča o preklicu pogojne obsodbe obsojencu, mora ugotoviti, ali je bil vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja na njegovi strani, torej, da je razpolagal s sredstvi, da bi izpolnil posebni pogoj pa ga kljub temu ni izpolnil, ali pa, da je bil ta vzrok objektivne narave in zunaj sfere krivde obsojenca. Če je bilo s pogojno naložen posebni pogoj in ga obsojenec ni izpolnil v za to predvidenem roku, kot mu je bil določen v pogojni / pogoja ni spoštoval --> sodišče lahko v mejah preizkusne dobe podaljša rok ali prekliče pogojno obsodbo in izreče kazen, ki je bila določena v PO. Postopek: Začne se na predlog upravičenega tožilca ali oškodovanca ALI pa po UD (po UD tedaj, ko obsojenec ne vrne premoženjske koristi). O uvedbi se ne izda nobena odločba. ZOS zasliši obsojenca (če ga lahko) in opravi druge poizvedbe/dokaze, ki so pomembni za odločitev. Če se obsojenca zasliši, to ni formalno zaslišanje po 227. ZKP, temveč se mu samo omogoči, da se izjavi o predlogu za preklic in navede dejstva ter dokaze, ki so mu v korist. Pri tem se določbe o obvezni obrambi ne uporabljajo! Če se obsojenca ni zaslišalo/obvestilo o seji in se mu je pogojno preklicalo, je to pa stališču prakse ABK. Predsednik ZOS razpiše sejo senata in o tem obvesti upravičenega tožilca, oškodovanca in obsojenca. Če te osebe, čeprav so bile v redu obveščene, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. O preklicu odloča ZOS, v skrajšanem postopku pa sodnik posameznik. Sodišče sme: - v mejah preizkusne podaljšati rok za izpolnitev; - preklicati pogojno in izreči kazen. Če pa obsojenec iz upravičenih razlogov (ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin naložene obveznosti pravočasno ni zmogel izpolniti, NE pa zato, ker ima še najprej nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic) ne more izpolniti naložene obveznosti, mu lahko sodišče: - nadomesti obveznost z drugo obveznostjo, določeno v zakonu (lažjo) ALI pa - odpusti njeno izpolnitev.

Answer 13

Pravilo: preklicati se sme v preizkusni dobi. Izjemi: - če stori KD v preizkusni in ima to KD za posledico preklic, pa se to s sodbo ugotovi šele po poteku preizkusne, se sme pogojna preklicati najpozneje v 1 letu po poteku preizkusne, - če obsojenec ne izpolni posebnega pogoja sme sodišče preklicati v 1 letu po poteku preizkusne.

Answer 14

``` Udeležba: OBJEKTIVNI kriterij (monističen koncept, udeleženci nimajo oblasti nad ravnanjem zato mora ravnanje storilca doseči vsaj fazo poskusa – izjema zgolj pri poskusu napeljevanja, kjer je t. i. principalnost udeležbe) & SUBJEKTVNI kriterij (udeleženci morajo imeti zavest o udeležbi, ravnati morajo naklepno, storilec pa mora ravnati vsaj protipravno, torej njegova krivda ni pomembna). ``` Napeljevanje: 37: Kdor drugega naklepoma napelje, da stori KD, se kaznuje, kakor da bi ga storil sam. Gre za prigovarjanje, prošenje in prepričevanje, ki ima za posledico ALI storilčevo odločitev ALI utrditev njegovega prepričanja o upravičenosti njegovega ravnanja. Seveda morata naklepa storilca in napeljevalca vsebinsko sovpadati, drugače, torej v primeru, ko storilec stori nekaj drugega, ne gre za napeljevanje (izjema: razen če gre za poskus napeljevanja). Napeljevanje se mora nanašati na konkretno in jasno določen krog ljudi – javni pozivi ne zadoščajo, so pa to lahko samostojna KD, npr. pozivanje ali ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve. *Zgolj teoretično je glede na gramatikalno razlago mogoče tudi napeljevanje k malomarnemu KD v smislu, da se storilec ne zaveda razsežnosti svojega dejanja. Če ostane dejanje, h kateremu je bil storilec napeljan, pri poskusu, se napeljevalec kaznuje kakor za poskus. 37/II: Kdor drugega naklepoma napeljuje k storitvi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen, se kaznuje kakor za poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo poskusa storitve dejanja (SAMOSTOJNOST/PRINCIPALNOST UDELEŽBE). Kdaj odgovarja napeljevalec, četudi kd ni bilo niti poskušeno? Če je zagrožena kazen zapora nad 3 leta.

Answer 15

38/I: Kdor naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil, sme pa se kaznovati tudi mileje. 38/II: Kot pomoč pri storitvi kaznivega dejanja se šteje zlasti: če da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje, če mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za storitev, če vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledi kaznivega dejanja, predmete, nastale s kaznivim dejanjem ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem. *Mogoča je tudi opustitvena pomoč, npr. pomagač ima garantno dolžnost (npr. varnostnik pusti odprta vrata). - Če A napoti X-a k B, in mu šele B da nasvet, A NI pomagač, ker se nasvet ne nanaša neposredno na izvršitev KD. - Če pomagač obljube ne izpolni to NI prostovoljni odstop, ker je kazniva že sama vnaprejšnja obljuba. Pomoč pri pomoči je pomoč, pomoč pri napeljevanju je pomoč. Neuspela pomoč/poskus pomoči pa NI kaznivo. 39: Če ostane kaznivo dejanje pri poskusu, se napeljevalka oziroma napeljevalec (v nadaljnjem besedilu: napeljevalec) in pomagačka oziroma pomagač (v nadaljnjem besedilu: pomagač) kaznujeta kakor za poskus.

Answer 16

Pomoč je samo, če nekdo vnaprej obljubi, da bo prikril predmete KD. To torej ni pomoč. Vendar pa gre v tem primeru za samostojno KD, in sicer ali KD prikrivanja (217. KZ-1) ali KD pomoči storilcu po storitvi KD (282. KZ-1).

Answer 17

Da, tu pa mu lahko očitamo pomoč. Kazniva je namreč že vnaprejšnja obljuba, ne glede na to, ali potem to obljubo izpolni ali ne.

Answer 18

Pogoji redni postopek: - utemeljen sum storitve KD (priporni temelj) IN vsaj 1 priporni razlog: a) begosumnost: se skriva/ni mogoče ugotoviti identitete/obstaja realna in konkretna nevarnost, da bi pobegnil; b) koluzijska nevarnost: obstaja realna in konkretna nevarnost, da bo uničil sledi KD/oviral potek KP z vplivanjem na priče, udeležence, prikrivalce; c) iteracijska (ponovitvena) nevarnost: če 1 objektivna in 1 subjektivna kumulativno: 1) objektivna: teža, način storitve ali okoliščine KD, 2) subjektivna: osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali druge posebne okoliščine (to so kršitve milejših osebnih omejevalnih ukrepov), kažeta na to, da obstaja realna in konkretna nevarnost, da bo ponovil KD/dokončal poskušenega/izvršil zagroženega. Pogoji skrajšani postopek: - utemeljen sum storitve KD (priporni temelj) IN vsaj 1 priporni razlog: a) begosumnost – enako kot zgoraj, b) koluzija in iteracija – enako kot zgoraj VENDAR z dodatnim pogojem, in sicer je pripor iz teh 2 razlogov mogoče odrediti samo za KD, za katera se sme izreči zapor 3 let + za KD zoper javni red in mir / spolno nedotakljivost / ima elemente nasilja, za katera se sme izreči zapor 2 let *za ostala KD pa NE. Dodatni pogoji v obeh postopkih: - sodišče ga NE sme izreči, če lahko isti cilj doseže z milejšim ukrepom, - v gornjem kontekstu pa je ob upoštevanju načela sorazmernosti pripor mogoče izreči samo, če je to neogibno potrebno za potek KP ali varnost ljudi, - zaradi ugotavljanja identitete traja SAMO do ugotovitve le te, - zaradi koluzije traja SAMO do zagotovitve dokazov.

Answer 19

POSTOPEK (redni in skrajšani): Pripor odredi preiskovalni sodnik pristojnega sodišča na predlog državnega tožilca s pisnim sklepom. Predlagatelj: DT Pripor se lahko predlaga v preiskavi oz. pred preiskovalnim sodnikom, ob vložitvi obtožnega akta in ob izdaji sodbe. V RS je uveljavljen sistem predhodne kontradiktornosti. Tako mora PS tistega, ki mu je bila odvzeta prostost in mu je bil pripeljan, takoj poučiti po 4. ZKP in mu tudi pomagati pri iskanju zagovornika (obvezna obramba). PS mora tako osebo praviloma brez odlašanja zaslišati, kar pa se lahko odloži s sodnim pridržanjem take osebe za največ 48 ur. Zoper sklep o sodnem pridržanju je dovoljena nesuspenzivna pritožba na ZOS, ki odloči v 48 urah. Oseba mora imeti ob zaslišanju zagovornika – tega si mora izbrati sama, če pa si ga ne izbere v 24 urah od pouka o tej pravici, zagovornika postavi osebi sodišče po UD. Nato PS v navzočnosti osebe, njenega zagovornika in DT opravi zaslišanje take osebe, pri čemer mora DT takoj po zaslišanju izjaviti, ali bo zahteval uvedbo KP ter predlagal pripor. Ko ima PS enkrat predlog za pripor o njem odloči s pisnim in obrazloženim sklepom. Pri tem ga veže prepoved, da tega sklepa ne sme opreti na izpovedbo osebe, o priporu katere se odloča, če je pred tem ni poučil po 4. ZKP ali pa ta pouk ni zapisan v zapisnik. Če se PS strinja s predlogom za pripor izda sklep o priporu. Tukaj je nato potrebno ločevati 3 situacije: 1) ko je osumljencu prostost vzeta na podlagi sklepa o priporu (odločbe sodišča) – se mu mora sklep o priporu takoj vročiti, in sicer ob prijetju ali pa ob privedbi k PS; 2) če pa je bila osumljencu prostost odvzeta brez odločbe sodišča, mu mora biti sklep o priporu vročen v 48 urah, ki tečejo: - če policija ne odredi pridržanja – od trenutka odvzema prostosti, - če policija odredi pridržanje – od trenutka privedbe k PS (max 48h) . Če se PS ne strinja s predlogom, zahteva, naj o njem odloči ZOS, za ta čas pa lahko odredi katerega od drugih osebnih omejevalnih ukrepov. Tudi pri odločanju ZOS veljajo zgornja pravila o tem, kdaj je treba vročiti sklep o priporu. INSTANČNI POSTOPEK OB ODREDITVI: 1) Če odredi PS – imaš pritožbo v 24 urah od vročitve sklepa na ZOS, ki mora odločiti v 48 urah. Zoper odločitev ZOS je mogoča pritožba, ki ne zadrži izvršitve. + ZVZ na VSRS v roku 8 dni. 2) Če se PS ne strinja – pripor odredi ZOS, ki mora o predlogu PS prav tako odločiti v 48 urah. Zoper sklep ZOS je predvidena pritožba (izjema od 399/II ZKP), kar pomeni, da o pritožbi odloča višje sodišče, ki mora ponovno odločiti v 48 urah. + ZVZ na VSRS v roku 8 dni. Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo vrhovno sodišče (četrti odstavek 394. člena in drugi odstavek 398. člena).

Answer 20

ODPRAVA PRIPORA: - če DT v 48 urah od ure, ko je bil obveščen o priporu, ne vloži pisne zahteve za uvedbo KP, - v soglasju z DT, - zaradi poteka roka, - če DT odstopi od pregona, - če DT ne predlaga podaljšanja, - -> če se PS in DT ne strinjata, PS zahteva, naj o tem odloči ZOS.

Answer 21

ROKI PRIPORA V PREISKAVI: - po sklepu PS - 1 mesec od odvzema prostosti, - po predlogu DT se sme podaljšati še za 2 meseca, o čemer odloči ZOS, - po predlogu DT se sme podaljšati še za 3 mesece, o čemer odloča VSRS, vendar samo za KD, za katero je predpisana kazen zapora 5 ali več let, Pripor v preiskavi odredi PS. * skrajšani postopek: pripor sme trajati le toliko, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, vendar največ 15 dni. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se pripor odpravi in se obdolženca izpusti. INSTANČNI POSTOPEK OB PODALJŠANJU V FAZI PREISKAVE: Zoper odločitev ZOS imaš na voljo pritožbo v 3 dneh na višje, odločitev slednjega pa je dokončna. Zoper odločitev VSRS: zoper sklepe VSRS pritožbe ni (399/IV), vendar pa ZKP dovoljuje ZVZ v roku 8 dni po prejemu sklepa VSRS. *zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora se sme vložiti ZVZ le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice.

Answer 22

PRIPOR PO VLOŽITVI OBTOŽBE: Tako o odreditvi kot podaljšanju kot odpravi odloča ZOS do izreka sodbe sodišča I. stopnje. Za odreditev potrebuje predlog DT, za podaljšanje in odpravo pa ne, saj mora vsake 2 meseca od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Vendar če ob vložitvi obtožbe v njej ni predlagano, naj se pripor podaljša, predsednik senata izda sklep O ODPRAVI PRIPORA. Če ZOS pripor odredi: imaš v roku 24 ur na voljo pritožbo na višjega, ki mora odločiti v 48 urah. Odločitev slednjega je dokončna, vendar imaš, ker gre za odreditev pripora, na voljo ZVZ na VSRS v roku 8 dni. Če ZOS pripor podaljša: imaš v roku 3 dni na voljo pritožbo na višjega, ki mora odločiti v 48 urah. Odločitev slednjega je dokončna, vendar imaš SAMO ob prvem podaljšanju po vloženi obtožbi, na voljo ZVZ na VSRS v roku 8 dni. Zoper nadaljnja podaljšanja pa imaš samo pritožbo na višje s. v roku 3 dni. Po vložitvi obtožnice sme pripor trajati največ 2 leti. Če v tem času ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoženec izpusti. Izjema v skrajšanem: namesto ZOS upravičenost pripora preverja sodnik posameznik, in sicer vsak mesec.

Answer 23

Pripor se ODPRAVI, če: - DT ne predlaga podaljšanja, - se obtožba zavrže, - se obtožba zavrne, - se ga oprosti, - se mu kazen odpusti, - se ga obsodi na denarno/sodni opomin/pogojna, - je zaradi vštevanja pripora izrečeno kazen že prestal. Pripor se PODALJŠA/ODREDI: - če je obsojen na zaporno, - DT da predlog in - SAMO iz razloga begosumnosti ali pa ponovitvene nevarnosti. PRIPOR PO RAZGLASITVI SODBE: Od razglasitve do PNM/nastopa kazni o priporu odloča ZOS. Pripor odredi na predlog, podaljša ali odpravi pa ga po UD pa tudi na predlog (za podaljšanje ima sicer pooblastilo, da ga podaljša samo po UD). O tem odloča s sklepom, zoper katerega je mogoča pritožba na višje v roku 3 dni. (15?) Kadar je obtožencu izrečena kazen zapora in je v priporu, se ga sme na njegovo željo oddati v ZPKZ še pred PNM.

Answer 24

PRIPOR II. STOPNJE: Če razveljavi in vrne v novo sojenje, samo preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor. O tem (so podani/odpravi) odloči s sklepom, zoper katerega je na voljo pritožba na VSRS v roku 3 dni (15?) (25/VII ZKP). Če spremeni sodbo preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor. O tem (so podani/odpravi) odloči s sklepom, zoper katerega je na voljo pritožba na VSRS v roku 3 dni (25/VII ZKP). V kolikor pa so zaradi spremembe izpolnjeni pogoji za odreditev pripora in je podan predlog za njegovo odreditev, II. stopnja o tem predlogu odloči. *Ker gre za odreditev pripora je v primeru, da je pripor odrejen na voljo pritožba v 24 urah na VSRS. Zoper odločitev VSRS pa je na voljo tudi ZVZ, saj gre za odreditev pripora in je ZVZ zato dopusten (samo spremeni se sestava senata na ZVZ iz 3 na 5 sodnikov).

Answer 25

PRIPOR III. STOPNJE: Enako kot pripor II. stopnje z izjemami: - če razveljavi: NI PRITOŽBE in ZVZ, - če spremeni: je pa USRS odločilo, da v kolikor so zaradi spremembe sodbe izpolnjeni pogoji za odreditev pripora in je podan predlog za njegovo odreditev, III. stopnja o tem predlogu odloči, je mogoča pritožba zoper sklep VSRS (399/4 ZKP)

Answer 26

Gre za situacijo, ko o priporu odloča okrajno sodišče (25. ZKP – do 3 let ali denarna je stvarno pristojno okrajno). V taki situaciji je torej potrebno uporabiti 432. ZKP: Pripor se sme na obrazložen predlog tožilca izjemoma odrediti zoper tistega, za katerega je utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti: - če se skriva, če se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali če so podane druge okoliščine, ki očitno kažejo na nevarnost, da bo sicer pobegnil ali - če jer podan razlog iz. 2. ali 3. točke 1. odstavka 201. ZKP pa samo: a) če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali b) za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let, To pomeni, da je potrebno uporabiti drugo alinejo, zato je rešitev: če ne gre za KD zoper situacije pod a), pripora ne sme odrediti.

Answer 27

Po pravnomočnosti obtožnice predsednik senata razpiše predobravnavni narok, na katerem se obtoženec izjavi o krivdi ter o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Na narok se povabijo stranke in zagovornik. O naroku se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo navzoče osebe. V vabilu na narok iz prvega odstavka se obdolženec pouči: - da se bo na naroku lahko izjavil o tem, ali krivdo za kaznivo dejanje po obtožbi priznava ali ne priznava; - da je udeležba na predobravnavnem naroku, razen v primeru, da je vložil ugovor zoper obtožnico, obvezna, in da se bo lahko zoper obtoženca, če se brez opravičenega razloga naroka ne bo udeležil, odredila privedba ali pripor; - da bo obtoženec na naroku, če NE prizna krivde, lahko predlagal izločitev predsednika senata, izločitev dokazov, dokaze, ki naj jih sodišče izvede na glavni obravnavi ter podal druge procesne predloge in se izjavil o načinu poteka glavne obravnave; - da bo imel obtoženec v nadaljnjem poteku kazenskega postopka pravico dajati dokazne in druge predloge ter zahtevati izločitev predsednika senata in izločitev dokazov le pod pogojem, da navede utemeljene razloge, zakaj jih ni podal na tem naroku; - da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, obtoženec odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi ter da bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije; - da ima pravico vzeti si zagovornika, ki je lahko navzoč na naroku. Če na predobravnavni narok ne pride obtoženec, ki je zoper obtožnico vložil ugovor, se narok ne opravi in se šteje, da krivde po obtožbi ne priznava, da se odpoveduje možnosti dogovora o načinu poteka glavne obravnave, ki bo razpisana na podlagi pravnomočne obtožnice, in da posledice iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka veljajo tudi zanj. Če je soobtožencev več, se predobravnavni narok lahko izvede z vsakim obtožencem posebej. Navzočnost: narok se sme opraviti le v navzočnosti obeh strank in zagovornika, kadar je obvezna obramba z zagovornikom. Če državni tožilec ne pride na narok, se le-ta preloži in o tem obvesti Vrhovno državno tožilstvo. Če na narok ne pride obtoženec ali zagovornik, se narok preloži. Za zagotovitev navzočnosti na naroku, kadar je obvezen, sme predsednik senata zoper obtoženca odrediti privedbo ali pripor pod enakimi pogoji kot veljajo za glavno obravnavo; če na narok ne pride zagovornik, ga lahko predsednik senata kaznuje z denarno kaznijo, določeno v 78. ZKP. Na naroku predsednik senata ugotovi, ali je obtoženec razumel vsebino obtožbe in ga pouči po določbah 3. do 5. točke vabila, nato pa ga pozove, da se izjavi, ali krivdo po obtožbi priznava ali ne priznava. Če predsednik senata ugotovi, da obtoženec pouka iz prejšnjega odstavka ni razumel, se mu postavi zagovornika po uradni dolžnosti do konca predobravnavnega naroka in narok preloži. Izjave o priznanju krivde ne more namesto obtoženca podati njegov zagovornik. ČE PRIZNA: Predsednik senata presodi: - ali je obtoženec razumel naravo in posledice danega priznanja; - ali je bilo priznanje dano prostovoljno; - ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Po presoji pogojev iz prvega odstavka predsednik senata s sklepom odloči, ali obtoženčevo priznanje sprejme ali zavrne. Zoper ta sklep, ki se zapiše v zapisnik, ni pritožbe. Priznanja krivde, ki ga je predsednik senata sprejel, obtoženec ne more preklicati. Izjavo, da krivde ne priznava, pa obtoženec v nadaljevanju postopka lahko spremeni in krivdo prizna. Ob priznanju krivde se obtoženec lahko izjavi, ali pripozna PPZ oškodovanca. Po sprejetem priznanju krivde predsednik senata pozove stranki, da predlagata: - kateri dokazi naj se izvedejo na naroku za izrek kazenske sankcije, - se izjavita o sestavi sodišča pri opravi tega naroka (če se ne, se ga opravi v taki sestavi kot za odločanje na GO) ter - hkrati določi datum tega naroka, pri čemer se stranki in zagovornika opozori, da se narok lahko opravi v nenavzočnosti. Na predlog strank in če predsednik senata oceni, da so izpolnjeni vsi pogoji, se lahko narok za izrek kazenske sankcije opravi takoj po sprejetem priznanju krivde. Če je obtoženec obtožen za več kaznivih dejanj in prizna krivdo samo za nekatera, se o obtožbi odloči z eno odločbo, po opravljeni glavni obravnavi. Če pa je to smotrno, se za KD, ki jih ni priznal, postopek izloči. Oškodovancu, ki ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen, da sme podati predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, se sporoči, da ima pravico biti navzoč na naroku ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah tega zakona na glavni obravnavi. Sodišče sme oškodovanca še pred predobravnavnim narokom obvestiti, da sme podati tak predlog. Narok je javen. Javnost se lahko izključi le ob pogojih in po postopku, ki veljajo za izključitev javnosti glavne obravnave. Narok se izvede s smiselno uporabo določb tega zakona o glavni obravnavi, s tem, da predsednik senata prebere sklep sodišča o sprejemu priznanja krivde, v dokaznem postopku pa se izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije. Obtožencu je treba omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. Državni tožilec lahko v končni besedi v korist obtoženca spremeni predlog za izrek kazenske sankcije, in če ga poda, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Struktura sodbe je ista razen glede obrazložitve izreka o krivdi, ki se omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. ČE NE PRIZNA: Lahko navede, katera dejstva v obtožbi priznava. Če se obtoženec o krivdi noče izjaviti, ali če sodišče njegovega priznanja ni sprejelo, se šteje, da krivde ne priznava. Po izjavi obtoženca o obtožbi ga predsednik senata pozove, da predlaga dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi, poda druge procesne predloge in predlaga izločitev nedovoljenih dokazov. O predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov odloči s posebnim sklepom predsednik senata po opravljenem predobravnavnem naroku. Če zaradi zapletenosti zadeve ali ker v pisnem gradivu v spisu ni dovolj podatkov to ni mogoče, sme predsednik senata pred odločitvijo izvesti potrebne dokaze. Zoper sklep je dopustna pritožba, o kateri odloči sodišče druge stopnje. Če stranke ne predlagajo izločitve dokazov, predsednik senata pa ugotovi, da so v spisih dokazi, ki se morajo izločiti, jih izloči po UD. Obtoženca, ki krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku ne priznava, predsednik senata pouči o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpove določenim pravicam, ki jih ima po tem zakonu, in sicer sme predsednik senata odločiti: - da se takoj določi dan, ura in kraj glavne obravnave in se šteje, da so bile stranke in zagovornik na glavno obravnavo pravilno vabljene; - da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča; - da se bo v primeru, če obtoženec brez opravičenega razloga ne bo prišel na glavno obravnavo, le-ta lahko opravila v njegovi nenavzočnosti, razen če senat oceni, da je njegova navzočnost nujna; - da se določene priče ali izvedenca ne bo vabilo na *Pravici do zbornega sojenja v senatu kot procesnemu jamstvu se namesto obtoženca, ki ni navzoč na (predobravnavnem) naroku, ne more pravno veljavno (učinkovito) odpovedati njegov zagovornik.glavno obravnavo, temveč se bo zapisnik o njunem zaslišanju oziroma pisni izvid in mnenje prebral. Če kasneje predloži razbremenilne dokaze – tudi če je prekludiran, bi se po njenih besedah to moralo upoštevati

Answer 28

54. KZ-1: Kdor iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov (gre za enoten psihičen odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti) istočasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali več istih ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, ki glede na kraj, način ali druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost, stori nadaljevano kaznivo dejanje. Za nadaljevano kaznivo dejanje se ne uporabijo določbe o steku temveč se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj izreče ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujše kaznivo dejanje. Storilcu, ki si z dejavnostjo po prvem odstavku tega člena skupaj pridobi večjo ali veliko premoženjsko korist ali povzroči večjo ali veliko premoženjsko škodo, zaradi katere je za kaznivo dejanje predpisana hujša kazen, se po drugem odstavku tega člena izreče ta hujša kazen, če mu je šlo za to, da si z istočasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroči tako škodo. Ključno je, da gre za serijo premoženjskih (katerakoli, ki vplivajo na povečanje premoženja za storilca ali oškodovanja premoženja oškodovanca), ki se z življenjskega stališča pokažejo kot celota. *Če gre za KD zoper pravni promet, ta konstrukt ni mogoč, saj ne gre za premoženjsko KD. Enako ta konstrukt ni mogoč, če gre za osebno KD, npr. rop. Je pa to konstrukcijo VEDNO potrebno uporabiti, če so za to izpolnjeni pogoji, in sicer ne glede na to, ali je OBD v škodo ali v korist, ker gre za uporabo materialnega prava. Kraj izvršitve: vsi kraji delovanja/poskusa; čas izvršitve: ko je izvršeno/poskušeno zadnje; zastaranje: teče za vsako KD posebej.

Answer 29

Gre za poseben institut, in sicer posebno obliko navideznega realnega steka. Tako gre pri nadaljevanem kaznivem dejanju samo za eno kaznivo dejanje, s katerim so zajeta vsa dejanja, izvršena v določenem časovnem obdobju, tudi tista, za katera se ob sojenju ni vedelo, pa bi bila zajeta v nadaljevano kaznivo dejanje, če bi se zanje vedelo. Pravnomočna sodba za nadaljevano kaznivo dejanje torej obsega tudi vsa druga kazniva dejanja, ki še niso bila odkrita, pa bi morala biti zajeta v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Taka obsodba zato zaradi pravila ne bis in idem (31. člen Ustave RS; 10. člen ZKP) prepoveduje sojenje za novo odkrita oziroma še ne obsojena kazniva dejanja, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti v sklop nadaljevanega kaznivega dejanja, za katerega je bilo storilcu že sojeno. Iz tega razloga pa mora sodišče presoditi, ali so posamezna dejanja, za katera se mu sodi, že zajeta v konstruktu nadaljevanega KD, za katerega je bil že obsojen. Tako mora sodišče presoditi, ali so med temi ravnanji podani elementi objektivne in subjektivne narave, od katerih imajo nekateri pomen stalnih (konstantnih), drugi pa spremenljivih (variabilnih) kriterijev: - v skupino stalnih kriterijev, ki morajo biti podani KUMULATIVNO, sodijo: istost oziroma istovrstnost dejanj, časovna povezanost teh dejanj in kot subjektivni element enoten psihični odnos storilca do kontinuirane kriminalne dejavnosti, - v skupino variabilnih, od katerih mora biti izpolnjen VSAJ EDEN, pa sodijo npr. enotnost prostora, izrabljanje enake priložnosti, identičnost oškodovanca.

Answer 30

119. KZ-1: mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je še pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do 3 let. Gre za privilegirano obliko uboja. Storilka je lahko le mati svojega otroka (delicta propria), pa še to ne vedno temveč samo med ali neposredno po porodu, ko je še pod njegovim vplivom. Samo naklep. Če je iz malomarnosti – povzročitev smrti iz malomarnosti (prekvalifikacija). Določen je tudi čas izvršitve: - NA STRANI MATERE: ko je mati pod vplivom poroda ali ko rojeva. Znanost namreč predpostavlja, da so tedaj pri materi posebne subjektivne in objektivne okoliščine, ki vplivajo na njeno ravnanje – t. i. porodna/ poporodna motnja. Le to ugotavlja izvedenec, ki se mora tudi opredeliti, kdaj je do te motnje prišlo – saj je zakonski znakKD »dokler je še pod vplivom poroda«. Vendar pa je mati lahko storilka tega KD tudi tedaj, ko se za usmrtitev otroka odloči že pred porodom. - NA STRANI OTROKA: od začetka poroda dalje se otroku lahko vzame življenje, pred tem pa bi lahko šlo za nedovoljen poseg v nosečnost. Začetek poroda je trenutek, ko se otrok začne izločevati iz telesa – od začetka popadkov. Če ji npr. pomaga oče/mati/sestra itd. – to KD je prava delicta propria, kar pomeni sledeče: - če so sostorilci, potem nimajo te lastnosti (mati) in odgovarjajo za uboj/umor, - če so udeleženci, pa odgovarjajo za to KD (npr. pomočnik pri detomoru). Če mati pod vplivom poroda drugega napelje na umor otroka – je napeljevalka k detomoru. Če pa mati pred porodom in brez njegovega vpliva drugega napelje na umor otroka – pa je napeljevalka k umoru. *Duševno stanje matere je zakonski znak KD, zato ga NI mogoče upoštevati kot olajševalno okoliščino. Predpisan je zapor do 3 let: - lahko se izreče zaporna kazen, pogojna obsodba - omilitev – KZ ne predpisuje, da se kazen sme omiliti, lahko pa bi se jo, če bi sodišče ugotovilo posebne olajševalne okoliščine. V tem primeru bi bile meje omilitve: a) brez priznanja: je brez posebnega minimuma, torej sme sodišče namesto zapora izreči denarno kazen, b) s priznanjem: enako.

Answer 31

- ne sme biti sojen v nenavzočnosti, - obvezna obramba: zagovornika mora imeti od začetka pripravljalnega postopka, če teče proti njemu KP za KD, za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta / če sodnik spozna, da mu je potreben, - nihče ne more biti oproščen pričevanja o okoliščinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duševne razvitosti ter osebnosti, - CSD se ima pravico seznaniti s potekom postopka, med postopkom dajati predloge, o zahtevi za uvedbo postopka pa mora CSD obvestiti tožilec, - pri OKŽ je vsaj en sodnik za mladoletnike, so pa tudi senati (sodniki porotniki so osebe, ki imajo izkušnje z mladoletniki), - načelo oficialnosti: za vsako KD se KP uvede samo na zahtevo DT, - tožilec lahko odloči, da ne bo zahteval uvedbe KP za KD do 3 let ali denarna, če oceni, da postopek ne bi bil smotrn glede na življenje mladoletnika, - lahko se izvede pripravljalni postopek (kot preiskava), - če je mladoletnik priprt, mora biti priprt ločeno od polnoletnih, - ko se sodi mladoletniku se javnost vselej izključi, - izrečejo se kazni ali pa vzgojni ukrepi, in sicer: a) mlajši mladoletnik 14-16 le vzgojni ukrepi, b) starejši mladoletnik 16-18 pa vzgojni ukrepi + denarna/mladoletniški zapor/prepoved vožnje motornega/izgon tujca iz države. - vzgojni ukrepi so: ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo CSD, oddaja v vzgojni/prevzgojni/zavod za usposabljanje.

Answer 32

So posledica domneve nedolžnosti iz 27. URS in 3/I ZKP. Dokazni standardi so sledeči: - sum: a) storitve KD (40. ZNPPol za postopek ugotavljanja identitete TER za 259. ZKP za pregled in raztelešenje trupla TER za 263. ZKP zaradi zastrupitve), b) sum na orožje ali dokazne predmete (218. ZKP za opravo osebne preiskave brez prič in odredbe), - razlogi za sum: a) generalna klavzula 148. ZKP, b) točka osredotočenosti 148/IV ZKP, c) 149. ZKP: fotografiranje/odvzem prstnih/bris sluznice, če je to potrebno za izsleditev storilca ter odkritje in zavarovanje sledov KD, d) 149. b – podatki v omrežju (to je ok, ker 37. URS reče, da se lahko zasebnost omeji za potrebe uvedbe postopka) e) podatki stanja na monetarnih institucijah po 156/V ZKP, f) 304. ZKP – da je na GO kdo po krivem izpovedal – se ne sme soditi takoj ampak se pošlje DT, - utemeljeno sklepanje a) navidezni odkup, sprejemanje oziroma dajanje daril ali navidezno jemanje oziroma dajanje podkupnine (155. ZKP), b) historični in tekoči podatki o denarnih transakcijah po 156/I,III ZKP, - utemeljeni razlogi za sum: a) tajno opazovanje po 149. a ZKP, b) mali prisluškovalni (prisluškovanje komunikaciji) po 150. ZKP, c) veliki prisluškovalni (prisluškovanje v prostoru) po 151. ZKP, d) tajno delovanje po 155. a ZKP, e) aretacija in policijsko pridržanje po 157/I,II ZKP, f) hišna in osebna preiskava (214. ZKP) ter preiskava elektronskih naprav (219. a ZKP), - utemeljen sum: je visoka stopnja artikulirane (obrazložene), konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje – to pomeni, da mora biti utemeljen sum v obtožbi jasno izražen in obrazložen (artikulabilnost), nanašati se mora na določeno osebo (konkretnost) in ne sme temeljiti na splošnih oz. verjetnostnih kriterijih (specifičnost): a) začasni odvzem VD po 137. ZKP b) preiskava po 167. ZKP, c) pripor, hišni pripor, prepoved približevanja, javljanje na PP, varščina d) za sklenitev sporazuma o priznanju krivde še pred pričetkom KP * večja verjetnost, da je oseba storila KD, kot da ga ni - prepričanje: sodišče sme nekoga obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi – to pa pomeni, da o tem, da je ravno OBD storil KD, povprečno razumen posameznik ne bi dvomil.

Answer 33

Sklep o varščini izda med preiskavo preiskovalni sodnik, po vložitvi obtožnice pa senat. Je institut v zavarovanje. Obljubiti mora, da ne bo pobegnil, se skrival, odšel neznano kam / da ne bo ponavljal, dokončal, storil zagroženega Begosumnost: če bi ga bilo treba pripreti ali če je že v priporu samo zaradi tega, ker se je bati, da bo pobegnil Ponovitvena: tudi, če bi ga bilo treba pripreti ali je že v priporu, razen če gre za specifična KD, za katera je predpisana kazen 5+ zapora Varščina se vselej glasi na denarni znesek, ki se določi glede na: - težo kaznivega dejanja, - osebne in družinske razmere obdolženca ter - gmotne razmere tistega, ki jo daje. Varščina se lahko da: - v gotovini, - v vrednostnih papirjih, - v dragocenostih ali v drugih premičnih stvareh večje vrednosti, - v hipoteki ali pa - v poroštvu. Če obdolženec pobegne ali ponovi, se s sklepom določi, da vrednost, ki je bila dana kot varščina, pripade proračunu, obdolženca pa se pripre. Kljub dani varščini se obdolženec lahko pripre, če: - v redu povabljen ne pride in svojega izostanka ne opraviči, - če se pripravlja na beg ali - če se pokaže potem, ko je bil puščen v prostosti, zoper njega kakšen drug zakonski razlog za pripor. V ravnokar navedenih primerih pa varščina preneha in se stvari vrnejo, hipoteka pa izbriše. Varščina preneha tudi, če se KP PNM konča s sklepom o ustavitvi, zavrženjem obtožbe ali s (katerokoli) sodbo. Izjema velja zgolj za sodbo s katero je izrečena kazen zapora – tukaj varščina preneha šele, ko obsojenec nastopi kazen.

Answer 34

Je malomarnostno KD in ne prenese naklepa. Je delicta propria, ker ga lahko stori le udeleženec v prometu, in sicer tam, kjer se cestni promet izvaja, to pa je le na javnih cestah, ne pa npr. na dvorišču, v gozdu ipd. Storilec krši predpise naklepno/malomarno, v odnosu do posledice (posledica je PROMETNA NESREČA) je zavestno/nezavestno malomaren, - do HTP pa storilec ni v krivdnem odnosu, ker je to objektivni pogoj kaznivosti. Če pa gre za kvalificirano obliko s hujšo posledico (smrt 1 ali več iz drugega odstavka), pa je treba storilcu dokazati malomarnost v zvezi s smrtjo, kot hujšo posledico (odgovornost za hujšo posledico). Smrt ni objektivni pogoj kaznivosti, ampak mora imeti storilec do te posledice krivdno obliko malomarnosti (če ima naklep gre za KD uboja / umora) HTP mora utrpeti druga oseba kot pa storilec (samopoškodba namreč NI KD). Je blanketna norma, saj se navezuje na druge predpise. Če kršitve predpisov ni, potem KD ni, kršitev pa mora biti v izreku sodbe izrecno navedena. Če gre za več kršitev se dajo v izrek le tiste, ki so pripeljale do prepovedane posledice.

Answer 35

Tatvina, Rop, Roparska tatvina, Zatajitev, poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, odvzem motornega vozila, goljufija, izsiljevanje, prikrivanje, poškodovanje tuje stvari

Answer 36

Rop: 206 KZ-1: Kdor vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. *Kvalificirane oblike: združitev z namenom ropanja, velika vrednost stvari, hudodelska združba. Je sestavljeno KD, in sicer iz tatvine in prisiljenja (sila/grožnja), pri čemer je prisiljenje sredstvo za storitev tatvine. Prisiljenje je usmerjeno zoper posestnika stvari, ni pa relevantno, ali mu storilec sam odvzame stvar ali pa mu jo zaradi prisiljenja izroči posestnik. Če storilec ropa pri tem izvrši: - LTP: je ta konzumirana v ropu, - HTP/PHTP/SMRT(iz malomarnosti): se uporabijo pravila o steku, - če pa nekomu naklepno odvzame življenje da lahko izvrši tatvino: je to KD umora po 116/4. Roparska tatvina: 207 KZ-1: Kdor je zaloten pri tatvini pa zato, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. *Kvalificirana: velika vrednost Tudi to KD je sestavljeno KD, enako kot rop iz tatvine in prisiljenja. Vendar pa je v tem bistvena razlika – prisiljenje je usmerjeno na obdržanje ukradene stvari. Prisiljenje je tudi usmerjeno proti vsakemu, ki preprečuje ali bi lahko preprečil obdržanje ukradene stvari, torej ne samo proti njenemu posestniku. Za obstoj tega KD ni pomembno, ali je storilcu uspelo, da je stvar obdržal. KD tatvine mora pri tem dejanju že dokončano, če pa je prisiljenje uporabljeno med izvrševanjem tatvine, gre za rop. Če storilec ropa pri tem izvrši: - LTP: je ta konzumirana v roparski tatvini, - HTP/PHTP/SMRT(iz malomarnosti): se uporabijo pravila o steku, - če pa nekomu naklepno odvzame življenje da lahko izvrši tatvino: je to KD umora po 116/4. Razlike so torej: pri roparski je KD tatvine že dokončano in storilec s prisiljenjem le zadržuje odvzeto stvar, pri ropu pa storilec uporabi prisiljenje za sam odvzem stvari, torej za samo izvršitev tatvine. KD tatvine mora biti končano pred uporabno sile ali grožnje, sicer gre za rop. Če je sila ali grožnja uporabljena med izvrševanjem tatvine, gre za KD ropa. Glede pregona in zasebne: nista predlagalna delikta, preganjata se po UD, 224. tudi ne predvideva, da bi ju bilo mogoče preganjati z zasebno tožbo.

Answer 37

Ne. LTP: je ta že vsebovana v KD ropa - odnos INKLUZIJE – gre za idealni navidezni stek Za kaksno razmerje med ropom in LTP gre v zgornjem primeru? Navidezni idealni stek – odnos konsumpcije (komentar), nekateri sicer pravijo metoda inkluzije.

Answer 38

V tem primeru gre za kvalificirano obliko LTP, povzročeno z nevarnim orodjem in bi preganjali za 2 KD - KD ropa in LTP.

Answer 39

18. KZ-1: Kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. * Zastaranje kazenskega pregona prične teči od storitve kaznivega dejanja, to pomeni, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je bil izpolnjen (je nastopil) objektivni pogoj kaznivosti. - Gre za t. i. delavnostno teorijo. Glede česa je čas KD pomemben? Glede ugotavljanja prištevnosti, krivde, starosti storilca, zastaranja in uporabe KZ-1. *KD stanja – kdaj je do KD prišlo, torej kdaj je nastala prepovedana posledica. *Trajajoča KD: - formalno dokončanje – ko se protipravno stanje vzpostavi – se upošteva za vprašanje prištevnosti in krivde. - materialno dokončanje: ko protipravno stanje preneha – se upošteva pri zastaranju, starosti storilca in vprašanju, kateri zakon se uporabi, Med formalnim in materialnim je mogoč silobran, sostorilstvo in udeležba, prostovoljni odstop pa NE več.

Answer 40

18. člen --> delovnostna teorija: ČAS storitve KD Kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. 19. KZ-1. --> ubikvitetna teorija: KRAJ storitve KD. In sicer je KD storjeno na kraju: - na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi - na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica, kakor tudi - na kraju, na katerem naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica (poskus).

Answer 41

Kraj storitve: kjer je delal (SLO) IN kjer je nastala posledica (CRO). Teritorialno načelo - velja slovenska jurisdikcija. Gre za upravičenje in dolžnost stvarno pristojnega sodišča, da odloči o konkretni kazenski zadevi glede na krajevno območje oziroma teritorij, za katerega je z zakonom pristojno določeno sodišče. Kazenski zakonik velja za vsakogar, kdor stori kaznivo dejanje na ozemlju RS. Teritorialno načelo je po svoji moči primarno, to pomeni, da velja kazenski zakonik za dejanja, izvršena v Sloveniji, tudi če je bil storilec za to dejanje v tujini že obsojen ali če v tujini kazenski postopek teče in celo, če je storilec že prestal kazen, ki mu je bila v tujini izrečena za tisto kaznivo dejanje. Primarnost tega načela je torej v tem, da izključuje pravilo »ne bis in idem«. Vendar pa KZ določa fakultativno in ne obligatorno primarnost tega načela, ker v 14/1 členu določa, da se storilec preganja v Sloveniji samo z dovoljenjem ministra za pravosodje, če se je za isto kaznivo dejanje postopek v tuji državi že začel ali končal. Okoliščina, da je v tujini začet ali končan kazenski postopek za isto kaznivo dejanje, samo po sebi ni ovira za to, da se v Sloveniji vodi in dokonča kazenski postopek, marveč je samo razlog za poprejšnjo oceno smotrnosti postopka tudi pri nas. Trdoto teritorialnega načela omiljuje določba 15. člena, po kateri se kazen, ki jo je storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodišča všteva v kazen, ki jo izreče domače sodišče. KD uboja / umora se preganja po UD. a) Če ga ne bi preganjali ZSKZDČEU: obligatoren razlog zavrnitve predaje je: PNM ustavljen KP ali pa PNM zavrnjena obtožba. Fakultativen razlog zavrnitve pa je PNM zavrnjena zahteva za preiskavo, ker ni utemeljenega suma storitve KD. b) Če bi ga preganjali ZSKZDČEU: obligatoren razlog za zavrnitev predaje je, kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog – zaradi podobnosti pravnega reda RS in RH pa gre najbrž za isto KD. Fakultativen razlog zavrnitve pa je: da bi se kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji.

Answer 42

91 + 90/III KZ-1: Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Zastaranje se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči (zanj mora biti seveda PNM obsojen, saj drugače zaradi 27. URS velja, da KD ni bilo). Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. To pomeni: - začeti: obstaja procesna imuniteta, in sicer za čas imunitete, npr. poslanec - nadaljevati: obstaja ovira, ki povzroča prekinitev KP, npr. duševna bolezen, - nedosegljiv: beži, se skriva. Izjemi: a) Če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. b) Pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca, c) Kazenski pregon ne zastara za kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena tega zakonika (KD zoper človečnost) in tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče. Če ni v tem zakoniku drugače določeno, kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo: 1) petdeset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; 2) trideset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad deset let; 3) dvajset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad pet let; 4) deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto; 5) šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. Če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni. Ne glede na prvi odstavek tega člena pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca.

Answer 43

Zastaranje izvršitve kazni se začne tistega dne, ko postane sodba pravnomočna; če je pogojna obsodba preklicana, pa tistega dne, ko postane pravnomočna odločba o preklicu. Zastaranje ne teče v času, ko: - se po zakonu kazen ne sme izvršiti (to so primeri, ko se kazen ali VU v času izvrševanje druge kazni ne izvršujeta, in sicer prepoved vožnje motornega, prepoved opravljanja poklica, prepoved približevanja in odvzem vozniškega se ne vršijo med zaporom, oz. se čas zapora ne všteva v čas te kazni/ukrepa), - se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ni odzval ali - ko nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali se kako drugače izmika izvršitvi kazni ali je kako drugače nedosegljiv državnim organom, ali - ko je začetek izvrševanja kazni odložen v skladu z ZIKS (24. ZIKS-1: če se bolnišnično zdravi, smrt ali huda bolezen v družini, neodložljiva poljska ali sezonska dela, da konča šolo ali izpit, da poskrbi za varstvo svojih otrok, da dokonča zdravljenje odvisnosti). Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Če obsojenec pobegne s prestajanja kazni, izvršitev preostanka kazni ne zastara. Zastaranje izvršitve kazni ne zastara za kazniva dejanja: - za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen dosmrtnega zapora, - za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena tega zakonika (KD zoper človečnost) in tudi ne - za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče. Izvršitev kazni dosmrtnega zapora ne zastara. Če ni v tem zakoniku drugače določeno, se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo: 1) petdeset let od obsodbe na trideset let zapora, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; 2) trideset let od obsodbe na zapor nad deset let; 3) dvajset let od obsodbe na zapor nad pet let; 4) deset let od obsodbe na zapor nad eno leto; 5) šest let od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen. Zastaranje izvršitve stranskih kazni in varnostnih ukrepov Izvršitev denarne kazni kot stranske kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena. Izvršitev prepovedi vožnje motornega vozila kot stranske kazni zastara, ko zastara glavna kazen. Izvršitev varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo, in, odvzema vozniškega dovoljenja in odvzema predmetov zastara, ko preteče šest let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bili ti ukrepi izrečeni. Izvršitev varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica zastara, ko poteče čas, za katerega je bil ukrep izrečen.

Answer 44

Vloži jo VDT, OBD ali ZAG, po OBD smrti pa osebe 367/II ZKP samo v korist OBD. Vloži se jo lahko le - zaradi kršitve kazenskega zakona, - ABK + RBK, ne sme pa se je vložiti zaradi DS (420/I ZKP). + VDT jo lahko vloži zaradi vsake kršitve zakona (420/III), to pa pomeni, da tudi zaradi nebistvenih kršitev (OBD ta možnost ni dana, saj to niso take kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, je pa vložitev iz takega razloga koristno napotilo za nadaljnje postopke).

Answer 45

Pregon teh 4 KD se začne na zasebno tožbo, če pa so storjena proti državnemu/občinskemu organu ali uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem službe, pa na predlog. Pri obsodbi za ta KD, ki so bila izvršena s sredstvi javnega obveščanja, sme sodišče na oškodovančevo zahtevo odločiti, da se sodba na stroške obsojenca objavi na isti način, kot je bilo KD storjeno. RAZŽALITEV: žaljiva vrednostna ocena, iz katere je razvidno podcenjevanje drugega oz. nespoštovanje njegovega dostojanstva, Kdor koga razžali. - stori ga lahko vsak, - le naklep, namen ni pomemben razen v primeru namena zaničevanja, - poskus je pojmovno izključen, - razžalitev mora biti objektivno žaljiva, ni pa potrebno, da bi bil oškodovanec dejansko razžaljen, - je lahko verbalna (beseda), znakovna (srednji prst) ali pa realna (klofutanje, brcanje, obmetavanje z odpadki, močenje z vodo) S sredstvi javnega obveščanja je kvalificirana oblika. Če je razžaljeni razžalitev vrnil, sme sodišče ali oba kaznovati ali obema kazen odpustiti. Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem, umetniškem delu, resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične in druge družbene dejavnosti ter obrambi kakšne pravice/koristi, ČE iz načina izražanja in okoliščin izhaja, da tega ni storil z namenom zaničevanja. PAZI – to je temelj za izključitev kaznivosti, termin »ne kaznuje se« pa vodi v oprostilno sodbo. OBREKOVANJE: Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša neresnično. - stori ga lahko vsak, - LE direktni naklep, saj MORA VEDETI, da trdi/raznaša neresnične stvari, - tisto kar se trdi/raznaša mora biti objektivno tako, da bi zaradi tega ljudje oškodovanca zaničevali, ga prezirali, se mu posmehovali (ni treba, da do take posledice pride, saj zakon zapisuje »lahko«,) * tukaj gre specifično za to, da se o osebi navajajo neresnice in se s tem ne izreka subjektivno oceno o drugem (kar bi sicer predstavljalo razžalitev), - z neresnicami se MORA seznaniti javnost, ne le oškodovanec. Če neresničnost objektivno ni podana ali se storilec neresničnosti ne zaveda, je to KD žaljive obdolžitve. S sredstvi javnega obveščanja ali če nastanejo hude posledice (da se mora preseliti, zapustiti delo, da se razdre družina) za oškodovanca sta kvalificirani obliki. ŽALJIVA OBDOLŽITEV: Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu. - stori ga lahko vsak, - le naklep, - trdi/raznaša resnična ali neresnična dejstva (pri čemer se neresničnosti, če je ta objektivno podana, ne zaveda – če bi se je zavedal, je to obrekovanje), Dokaz resnice – dokazno breme je na obdolžencu: Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil/raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev ali očitanje KD z namenom zaničevanja. Prva izjema dokaza resnice: Če se za koga trdi/raznaša, da je storil KD, ki se preganja po UD, se sme resničnost dokazovati samo s PNM sodbo, z drugimi dokazi pa le, če sojenje ni dovoljeno. Druga izjema dokaza resnice: Če pa je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil KD, ki se preganja po UD, storjena v znanstvenem, književnem, umetniškem delu, resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične in druge družbene dejavnosti ter obrambi kakšne pravice/koristi, se storilec ne kaznuje, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil/raznašal. S sredstvi javnega obveščanja ali če nastanejo hude posledice (da se mora preseliti, zapustiti delo, da se razdre družina) za oškodovanca sta kvalificirani obliki. OPRAVLJANJE: Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja, kar lahko škoduje dobremu imenu. - stori ga lahko vsak, - le naklep, - je posebna oblika, saj se nanaša zgolj na informacije o osebnem ali družinskem življenju (način življenja, navade, odnosi, npr. pohlepnost, alkoholizem, varanje, razvade), * ni treba, da nastanejo posledice, saj zakon zapisuje »lahko«, vendar pa morajo biti informacije take, da objektivno lahko škodujejo. Dokaz resnice: resničnosti/neresničnosti tistega, kar se trdi/raznaša NI mogoče dokazovati. Izjema dokaza resnice: Kdor trdi/raznaša pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, politične in druge družbene dejavnosti ter obrambi kakšne pravice/koristi se NE kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ALI če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega/raznesenega. S sredstvi javnega obveščanja ali če nastanejo hude posledice (da se mora preseliti, zapustiti delo, da se razdre družina) za oškodovanca sta kvalificirani obliki. OČITANJE KD Z NAMENOM ZANIČEVANJA: Kdor z namenom zaničevanja komu očita ali komu pove, da je oškodovanec storil KD ali da je bil obsojen zaradi KD. Stori ga lahko vsak VENDAR le z direktnim naklepom (dolus coloratus), saj se zahteva namen zaničevanja. Iti mora za resnično KD/obsodbo, sicer je to lahko obrekovanje (če ve, da to ni res) oziroma žaljiva obdolžitev. Zaničevalen očitek KD, ki ga sicer ni bilo, pa lahko v navzočnosti drugih predstavlja razžalitev. S sredstvi javnega obveščanja je kvalificirana oblika.

Answer 46

Če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, lahko po določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo le-te v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.

Answer 47

Posebna pritožba zoper sklep, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov in ki je bil izdan med tekom glavne obravnave, ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi izvedenca, saj je bil sklep, s katerim je sodišče zahtevo za izločitev zavrnilo, izdan po vložitvi obtožbe.

Answer 48

Če se sodnik ne strinja s predlogom tožilca za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ne izda posebnega (zavrnilnega) sklepa, temveč tožilca samo pisno obvesti o tem. To pa pomeni, da se tožilec zoper nestrinjanje sodnika za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne more pritožiti (saj ni odločbe), niti ne more zahtevati odločitve zunajobravnavnega senata.

Answer 49

Kazenski postopek, v katerem je (zoper katerega koli obtoženca) odrejeno začasno zavarovanje, se po 2. točki 2. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih šteje za nujno zadevo, kar pomeni, da procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami (3. odstavek 83. člena ZS).

Answer 50

Odločba o odvzemu predmetov, če ni obsodilne sodbe Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis. Če je izrečen v sodbi odvzem predmetov, odloči sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, ali naj se predmeti prodajo po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, ali naj se izročijo kriminalističnemu muzeju ali kakšnemu drugemu zavodu ali pa naj se uničijo. Denar, ki se dobi s prodajo predmetov, gre v proračun. Prejšnji odstavek se smiselno uporabi tudi tedaj, če se izda odločba o odvzemu predmetov po 498. členu tega zakona. *Pravnomočna odločba o odvzemu predmetov se sme izven primerov obnove kazenskega postopka in zahteve za varstvo zakonitosti, spremeniti v pravdi, če nastane spor o lastnini odvzetih predmetov. Predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Poseben sklep o tem izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Sklep o odvzemu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda sodišče tudi, če v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega, manjka taka odločba. Overjen prepis odločbe o odvzemu predmetov se vroči lastniku predmetov, če je ta znan. Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik predmetov pravico pritožbe, če misli, da za odvzem predmetov ni zakonske podlage. Če sklepa iz drugega odstavka tega člena ni izdalo sodišče, odloči o pritožbi senat (šesti odstavek 25. člena) sodišča, ki bi bilo pristojno za sojenje na prvi stopnji.

Answer 51

Najbrž malomarnost – vsaj zavestna – se zaveda, da lahko s svojimi gibi nekoga poškoduje pa je mislil, da se to ne bo zgodilo. V temu primeru ni podano KD, ker je LTP mogoče povzročiti samo naklepno. Kaj pa če bi prišlo do HTP? 123/III KZ-1: kaznivo je tudi dejanje iz malomarnosti, zato je KD podano.

Answer 52

Ne predlog – npr. že vložitev ovadbe se šteje za predlog, če pa je LTP z orožjem/nevarnim sredstvom, pa je po UD. LTP ne more biti povzročena iz malomarnosti, saj se zahteva NAKLEP.

Answer 53

S preiskavo oz. s prvim procesnim aktom sodišča (npr. odredba za vročitev obtožnega predloga/obtožbe oz. sklepa o preiskavi obdolžencu), preko katerega se posameznik seznani, da je zoper njega uveden postopek pred sodiščem in mu je iz tega razloga omogočeno kontradiktorno obravnavanje zadeve (npr. PPU-ji, ki jih odreja preiskovalni, to seveda niso).

Answer 54

- skrajšani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let; redni postopek pa za hujša kazniva dejanja - uvede se na podlagi obtožnega predloga DT/ subsidiarnega tožilca ali na podlagi zasebne tožbe, - obtožni predlog lahko temelji zgolj na kazenski ovadbi, - v skrajšanem postopku sodi sodnik posameznik; v rednem postopku senat treh ali petih sodnikov. - v skrajšanem postopku ni preiskave, pač pa se lahko izjemoma opravijo posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik posameznik z njimi ne strinja jih ne opravi in o svojih razlogih samo obvesti DT, - pripor – posebnosti * v skrajšanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor. Rok enega meseca se ne računa od izdaje sklepa o priporu, če je bil zoper obdolženca odrejen pripor pred vložitvijo obtožnega akta, temveč od prvega sklepa o priporu po vložitvi obtožnega predloga. V rednem postopku senat vsaka dva meseca od zadnjega sklepa o priporu preizkuša ali so še podani razlogi za pripor. - oškodovanec ima pravico v 1 mesecu od dne, ko je DT prejel ovadbo in ni vložil obtožnega predloga prevzeti pregon s tem, da pri sodišču poda obtožni predlog, - v skrajšanem postopku nimamo ugovora zoper obtožnico, marveč se obtožni akt preizkusi po uradni dolžnosti in v omejenem obsegu, - obtožni predlog ne postane PNM, - predobravnavni narok se opravi če je to smotrno, - GO se razpiše takoj in se vabilo vroči tako, da mu ostanejo najmanj 3 dnevi za pripravo obrambe med vročitvijo vabila in GO, - ko je GO razpisana se sodišče ne more več po UD izreči za krajevno nepristojno, na ugovor pa se lahko za krajevno nepristojno izreče do začetka GO, - GO se ne preloži, če nanjo ne pride zagovornik ali če bi si ga vzel šele na njej, - pri sojenju v nenavzočnosti ni potrebna navzočnost zagovornika OBD (le da je bil pravilno vabljen, že zaslišan in njegova navzočnost ni nujna), - po končani GO se takoj izreče sodbo, - odstop v poravnavanje traja 6 mesecev.

Answer 55

Dolžnosti pričevanja so oproščeni: - obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti; - obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena; - obdolženčev posvojenec in posvojitelj; - verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba; - odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, RAZEN če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti varovanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom. Te osebe sodišče pouči, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Če priča izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju. ZKP sicer omenja mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati – te so dejansko absolutno nesposobne, saj jih ni dovoljeno zaslišati kot priče, razen če to zahteva sam obdolženec. Kdor ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, je oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje. Sankcija: Če je bil kot priča zaslišan kdo, ki ni bil dolžan pričati, pa o tem ni bil poučen ali se ni izrecno odpovedal tej pravici, ali pa pouk in odpoved pričevanju nista zapisana v zapisnik, ali če je bil zaslišan mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolžan pričati, ali če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom (tretji odstavek 266. člena), ne sme sodišče na tako izpovedbo opreti svoje odločbe.

Answer 56

1. Obnova KP (neprava in prava) 2. Zahteva za varstvo zakonitosti. * Včasih je bila še izredna omilitev kazni, ki pa je danes ni več. *421/II ZKP: ZVZ vloži vrhovni državni tožilec (VDT), tako v škodo kot v korist vendar zaradi VSAKE kršitve zakone.

Answer 57

Zaslišanje osumljenca v PKP poteka po 148a ZKP - v predkazenskem postopku pred policijo. Zaslišanje osumljenca se sme opraviti samo v navzočnosti zagovornika. Pri zaslišanju je lahko navzoč tudi državni tožilec, o čemer ga mora na primeren način obvestiti policija. Zaslišanje osumljenca opravi policija po določbah tega zakona, ki veljajo za zaslišanje obdolženca. Kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za določeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec), ji mora, preden začne od nje zbirati obvestila, povedati - katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da - ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, - če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo. Osumljenca mora policija obvestiti tudi, da ima pravico uporabljati svoj jezik ter o pravicah iz 8. člena tega zakona; osumljenca, ki mu je vzeta prostost, pa tudi o pravici iz četrtega oziroma petega odstavka 4. člena tega zakona. O zaslišanju se sestavi zapisnik, ki se lahko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku. Zaslišanje osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje. Če osumljenec: - ni bil poučen o svojih pravicah iz 148/IV ZKP ali - če dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali - če je bil zaslišan brez navzočnosti zagovornika ali - če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega odstavka 227. člena ZKP (sila, grožnja, druga podobna sredstva) = sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo. OSTALE OSEBE? Policija lahko vabi osebe k sebi in od njih zbere obvestila in podatke ali jih zasliši. Vabi jih lahko pisno, neposredno ustno, po telefonu ali po elektronski poti. Osebi mora biti ob vabljenju pojasnjeno, zakaj in v kakšni vlogi je vabljena. Če se oseba vabi zaradi zbiranja obvestil, jo policija lahko prisilno privede, če jo vabi pisno in če pisno vabilo vsebuje pouk, da se jo, če na vabilo ne bo prišla, lahko prisilno privede. Če vabilo ni pisno, se o njem napravi uradni zaznamek. Ko ravna po določbah tega člena, policija ne sme oseb zasliševati kot obdolžencev, prič ali izvedencev, razen osumljenca v primeru iz 148.a člena tega zakona. Če je nujno zaslišanje ostalih oseb jih mora privesti k PS.

Answer 58

Če pa se po pouku iz 148/IV ZKP odpove zagovorniku ali pa le-ta ne pride, se lahko o izjavi osumljenca napravi le UZ po 148/VI ZKP. Ker 148. a ZKP predpisuje, da če osumljenec ni zaslišan v navzočnosti zagovornika, se sodba na pridobljeno izjavo ne sme opirati, je to tudi sankcija za UZ o izjavi, ki se sicer nahaja v spisu.

Answer 59

Ne. Če je bil zaslišan po 148. a je to OK, če pa so bila od njega le zbrana obvestila, pa NE, ker bi to pomenilo zaobid 148.a ZKP.

Answer 60

Da, pod pogojem, da mu je bil prej dan pouk, da sta pouk in izjava o zagovorniku zapisana v zapisnik, da zoper obdolženca ni bilo ravnano v nasprotju s prepovedjo sile, grožnje in drugih podobnih metod in da obdolžencu niso bila zastavljena sugestivna, kapciozna ali preslepitvena vprašanja. Brez zagovornika pa sme biti pred PS zaslišan le, če se mu je odpovedal in obramba ni obvezna ali pa če obramba ni obvezna in zagovornik ni navzoč, čeprav je bil o zaslišanju pravilno obveščen.

Answer 61

Uradni zaznamek: ni dokaz, za katerega bi bilo v ZKP izrecno določeno, da se sodna odločba nanj ne sme opirati, oziroma za katerega je v prvem odstavku 83. člena ZKP določeno, da se mora iz spisa izločiti. Je pa šibkejša njegova dokazna vrednost, saj gre za tako imenovani pomožni dokaz, ki ga je praviloma dopustno uporabiti zaradi ocene verodostojnosti priče, dopustno je tudi, da se priča zaradi časovne oddaljenosti sklicuje na izjavo dano policiji ali z njo zapolni vrzeli v spominu. Ni pa mogoče z branjem uradnega zaznamka in ne z zaslišanjem policista o tako pridobljeni izjavi, v primeru ko je to EDINI ALI KLJUČNI DOKAZ, nadomestiti izpovedbe priče. Zato sodba na takem zaznamku ne more temeljiti ob izostanku drugih dokazov, ki bi tvorili vsaj zaključen krog okoliščin dejanja (indična sodba). Zapisnik o zaslišanju pa lahko, ker gre za procesno dejanje sodišča. *Glej tudi 340. ZKP: izjemoma se ga lahko tudi samo prebere, brez da bi se pričo zaslišalo. Po oceni USRS namreč nemogoča obveznost ne zavezuje, npr. smrt, neznano bivališče, zato v tem primeru OBD nima pravice zahtevati zaslišanja obremenilne priče, kar pa se nadomesti z branjem njenega zapisnika.

Answer 62

Načelo absorbicije: hujša kazen vključuje milejšo – KZ ga pozna: - Če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen dosmrtnega zapora, ali če je za dve ali več kaznivih dejanj iz drugega odstavka 46. člena tega zakonika v steku določilo kazen zapora tridesetih let, izreče enotno kazen dosmrtnega zapora; - če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen tridesetih let zapora in ne gre za primere iz prejšnje alineje, izreče 30 let. Načelo asperacije: enotna kazen se določi tako, da je kazen večja od vsake kazni vendar ne sme doseči seštevka kazni oziroma z zakonom predvidenega maksimuma kazni – KZ ga pozna: - če je za kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči tridesetih let zapora; Načelo kumulacije: enotna kazen se določi kot seštevek kazni – KZ ga ne pozna oziroma ga celo prepoveduje, saj v 53. členu predpisuje, da kazni ne smejo doseči seštevka.

Answer 63

Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum storitve KD. Preiskava se opravi na zahtevo DT /subsidiarnega /zasebnega tožilca. S sklepom o preiskavi, ki ga izda preiskovalni sodnik na zahtevo upravičenega tožilca, začne teči preiskava in s tem kazenski postopek. Za začetek kazenskega postopka ni treba, da sklep o preiskavi postane pravnomočen, ker pritožba zoper njega nima suspenzivnega učinka in se lahko takoj po njegovi izdaji opravijo procesna dejanja. V skladu z določbo 170. člena ZKP sme državni tožilec vložiti obtožnico (t. i. neposredna obtožnica) tudi brez preiskave, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora do osem let, sicer pa s soglasjem preiskovalnega sodnika, da se ne opravi preiskava, če dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtožbo. V primeru, ko je obtožni akt vložen, ne da bi se pred tem opravila preiskava, je treba šteti, da se kazenski postopek začne, ko postane obtožnica pravnomočna DT: Pošlje PS zahtevo za preiskavo. Preden PS izda sklep mora zaslišati osumljenca, razen če je bil že zaslišan po 148.a ali pa bi bilo nevarno odlašati, o čemer se lahko opravi tudi narok. Glede vabljenja in zasliševanja tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava, se uporabljajo določbe tega zakona o vabljenju in zasliševanju obdolženca. Vabilu se priloži drugopis zahteve za preiskavo. Osebo, ki jo povabi po prejšnjem odstavku, pouči preiskovalni sodnik Preiskovalni zahtevi ugodi in izda sklep, da se opravi preiskava (zoper sklep ima OBD nesuspenzivno pritožbo, o kateri odloča ZOS). Če pa se PS z zahtevo ne strinja zahteva, naj o njej odloči ZOS (PS spis pošlje ZOS s spremnim dopisom, v katerem navede razloge nestrinjanja). ZOS lahko zahtevo za preiskavo zavrne ali pa uvede preiskavo. Zoper tak sklep ZOS imajo nesuspenzivno pritožbo OBD, DT, OŠK (če se pritoži samo slednji in uspe, je prevzel pregon). ZOS mora v vseh primerih odločiti v 48 urah in ni vezan na pravno presojo dejanja. SUBSIDIARNI TOŽILEC: V prvi situaciji ravna enako kot DT pod prejšnjo točko 1. (lahko pa zahteva tudi soglasje PS da se preiskava ne opravi in vloži neposredna obtožnica). ZASEBNI: V prvi situaciji ravna enako kot DT pod prejšnjo točko 1. Vahko pa zahteva tudi soglasje PS da se preiskava ne opravi in vloži neposredna obtožnica). TRAJANJE PREISKAVE: 6M Če preiskava ni končana v šestih mesecih, mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodišča, zakaj preiskava še ni končana. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se preiskava konča. ******************************* Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo za preiskavo, pregleda spise; če se z zahtevo strinja, izda sklep o preiskavi, v katerem morajo biti podatki iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Sklep pošlje državnemu tožilcu in obdolžencu. Preden izda sklep, zasliši preiskovalni sodnik tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava, razen če bi bilo nevarno odlašati ali, če preiskovalni sodnik glede na že opravljeno zaslišanje po 148.a členu tega zakona in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslišanje ni potrebno. Preden odloči o zahtevi državnega tožilca, lahko preiskovalni sodnik povabi državnega tožilca in tistega, zoper katerega je tožilec zahteval preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Ob tej priložnosti lahko dajeta stranki ustno svoje predloge, državni tožilec pa lahko spremeni ali dopolni svojo zahtevo za preiskavo, lahko pa predlaga tudi, naj se postopek izvede neposredno po obtožnici (170. člen). Zoper sklep preiskovalnega sodnika o preiskavi se obdolženec lahko pritoži. Če mu je sklep ustno sporočen, lahko poda pritožbo pri tej priložnosti na zapisnik. Preiskovalni sodnik mora pritožbo takoj predložiti senatu (šesti odstavek 25. člena). Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Če se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zahteva, naj o tem odloči senat (šesti odstavek 25. člena). Zoper sklep senata imajo obdolženec, državni tožilec in oškodovanec pravico do pritožbe, ki ne zadrži njegove izvršitve. *Če se je zoper sklep senata pritožil samo oškodovanec in se pritožbi ugodi, se šteje da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon. V primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena mora senat odločiti v oseminštiridesetih urah. Pri odločanju o zahtevi za preiskavo senat ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je navedel državni tožilec.

Answer 64

PS dobi predlog DT, naj da soglasje, naj se ne opravi preiskava, če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za vložitev obtožbe. Tudi tu mora PS pred tem osumljenca zaslišati. Če PS da soglasje, je rok za vložitev obtožbe 8 dni, vendar ga lahko ZOS na zahtevo DT podaljša (pri subsidiarnem in zasebnemu tožilcu ni mogoče podaljšati rok) Če pa PS meni, da ni pogojev za to, ravna, kot da bi bila zahtevana preiskava. Če ima DT v rokah sporazum o priznanju krivde ali če gre za KD, za katerega je predpisana kazen DO 8 let, sme DT vložiti neposredno obtožbo, če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za to. *V tej situaciji lahko subsidiarni in zasebni t. vloži neposredno obtožbo samo za KD, za katerega je predpisana kazen do 8 let, saj on sporazuma o priznanju krivde ne more skleniti. + ZKP daje zasebnemu t. možnost, da vloži neposredno zasebno tožbo še za KD zoper čast in dobro ime, storjeno s sredstvi javnega obveščanja.

Answer 65

Gre za KD poškodovanje tuje stvari/tatvine/šele če niso izpolnjeni znaki drugega KD gre lahko za uničevanje gozdov – odvisno, od okoliščin. B je tisti, ki dejansko poseka drevesa, vendar ne ve, da je gozd tuj. Je torej v dejanski zmoti v ožjem pomenu, saj se ne zaveda zakonskega znaka KD – tujosti gozda. Tako poškodovanje kot tatvina sta le naklepni KD, zato B ni kriv, saj dejanska zmota naklep vedno izključuje (30/I KZ-1). A pa je bil tisti, ki je vedel, da bo B sekal v tujem gozdu in je to nevednost izkoristil. B je torej ravnal kot orodje v rokah A-ja, poleg tega pa je ravnal brez krivde. Zato je A posredni storilec, B pa je zgolj orodje.

Answer 66

Omilitev je mogoča samo: - če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati ali - če sodišče ugotovi posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni. Meje so v normalnih situacijah sledeče: - kot najnižja predpisana 15 let, jo sme omiliti do 10 let, - kot najnižja 3 leta ali več, jo sme omiliti do 1 leta, - kot najnižja 1 leto, jo sme omiliti do 3 mesecev, - kot najnižja manj kot 1 leto, jo sme omiliti do 1 meseca, - brez posebnega minimuma, sme namesto zapora izreči denarno. Meje ob priznanju/sporazumu: - kot najnižja predpisana 10 let ali več, jo sme omiliti do 3 let, - kot najnižja predpisana 3-10 let, jo sme omiliti do 3 mesecev, - kot najnižja manj kot 3 leta, jo sme omiliti do 1 meseca, - kot najnižja manj kot 1 leto, sme namesto zapora izreči denarno.

Answer 67

Blanketna norma. Sicer pa je norma opisna, saj z izbranimi izrazi opisuje znake KD, ker pa je teh več oziroma je to KD mogoče izvršiti na več različnih načinov, je tudi alternativna. Gre za kolektivno KD - Zakonodajalec je v 1 KD združil več samostojnih istovrstnih KD. Da gre za kolektivno KD praviloma kažejo nedovršni glagoli, s katerimi se določa izvršitveno dejanje, s čimer pa ni izključena možnost enkratne storitve, ki jo je vseeno mogoče opredeliti kot kolektivno dejanje. Kolektivno dejanje tako pojmovno zajema niz dejavnosti oz. ponavljajočih se ravnanj, vendar pa gre v primerih teh dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za 1 KD.

Answer 68

Gre le za eno KD (npr. storilec, ki se mu je očitalo 19 izvršitvenih načinov v obdobju od decembra 2015 do oktobra 2016), in sicer, ker gre za navidezni realni stek (kolektivno KD).

Answer 69

Zatajitev: kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, KI MU JE ZAUPANA. Mala zatajitev: če je vrednost stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti. 208/VI – pregon se začne na predlog v obeh primerih. 224 – proti bližnjim pa se v obeh primerih začne na zasebno tožbo.

Answer 70

Pravilo: 129.a ZKP: o predlogu za zapor ob koncu tedna, delo v splošno korist ter hišni zapor odloča sodišče, ki je izdalo sodbo na I. stopnji, in sicer v 15 dneh po PNM oziroma po vročitvi (ker sodba I. st. postanem PNM z dnem, ko prva prejme spise, potem pa lahko traja vročanje). Vendar pa 12/III ZIKS-1: Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna se lahko dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora, po predhodnem mnenju direktorja zavoda. O predlogu odloči sodišče. 15 - dnevni rok v neskladju z ustavo (sodba USRS) glede hišnega zapora . Do odprave ugotovljene protiustavnosti se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora.

Answer 71

Poskus napeljevanja / neuspelo napeljevanja: Kdor drugega naklepoma napelje k storitvi KD, za katero se sme izreči 3+ zapora, se kaznuje kakor za poskus, tudi če ni bilo poskusa. Za npr. uboj pa je kazen od 5-15, zato bo A kaznovan za neuspelo napeljevanje. Ali lahko A izrečemo pogojno? Koliko bi A omilili kazen? Je možna omilitev tudi pod to mejo? Pogojna NE: 58/II – ne sme se izreči za KD, za katera je predpisana kazen 3+ zapora. Pogojna: DA – če prizna, se lahko izreče tudi za KD, za katera je predpisana kazen zapora najmanj 5 let. Omilitev: za neuspelo napeljevanje se kaznuje kakor za poskus – to pomeni, da se kaznuje v mejah KD lahko pa tudi mileje. In če ga kaznuješ mileje, uporabiš 51/I/2 – kot najnižja za uboj je predpisana 3 ali več, zato smeš omiliti do 1 leta zapora. Možna pa je tudi omilitev pod to mejo – če prizna spada posebni minimum uboja v 51/II/2 in se sme kazen omiliti do 3 mesecev.

Answer 72

Zatajitev: kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, KI MU JE ZAUPANA. Lahko tudi mala zatajitev: če je vrednost stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti – odvisno od vrednosti kolesa. 208/VI – pregon se začne na predlog v obeh primerih. 224 – proti bližnjim (če bi bil B sorodnik A) pa se v obeh primerih začne na zasebno tožbo. Tako predlog kot zasebno je treba podati v roku 3 mescev (52. ZKP) odkar izveš za KD in storilca Razlika s tatvino – pri zatajitvi ti je stvar zaupana, ali pa si jo našel oziroma si do nje prišel naključno. Pri tatvini pa drugemu vzameš stvar – teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Če je vrednost kolesa 300 EUR - kaj lahko naredi DT s kazensko ovadbo? 161.a + 162. ZKP: odstopi v poravnavanje ali pa odloži pregon, ker ZKP to izrecno predvideva za zatajitev. Če pride do poravnave/odložitve pregona, se ovadba zavrže, oškodovanec pa nima možnosti subsidiarnega pregona. Za t. i. malo zatajitev pa je predpisana kazen do 6 mesecev zapora – v tem primeru DT lahko po 163. ZKP od pregona tudi odstopi pod pogojem, da je OBD preprečil škodljive posledice/poravnal škodo in DT oceni, da sankcija ni upravičena. Če pa oškodovanec prevzame pregon, mu ga lahko do konca GO nazaj prevzame DT (63/II ZKP).

Answer 73

Odvisno: - če je zgolj 323 (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti) potem ne, ker je to malomarnostno KD, pomoč pa je kazniva le pri naklepnem KD, - če pa je 324 (predrzna vožnja; npr. z več kot 1,10 g alkohola) je to naklepno KD in je to lahko pomoč. V obeh primerih pa se A lahko vozilo odvzame, če je A dopustil/omogočil/dovolil vožnjo B, pri tem pa je vedel ali bi moral vedeti, da B nima pravice voziti (npr. da je B brez izpita ker je star šele 15 let). Norma: - 323 – blanketna (s kršitvijo predpisov o VCP), - 324 – delno blanketna (ne upošteval pravil o prehitevanju…), delno opisna (pod vplivom alkohola z več kot 1,10 g…) in alternativna (več možnih načinov izvršitve). HTP: - 323 – objektivni pogoj kaznivosti, - 324 – hujša posledica (in moraš uporabiti 28. KZ-1: zanjo je storilec odgovoren samo, če je do njenega nastanka ravnal malomarno). SMRT: - 323 – hujša posledica, - 324 – hujša posledica. Naklep do smrti? – KD je treba prekvalificirati, npr. v uboj.

Answer 74

V 24 urah - v soboto ob 12h – roki na ure tečejo od prve naslednje ure po opravljenem procesnem dejanju, torej 11.59 teče od 11.00, 11.00 pa od 12.00!

Answer 75

OBD, zagovornik, po smrti OBD pa v njegovo korist tudi osebe iz 367/II ZKP: - če gre za PNM sodno odločbo, s katero je postopek končan oz. drugo odločbo (če je mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse): v 3 mesecih od zadnje vročitve PNM odločbe, če pa ni bilo pritožbe, pa se ta rok šteje od PNM odločbe, zoper katero pritožba ni bila vložena, - če gre za PNM odreditev pripora, podaljšanje pripora s sklepom VSRS in prvo podaljšanje pripora po vložitvi obtožbe: v 8 dneh od zadnje vročitve PNM odločbe, če pa ni bilo pritožbe, pa se ta rok šteje od PNM odločbe, zoper katero pritožba ni bila vložena. VDT roka nima.

Answer 76

Narok za izrek kazenske sankcije: OBD se opozori, da se mu lahko na njem sodi v nenavzočnosti, če pravilno vabljen ne bo prišel in svojega izostanka ne bo opravičil. 285.f. ZKP: Že na predobravnavnem sme predsednik senata odločiti, da se bo v primeru, če obtoženec brez opravičenega razloga ne bo prišel na glavno obravnavo, le-ta lahko opravila v njegovi nenavzočnosti, razen če senat oceni, da je njegova navzočnost nujna. Sicer pa je to urejeno v 307. ZKP: pogoji za sojenje v nenavzočnosti na GO so: - ne pride na GO, čeprav je v redu vabljen, - njegova navzočnost ni nujna, - je navzoč njegov zagovornik, - OBD je bil pred tem zaslišan. O tem odloča senat, sklep o sojenju v nenavzočnosti pa izda po zaslišanju tožilca in zagovornika. Če obtoženec nima zagovornika: - ALI odredi senat prisilno privedbo - ALI pa obtožencu postavi zagovornika po UD. Ali bi sodišče takrat lahko izvajalo obremenilne dokaze? Ne, ker pogoj nujnosti ni podan, ob izvajanju obremenilnih dokazov mora biti navzoč. Kostovski proti Nizozemski: OBD mora imeti možnost izpodbijati obremenilne dokaze v postopku. Če je pravilno vabljen in ve, da se bodo izvajali zanj obremenilni dokazi, pa ne pride, se je svoji pravici do sodelovanja odrekel. Če pa ne bi vnaprej vedel in bi sodišče sprejelo sklep za nenavzočnost, nato pa bi na tem naroku izvajalo obremenilne dokaze, pa OBD sploh ni bila dana možnost soočenja s temi pričami, zato bi bila kršena njegova pravica do učinkovite obrambe. Enako velja za novo pričo, čeprav so redke situacije, ko bo priča navzoča tisti trenutek. V odločbi št. Up-719/03 je namreč Ustavno sodišče sprejelo stališče, da se obsodilna sodba, kadar obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave. Nenavzočnost v skrajšanem: 442/I ZKP. Če obdolženec ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, sme sodnik odločiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti, s pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan.

Answer 77

Načelo neposrednosti: 355. ZKP: samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na GO. V tem kontekstu je treba omeniti še nenehno navzočnost sodnika/senata pri izvajanju dokazov, saj je drugače podana ABK, pogoj za to, da se lahko na dokaze opre sodba, pa je ravno kontradiktornost, torej navzočnost OBD pri izvajanju dokazov.

Answer 78

V primeru oprostilne sodbe: stroški 92/II/1-5 ter stroški in nagrada zagovornika + obdolženca obremenjujejo proračun. Vendar 94.ZKP: ne glede na izid KP mora obdolženec plačati stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Naložijo se v plačilo s posebnim sklepom

Answer 79

Pravilo asperacije: enotna mora biti večja od vsake posamezne, vendar ne sme doseči seštevka in ne preseči 30 let zaporne kazni + če je za vsak KD predpisana kazen do 1 leta, enotna ne sme biti višja od 5 let. V danem primeru pa gre za specifično situacijo – zapor se namreč izreka na cela leta in cele mesece, samo zapor do 6 mesecev se izreče na cele dni. Rešitev: upoštevajoč asperacijo bi bila možna enotna med 6 in 7 mesecev, vendar tega sodišče ne sme izreči. Zato sodišče spoštuje samo drugi del pravila (da ne sme doseči seštevka) in OBD v korist izreče 6 mesecev. Če bi izreklo 6 mescev in 15 dni, je sodišče s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in je podana kršitev po 372/5 ZKP (ne gre pa za kršitev o kazni po 374). II. st. po 394/I ZKP sodbo spremeni s sodbo.

Answer 80

Sodišče je s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in je podana kršitev po 372/5 ZKP (ne gre pa za kršitev o kazni po 374). II. st. po 394/I ZKP sodbo spremeni s sodbo. Če se v zgornjem primeru pritoži samo obdolženec, ali lahko sodišče določi strožjo kazen? Ne – 385. ZKP: če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.

Answer 81

Formalna PNM: - če ne napoveš pritožbe, - če napovedano pritožbo umakneš, - če ne vložiš pritožbe, - če se pritožbi odpoveš, - če pritožbo umakneš, - ko II. st. zavrne,* - ko III. st. zavrne.* * Ko II. ali III. zavrne sodba postane PNM: - ALI z dnem, ko I. stopnja prejme spis s sodbo II./III. st., - ALI z dnem, ko II./III. st. razglasi sodbo. Posledica formalne PNM je materialna PNM (res odiudicata, ne bis in idem).

Answer 82

RS in SLS nikoli ne odgovarjajo. Odgovornost pravne ne izključuje odgovornosti fizične IN OBRATNO. Temelj odgovornosti: 4. ZOPOKD: Za KD, ki ga storilec izvrši v imenu, na račun ali v korist PO, PO odgovarja, če: - pomeni KD realizacijo protipravnega sklepa organov vodenja ali nadzora, - če so organi vodenja ali nadzora vplivali ali omogočili storilcu izvršitev KD, - če pravna oseba pridobi PPK ali predmete KD, - če so organi vodenja ali nadzora opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev. *Samo naklep, razen za zadnjo alinejo (opustitev nadzorstva) je lahko tudi iz malomarnosti. Ne odgovarjajo za vsa KD: 24. in 25. ZOPOKD: samo za dejanja, za katere KZ-1 tako določa ter za dejanja, ki jih ZOPOKD izrecno našteva. Kazni so: - denarna kazen, - odvzem premoženja, - prenehanje pravne osebe, - prepoved razpolaganja z VP.

Answer 83

Dokazni standard preiskave: utemeljen sum (167/I ZKP) ZOS sestavljajo: 3 sodniki okrožnega sodišča (25/VI ZKP) Odvisno kako je zavrnil: - če se PS ni strinjal in je predložil ZOS, potem je pritožba mogoča – to je sicer izjema od 399/II (ki določa, da zoper sklep ZOS ni pritožbe, razen če zakon tako določa), vendar jo ZKP izrecno predvideva v 169/VII, in sicer imajo pravico do pritožbe OBD, DT, OŠK (če se samo on in uspe je prevzel pregon) – PT je na višje sodišče. - če pa je PS uvedel preiskavo (ker zavrniti tako ali tako sam ne sme) in se pritoži OBD, nato pa ZOS odloča, pritožbe zoper odločitev ZOS, s katero ta npr. zavrne zahtevo za preiskavo, NI, ker je zakon ne predvideva in pride v poštev 399/II ZKP.

Answer 84

Po končani preiskavi ali brez preiskave se vloži obtožnica. Obtožnica je obtožni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen tožilčev predlog, da naj se zoper določeno osebo zaradi določenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi. Obtožnico se vloži pri pristojnem sodišču v toliko izvodih, kolikor je obtožencev in zagovornikov, en izvod pa za sodišče. Takoj po prejemu obtožnice preizkusi predsednik senata, ali je obtožnica sestavljena po predpisih (formalni preizkus). Če spozna, da ni, jo vrne tožilcu, naj jo v treh dneh popravi. *če je obtožbo vložil subsidiarni tožilec brez preiskave ali je bila vložena zasebna tožba brez preiskave, zahteva predsednik senata odločitev ZOS, če misli da so podane okoliščine za zavrženje obtožbe/tožbe (razen zaradi dokazne podlage). *če pa je subsidiarni ali zasebni vložil obtožbo/tožbo brez soglasja PS in brez preiskave za KD, za katero je predpisana kazen NAD 5 let pa se šteje, da je s tem podana zahteva za preiskavo. Obtožnica se nato vroči OBD, ki ima zoper njo v 8 dneh pravico vložiti ugovor. Obdolžencu, ki je na prostosti, se vroči obtožnica brez odlašanja, če je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob vročitvi se ga pouči o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vročitvi. Tega sme podati brez posebnega pooblastila tudi njegov zagovornik, vendar ne proti voljo obdolženca. Prepozen ugovor / ugovor neupravičene osebe zavrže predsednik senata. Če je ugovor ok ga pošlje v odgovor tožilcu, ki nanj lahko odgovori v 3 dneh. Nato ga skupaj s spisom pošlje ZOS. Če je vložen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtožnice. Ta je vedno fakultativen. Do njega pride le, če se vloži ugovor ali če to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava. Odločitev ZOS: Ob reševanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme več odločitev: - ugovor zavrže kot prepoznega/nedovoljenega, - ugovor zavrne kot neutemeljen, - ugovoru utemeljen * obtožnico vrne tožilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma njeno dopolnitev; * obtožnico pošlje pristojnemu sodišču; * obtožbe ne dopusti in postopek ustavi; * obtožnico zavrže. - -> obtožbe ne dopusti in KP ustavi: 1) dejanje ni KD, 2) okoliščine izključujejo krivdo/kaznivost in ni razlogov za uporabo VU, 3) zastaran, amnestija, pomilostitev, druge okoliščine ki izključujejo pregon, 4) ni zadosti dokazov, 5) nesorazmernost med majhnim pomenom KD ter posledicami pregona. - -> obtožbo zavrže: 1) ni zahteve upravičenega tožilca, 2) ni predloga, 3) ni dovoljenja, 4) druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon. Zoper »zavrnilno" odločitev ZOS« je dovoljena pritožba, zoper »druge in »posebne odločitve« pa se lahko pritožita samo tožilec in oškodovanec. *402/IV ZKP: ko se odloča o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila obtožba zavržena, se lahko izreče zavrnilna sodba. Obtožni postopek se konča, ko postane obtožnica pravnomočna, kar se zgodi v različnih primerih in ob različnih trenutkih: * če je bil vložen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen; * če je predsednik senata zahteval preizkus obtožnice, ko izvenrazpravni senat odloči, da se z obtožnico strinja; * če ugovor ni bil vložen ali je bil zavržen, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, če glavne obravnave še ni razpisal, ko preteče rok dveh mesecev, ko je bila vložena obtožnica pri sodišču. Če ugovor zoper obtožbo ni bil vložen ali je bil zavržen, sme ZOS na zahtevo predsednika senata odločiti o vsakem vprašanju v zvezi z obtožbo. Tako zahtevo lahko predsednik senata poda le do razpisa predobravnavnega naroka najkasneje pa v 2 mesecih od prejema obtožbe. Po pravnomočnosti obtožnice je sodišče dolžno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta več izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z izdajo sodbe.

Answer 85

Da – 236/II ZKP: če priča izjavi, da se odpoveduje pravici in da želi pričati se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na GO odpovedala pričevanju. Privilegirane priče so osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja. Teh oseb ni mogoče zavezati k pričevanju, če tega ne želijo. Po tej svoji pravici se razlikujejo od relativno nesposobnih prič, ki morajo pričati, če odpadejo pravne ovire, zaradi katerih so bile relativno nesposobne (zagovornik, če to želi obdolženec, osebe dolžne varovati uradno skrivnost, če jih organ odveže te skrivnosti). Med privilegirane priče sodijo: * obdolženčev zakonec in zunajzakonski partner; * obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 3. kolena in sorodniki po svaštvu do 2. kolena; * obdolženčev posvojenec in posvojitelj; * verski spovednik, o tistem, kar se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba; * odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega poklica. Sodišče na GO prebere njeno izpovedbo (340. ZKP). Pouk: takoj ko sodišče izve, da gre za privilegirano pričo (glej zgoraj) jo pouči, da ji ni treba pričati, vsakokrat preden jo zasliši. Še dodatno pa pouči, da kdor ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, je oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje (beneficium cohaesionis).

Answer 86

83. ZS: Sodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve se v KP štejejo preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji, Razen v nujnih zadevah pa v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

Answer 87

144. ZKP: oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena; * Sodišče mora vselej po uradni dolžnosti paziti na to, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca, saj gre za bistveno predpostavko za uvedbo kazenskega postopka. 20. KZ-1: storilec je vsak, ki KD stori osebno (neposredno storilstvo) ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredno storilstvo) Sicer pa: - osumljenec: oseba, proti kateri je v predkazenskem opravljeno dejanje ali ukrep zaradi razlogov za sum, - obdolženec: oseba, zoper katero teče preiskava ali je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba, - obtoženec: obtožnica postane pravnomočna, - obsojenec: pravnomočna krivdna sodba. Če državni tožilec ne začne kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko oškodovanec kot tožilec sam začne ali nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. O tem ga mora državni tožilec obvestiti v 8 dneh in ga poučiti, da lahko začne pregon sam. Oškodovanec pa ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 30 dneh odkar je bil obveščen. Če državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. Če ga ni bilo na obravnavi, čeprav je bil v redu povabljen, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona. V tem primeru ima možnost vrnitve v prejšnje stanje, ki ga mora podati v roku 8 dni, po prejemu sodbe, s katero je bila obtožba zavrnjena, če v tej prošnji izjavi da nadaljuje pregon. Po preteku 3 mesecev od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Pravica do pritožbe oškodovanca (zoper odločbo o stroških) Pravica predlagati dokaze v postopku, sodelovati pri izvajanju dokazov, vpogledovati v spis

Answer 88

52. KZ-1: Kazen se sme odpustiti, kadar zakon to določa. Če se sme kazen odpustiti, se jo sme omiliti brez omejitev. Primer iz splošnega dela: prekoračeni silobran Primer iz posebnega dela: 204/IV KZ-1 (tatvina): Če je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, preden je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme kazen odpustiti.

Answer 89

24 ur, in sicer zoper sklep o odreditvi pripora.

Answer 90

Gre za KD zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po 246. KZ-1. B je tisti, ki dejansko dvigne, vendar pa ne ve, da je bil A prej v minusu in da je na banki prišlo do pomote. Je torej v dejanski zmoti v ožjem pomenu, saj se ne zaveda zakonskega znaka KD – da na računu ni kritja. To KD je le naklepno, dejanska zmota pa naklep vedno izključuje (30/I KZ-1). A pa je bil tisti, ki je vedel, da bo B dvignil denar, če ga bo prosil, vedel pa je tudi za pomoto na stanju svojega računa. Nevednost Bja je izkoristil. B je torej ravnal kot orodje v rokah A-ja, poleg tega pa je ravnal brez krivde. Zato je A posredni storilec, B pa je zgolj orodje. Odg: A je posredni storilec, B ni nic, ker ni vedel in niti ni mogel vedeti da gre za denar, ki ni Ajev.

Answer 91

Gre za PPU-ja, ki se lahko odredita samo v zvezi z določenimi KD – t. i. KATALOŠKA KD. ODREDI ju preiskovalni s pisno odredbo na pisni predlog DT (na pobudo policije). Izjemoma če odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in obstaja nevarnost odlašanja, lahko PS ustno odredi na ustni predlog DT – v tem primeru se napravi UZ, pisna odredba pa mora biti izdana v 12 urah, saj v nasprotnem primeru sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako pridobljene podatke, kljub siceršnji upravičenosti ukrepov. ČASOVNO OMEJENO: Čas trajanja: max. 1 mesec, iz tehtnih razlogov se po predlogu DT podaljšajo še vsakič za 1 mesec, vendar za veliki napad max. 3 mesece, za mali pa max. 6 mesecev. Odredbo izvrši policija, operaterji pa so dolžni omogočiti izvršitev odredbe. Če se prestreže pošiljka, ki bi utegnila biti dokaz (npr. orožje po darknetu), se obvesti PS da odloči, kako se bo z njo ravnalo – nasprotje z 223/II ZKP? (po katerem pošiljke odpre samo PS v navzočnosti 2 prič). Obstajati morajo UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM, da je oseba izvršila/izvršuje/pripravlja eno izmed kataloških KD, 1. MALI prisluškovalni: a) utemeljen sum, da se za komunikacijo uporablja določeno sredstvo, b) utemeljeno sklepanje, da se z drugimi ukrepi ne bo dalo zbrati oz. bo ogroženo življenje, Mali prisluškovalni: - nadzor vseh elektronskih komunikacij, - kontrola pisem in drugih pošiljk, - kontrola računalniškega sistema banke ali druge PO, - prisluškovanje in snemanje s privolitvijo 1 osebe. 2. VELIKI prisluškovalni: a) utemeljeno sklepati, da se bo v točno določenem prostoru pridobilo info, c) utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bo dalo zbrati oz. bo ogroženo življenje, Veliki prisluškovalni: prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev in po potrebi s tajnim vstopom v te prostore.

Answer 92

435. ZKP: Preizkusi: a) ali je sodišče pristojno, b) ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže, c) ali so v spisu dokazi po 83. ZKP, d) vrne v popravo. A) ali je sodišče pristojno Krajevna: po UD se lahko izreče za nepristojno do razpisa GO, ugovor pa je mogoče podati do začetka GO. Če spozna, da je krajevno pristojno drugo sodišče se s sklepom izreče za nepristojno in po PNM zadevo odstopi. Stvarna: paziti mora po UD skozi celoten postopek. Če meni, da je pristojno okrožno sodišče, o tem najprej obvesti DT. Ta se ALI strinja in predlog umakne ALI pa se z mnenjem sodišča ne strinja in zahteva odločitev ZOS (okrožnega) sodišča. Ali je stvarno in krajevno pristojno za postopek v konkretni zadevi, sodišče ugotavlja na podlagi opisa kaznivega dejanja v tožilčevem zahtevku ter podatkov spisa. Ker mora sodišče ves čas kazenskega postopka paziti na stvarno pristojnost, to pomeni, da sklep o stvarni nepristojnosti sodišča lahko izda preiskovalni sodnik sam, ne da bi moral zahtevati odločitev zunajobravnavnega senata, le-ta pa lahko izda sklep o stvarni nepristojnosti vse do začetka zasedanja sodečega senata (305. člen ZKP). B) pogoji, da se obtožni predlog zavrže Obtožni predlog se zavrže, če je podan kateri izmed razlogov po 277. ZKP, in sicer: - dejanje, ki je predmet obtožbe, NI KD, - podane so okoliščine ki izključujejo krivdo ali kaznivost in ni razlogov za uporabo VU, - zastaran, amnestija, pomilostitev, druge okoliščine, ki izključujejo pregon (smrt, trajna duševna, imuniteta, ne bis in idem, izzvana kriminalna aktivnost), - ni dovolj dokazov da bi bila oseba utemeljeno sumljiva, - podana je nesorazmernost med majhnim pomenom dejanj ter posledicami pregona, - ni zahteve upravičenega tožilca, ni predloga, ni dovoljenja, - podane so okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon (začasna duševna, beg). C) ali so v spisu dokazi po 83. ZKP, To lahko dojame sodnik sam po UD ali na predlog. Izda se poseben sklep o izločitvi (ali zavrnitvi predloga za izločitev), zoper katerega je mogoča pritožba na višje sodišče, to pa sme odrediti, da se GO opravi pred drugim sodnikom glede na vsebine izločenega dokaza. D) Vrnitev OP v popravo Če pa ugotovi, da obtožni predlog ni sestavljen po predpisih, vrne tožilcu, da ga popravi. Nato odredi vročitev in obdolženca pisno pouči o možnostih priznanja krivde in posledicah ter takoj razpiše GO.

Answer 93

- hišna in osebna preiskava - preiskava elektronskih naprav in nosilcev podatkov, - zaseg predmetov/listin, - PPU-ji (tajno opazovanje, pridobivanje podatkov o komunikacijah, mali in veliki prisluškovalni napad, navidezni odkup/sprejemanje/dajanje daril ali podkupnin, tajno delovanje, pridobivanje podatkov o transakcijah), - zaslišanje obdolženca in zaslišanje po 148.a, - zaslišanje prič, izvedenstvo, - sodna prepoznava, - obdukcija, - pregled poslovnih listin, - psihiatrično opazovanje, - bris ustne sluznice, fotografiranje, odvzem prstnih odtisov.

Answer 94

ZKP določa, da se lahko sodba nanaša samo na osebo, ki je obtožena (subjektivna identiteta), in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni obtožnici (objektivna identiteta). 354: Sodba se sme nanašati samo na: - osebo, ki je obtožena (subjektivna identiteta) in - dejanje, ki je predmet zadnje modificirane obtožbe (objektivna identiteta). Obtožba predstavlja okvir odločanja o »sporu« in obtožencu daje možnost priprave učinkovite obrambe, saj se v njej opisuje historičen dogodek, iz katerega izhajajo ZZ KD. Tako obdolženec ve, kaj se mu sploh očita. Sodišče je absolutno vezano na subjektivni del obtožbe. Na objektivni del pa je vezano zgolj relativno, saj lahko samo poseže v obtožni akt, če gre za manjše posege, ki historičnega dogodka bistveno ne spreminjajo in je poseg storjen v korist obtoženca. Sodišče pa ni vezano na DT pravno presojo dejanja (354/II). To pomeni, da lahko dejanje kvalificira drugače kot DT. Kljub temu pa mora biti obtožencu omogočeno, da je pred izrekom sodbe seznanjen z možnostjo drugačne opredelitve – da potem ne pride do t. i. sodbe presenečenja. V tem kontekstu se presoja, ali se je imel obtoženec možnost učinkovito braniti pred novo pravno kvalifikacijo. Sodišče pa nenazadnje ni vezano na kaznovalni predlog DT, razen v 3 primerih: - priznanje na predobravnavnem, kjer DT v končni besedi na naroku za izrek kazenske sankcije lahko predlaga kazen, preko katere sodišče ne sme obsoditi, - v primeru sporazuma o priznanju krivde, - v primeru kaznovalnega naloga. Nevezanost sodišča na tožilčevo pravno presojo dejanja ni nujno v korist obtoženca. Sodišče lahko spozna obtoženca za krivega tudi po strožjem kazenskem zakonu, kot je dejanje pravno opredelil tožilec, če takšna opredelitev izhaja iz dejanskega stanja, opisanega v obtožbi. Je pa sodišče vezano na dejanje, kot je opisano v obtožbi. Čeprav je sodišče vezano na načelo iskanja resnice, ne sme obtoženca obsoditi za dejanje, ki ga je dejansko storil, če tožilec ni ustrezno spremenil obtožbe. Opis dejanskega stanja se v sodbi lahko dopolnjuje z določenimi odločilnimi dejstvi, ki jih obtožba ne vsebuje, vendar samo, če so obtožencu v korist. Tako je podana objektivna identiteta obtožbe in sodbe, če sodišče opis dejanja dopolni z okoliščinami, zaradi katerih se pravna opredelitev kaznivega dejanja spremeni iz temeljne oblike v njegovo privilegirano obliko. Sodna praksa: S tem, ko je sodišče iz opisa kaznivega dejanja izpustilo nekatere okoliščine, ki so pomenile znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, dejanje pa pravno kvalificiralo kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Če spreminja opis iz lažje v težjo obliko kaznivega dejanja to pomeni prekoračitev obtožbe. Če samo spremeni pravno kvalifikacijo in opis ostane isti, je to dopustno, saj sodišče ni vezano na pravno kavalifikacijo.

Answer 95

Če je kot najnižja predpisana kazen 3 ali več, jo sme omiliti do 1 leta. Če pa prizna/sporazum in je kot najnižja predpisana kazen 3 do 10, pa jo sme omiliti do 3 mesecev. Pogojna: NE – 58/II KZ-1: ne sme se izreče za KD, za katera je predpisana kazen zapora najmanj 3 let. Pogojna DA – 58/V: če prizna/sporazum se lahko izreče tudi pogojna za KD, za katerega je predpisana kazen najmanj 5 let.

Answer 96

Kazni: zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, Opozorilne sankcije: pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, sodni opomin.

Answer 97

46/I KZ-1: zapor ne krajši od 1 meseca in ne daljši od 30 let. Dosmrtni zapor je izjemoma za: - KD 100, 101, 102, 103 KZ-1 (kjer ni predpisanega posebnega maximuma), - KD 108, 116, 352, 360/II, 371/IV, 373/III – pod pogoji steka – če za dve ali več od teh KD določiš kazen 30, potem izrečeš dosmrtnega. Glej navedena KD: najnižja kazen je 15 let.

Answer 98

Taka pogojna se izreče, če storilec med preizkusno dobo potrebuje pomoč, nadzor ali varstvo, in sicer le v času preizkusne dobe. Ko izreče ukrep varstvenega nadzorstva LAHKO (fakultativno) ODREDI tudi 1 ALI VEČ navodil: Navodila sodišča smejo vključevati te naloge: 1) zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog; 2) obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice; 3) usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenčevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju; 4) poraba dohodkov v skladu s preživninskimi dolžnostmi; 5) prepoved druženja z nekaterimi osebami; 6) prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev; 7) prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi oseb; 8) prepoved dostopa na posamezne kraje. Katero navodilo bo izreklo: upošteva starost, psihične lastnosti, nagibe KD, osebne razmere, prejšnje življenje, obnašanje po KD, okoliščine KD. Med preizkusno dobo lahko spremeni ali odpravi navodila po UD ali na PREDLOG svetovalca (ki ga določi organ probacije). Če ne izpolnjuje navodil: 1) opomin, 2) sprememba, 3) podaljšanje (v preizkusni dobi) 4) preklic pogojne

Answer 99

ZP-1 ga ne pozna več. Sedaj obstaja t. i. nadomestni zapor – glej zgoraj.

Answer 100

Zagovornik (tudi postavljeni) je lahko samo odvetnik, njega pa lahko nadomešča odvetniški kandidati. Pred VSRS pa je lahko samo odvetnik. Isti zagovornik v isti zadevi ne more zagovarjati dveh ali večih obdolžencev. Zagovornik ne sme biti: - oškodovanec in partner oškodovanca in oseba, s katero je oškodovanec krvni v ravni do kateregakoli, v stranki do 4, v svaštvu do 2, - partner tožilca in oseba, s katero je tožilec krvni v ravni do kateregakoli, v stranki do 4, v svaštvu do 2, - če je bil v isti zadevi sodnik ali DT, - če je vabljen kot priča, razen v primeru, da se ga zaslišuje o tem, kar mu je obdolženec zaupal ali če je oproščen dolžnosti pričevanja in izjavi, da ne bo pričal.

Answer 101

Fizični napad na soobsojenca je disciplinski prestopek po 87. ZIKS-1, zato sodišče ne bo naredilo nič. Disciplinske kazni namreč izreče direktor zavoda ali pooblaščena oseba zavoda. Če bi DT vložil obtožni predlog bi ga sodišče v postopku formalnega preizkusa zavrglo (ni KD, temveč disciplinski postopek)

Answer 102

Samo za KD iz pristojnosti okrajnega, torej predpisana kazen do 3 let ali denarna. Tožilec sočasno z vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodišču, da izda kaznovalni nalog, kar pomeni, da sodišče obdolžencu izreče predlagano sankcijo ali ukrep brez da bi opravilo GO. DT sme predlagati: - denarno kazen, - prepoved vožnje motornega vozila, - sodni opomin, - pogojno obsodbo (tudi z možnostjo določitve posebnega pogoja, ki je v vračilu PPK ali povrnitvi škode) - odvzem predmetov, - odvzem PPK. Če sodnik meni, da dokazi v predlogu ne dajejo zadostne podlage ALI če se ne strinja z izrekom sankcije, določi GO in obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga naloga. Če pa se strinja, s sodbo (s sklepom, če izreče sodni opomin) izda kaznovalni nalog. V odločbi se navede, da se je ugodilo predlogu za kaznovalca in se navedejo le dokazi iz obtožnega predloga. Odločba pa vsebuje tudi pravni pouk. Vse to se vroči OBD, DT in zagovorniku, če ga ima. Zoper kaznovalni nalog imaš ugovor v 8 dneh od vročitve. V ugovoru lahko predlagaš dokaze, ki naj se izvedejo na GO. Plačilo denarne kazni se ne šteje za odpoved pravici do ugovora. Če sodnik ne zavrže ugovora, mora odločbo razveljaviti s sklepom in nadaljevati postopek. V nadaljnjem postopku ni vezan na predlog DT o sankciji, niti NI vezan na prepoved reformatio in peius.

Answer 103

Goljufija po 211/I: Kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil PPK, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Poslovna goljufija po 228/I: Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda. RAZLIKA: Kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti (ni treba da tudi oškodovanec opravlja tako dejavnost) ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Answer 104

Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec). - oblika storilca, ki izvrši kaznivo dejanje z izrabljanjem in vodenjem drugega. V teoriji je utemeljeno na teoriji o oblasti nad dejanjem. Posredni storilec tipično z zmoto ali prisilo neposrednega storilca izrabi za izvršitev kaznivega dejanja. On je tisti, ki vse organizira in vodi, ima pregled in oblast nad celotnim dejanjem, le neposredno izvršitev prepusti neposrednemu storilcu.

Answer 105

307. člen (1) Če je bil obtoženec v redu povabljen, pa ne pride na glavno obravnavo, in tudi ne opraviči svojega izostanka, odredi senat, da se privede s silo. Če ga ni mogoče privesti takoj, senat preloži glavno obravnavo, in odredi, da se obtoženec s silo privede na prihodnjo obravnavo. Če obtoženec opraviči svoj izostanek, preden ga privedejo, prekliče predsednik senata odredbo o privedbi. (2) Če se obtoženec, ki je bil v redu povabljen, očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, za pripor pa ni nobenega od razlogov iz 201. člena tega zakona, sme senat odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzočnost na glavni obravnavi. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa o priporu. Za pripor, ki je bil odrejen iz tega razloga, se smiselno uporabljajo določbe 200. člena, drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 202. člena ter 208. do 213.d člena tega zakona. Če ni prej odpravljen, traja pripor do objave sodbe, najdalj pa mesec dni. (3) Če obtoženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odločiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnosti, če njegova navzočnost ni nujna, če je navzoč njegov zagovornik in če je bil pred tem že zaslišan. Če obtoženec nima zagovornika, senat ravna po prvem odstavku tega člena, sme pa tudi odločiti, da se obtožencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti. (4) Sklep o tem, da bo obtoženca sodil v nenavzočnosti izda senat po zaslišanju tožilca in zagovornika. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

Answer 106

Tatvina stvari majhne vrednost. Ni kazniv poskus.

Answer 107

Predobravnavni narok - med drugim namenjen tudi prečiščenju kazenskega spisa, saj lahko sodnik izloči nedovoljene dokaze ter da določba glede prekluzije v zvezi z dokazi ni najbolj posrečena, saj če bi obdolženec kasneje v postopku predložil razbremenjujoče dokaze, bi se to moralo upoštevati.

Answer 108

Direktor Zavoda za prestajanje kazni

Answer 109

Sodišče bo izreklo dosmrtno kazen. Oseba bo lahko pogojno odpuščena po 25 letih prestane kazni.

Answer 110

Odvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu.

Answer 111

če DT od njega prevzame pregon

Answer 112

- Obrekovanje se lahko nanaša na fizično ali pravno osebo, opravljanje pa samo na fizično osebo. - Pri kaznivem dejanju obrekovanja pomeni izvršitveno dejanje trditve ali raznašanja neresničnih dejstev. Pri KD opravljanja pa se izvršitveno dejanje kaže v trditvah ali raznašanju karkoli resničnega ali neresničnega iz osebnega ali družinskega življenja druge osebe, vendar le fizične. KD je podano pod pogojem, če takšne trditve ali raznašanja lahko škodujejo dobremu imenu. Dokaz resnice je načelno izključen. Sodišče torej ugotovi le trditve, ali je raznašanje dejstev iz osebnega ali družinskega življenja ter njihovo sposobnost, da škodujejo dobremu imenu. Dokaz resnice je dovoljen le v primeru, če je storilec izvršil dejanje pri izvrševanju uradne dolžnosti. V teh primerih je izključena protipravnost, če storilec dokaže resničnost svojih dejstev. - Pri KD dejanju obrekovanja mora biti neresničnost dejstev objektivno podana in te neresničnosti se mora storilec zavedati. Če niso neresnična, lahko gre za KD razžalitve ali KD očitanje KD z namenom zaničevanja. * Okrožno sodišče odloča, če so ta KD napravljena v sredstvih javnega obveščanja. Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. *kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja drugega pri opravljanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.

Answer 113

83. člen (1) Preden državni tožilec poda preiskovalnemu sodniku zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena), predlog za soglasje naj se ne opravi preiskava (prvi odstavek 170. člena), ali vloži obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170. člena) oziroma obtožni predlog na podlagi kazenske ovadbe (drugi odstavek 430. člena), ali poda sodniku posamezniku predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 431. člena) ali predlog za izdajo kaznovalnega naloga (prvi odstavek 445.a člena), izloči iz spisov, ki jih pošlje sodišču, obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. O opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom, ki jih pošlje sodišču, izločena obvestila pa shrani v svojem spisu. Če je h kazenski ovadbi priložen zapisnik o zaslišanju osumljenca (drugi odstavek 148.a člena), zapisniki o opravljenih preiskovalnih dejanjih (164. do 166. člen) ali drugi dokazi, za katere državni tožilec misli, da se na njih ne sme opirati odločba sodišča, pošlje spise, v katerih so taki dokazi preiskovalnemu sodniku oziroma sodniku posamezniku, ta pa ravna po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena. (2) Če je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. Tako ravna tudi glede obvestil iz prejšnjega odstavka, če jih ni že prej izločil državni tožilec, kot tudi glede obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), ali ki po tem zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen). Stranke smejo zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov do konca predobravnavnega naroka, če tega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena tega zakona. (3) Zoper sklep preiskovalnega sodnika oziroma sodnika posameznika iz prejšnjega odstavka o izločitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izločitev je dovoljena posebna pritožba. Po pravnomočnosti sklepa se izločeni zapisniki in drugi izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov in jih ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme predsednik sodišča, ki odloča o zahtevi za izločitev sodnika iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena tega zakona, ter senat, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o glavni stvari, pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomočnim sklepom izločeni iz spisov, če je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izločitev sodnika. Po pregledu in uporabi se mora izločene zapisnike in druge dokaze spet zapreti v poseben ovitek in na njem naznačiti, kdo in kdaj jih je pregledal. (5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izločitvi dokazov (četrti odstavek 340. člena). (6) Če se vodi spis v elektronski obliki, se izločena obvestila, zapisniki in drugi izločeni dokazi izločijo v informacijskem sistemu e-sodstvo iz njega in se v informacijskem sistemu e-sodstvo vodijo v posebni mapi tako, da so dostopni v povezavi z obravnavano zadevo. Če predsednik sodišča ali sodišče druge stopnje v primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena pregleda in uporabi te izločene dokaze, jih mora po tem spet shraniti v posebno mapo v informacijskem sistemu e-sodstvo in na njej označiti, da jih je pregledalo. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi pri drugih določbah tega zakona, ki urejajo izločanje dokazov.

Answer 114

Enostavna dispozicija: Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. Tudi če je obdolženec pri izrekanju objektivno žaljivih oznak ravnal v obrambi svoje pravice oziroma varstvu upravičenih koristi, iz njegovih izjav izhaja namen zaničevanja zasebne tožilke, zato ni podan ekskulpacijski razlog po tretjem odstavku 158. člena KZ-1. Dokazovanje resničnosti izjav pri kaznivem dejanju razžalitve ni dopustno. Nasprotno tožbo sme obdolženec vložiti do konca glavne obravnave zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil. Za vrnjeno razžalitev gre v kolikor zasebni tožilec (po nasprotni zasebni tožbi: obdolženec) vrne razžalitev obdolžencu (po nasprotni zasebni tožbi: zasebnemu tožilcu) na način, da se odzove na izjave, ki so predmet prvotne zasebne tožbe. Zasebna tožba se vloži v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (52. člen ZKP).

Answer 115

uvod, izrek, obrazložitev, pouk

Answer 116

*gre pri obrekovanju in opravljanju lahko za informacije, ki jih nekdo slisi od drugega ali si jih sam izmisli

Answer 117

Verbalne (z besedami) in realne (zliješ škaf vode na oškodovanca). - ravnanje mora biti objektivno žaljivo

Answer 118

- zagovornik, | - varovalec vojaške, uradne skrivnosti

Answer 119

UZ o izjavi osumljenca ni dokaz v kazenskem postopku - zapisnik o zaslišanju osumljenca je dokaz v kazenskem postopku --> pogoja: pouk o pravicah + navzoč zagovornik 148. a člen (1) Zaslišanje osumljenca se sme opraviti samo v navzočnosti zagovornika. Pri zaslišanju je lahko navzoč tudi državni tožilec, o čemer ga mora na primeren način obvestiti policija. (2) Zaslišanje osumljenca opravi policija po določbah tega zakona, ki veljajo za zaslišanje obdolženca (227. do 233. člen). O zaslišanju se sestavi zapisnik po določbah 79. do 82. člena tega zakona. Ta zapisnik se lahko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku. Zaslišanje osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje. (3) Če osumljenec ni bil poučen o svojih pravicah iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali če dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bil zaslišan brez navzočnosti zagovornika ali če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega odstavka 227. člena tega zakona, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo.

Answer 120

Preiskava je stadij rednega kazenskega sodišča, ki ga opravi sodišče (preiskovalni sodnik). Začne se na zahtevo tožilca, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. O njenem začetku odloča sodišče (preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat). Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. V preiskavi se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bila njihova izvedba zvezana s težavami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Preiskava se opravi na zahtevo državnega tožilca. Zahtevo za preiskavo poda državni tožilec preiskovalnemu sodniku pristojnega sodišča. V zahtevi za preiskavo je treba navesti: - osebo, zoper katero se zahteva preiskava, - opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, - zakonsko označbo kaznivega dejanja, - okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, ter - pregledno navedene oziroma označene in določno opredeljene dokaze, ki utemeljujejo sum, da je oseba, zoper katero se zahteva preiskava, storila določeno kaznivo dejanje. V zahtevi državni tožilec predlaga, katere posamezne okoliščine naj se v preiskavi raziščejo in katera posamezna preiskovalna dejanja naj se opravijo, lahko pa predlaga tudi pripor osebe, zoper katero je zahtevana preiskava. *Državni tožilec pošlje preiskovalnemu sodniku kazensko ovadbo s popisom vseh spisov in zapisnikov o opravljenih dejanjih. Temu priloži vse spise in zapisnike o opravljenih dejanjih, ki utegnejo biti dokaz, in preiskovalnemu sodniku hkrati pošlje tudi predmete, ki utegnejo biti dokaz, ali pa glede na njihove lastnosti navede, kje so. --> Če državni tožilec umakne zahtevo za preiskavo, preden je izdan sklep o preiskavi, preiskovalni sodnik s sklepom zavrže zahtevo in sporoči oškodovancu, da lahko začne pregon sam. Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravičenega tožilca s priloženimi spisi pregleda spise in oceni tožilčevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloči o zahtevi, mora zaslišati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava, razen če bi bilo nevarno odlašati ali, če preiskovalni sodnik glede na že opravljeno zaslišanje po 148.a členu tega zakona in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslišanje ni potrebno. Namen tega zaslišanja je omogočiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakšne druge izjave za varstvo svojih pravic in da prepreči izdajo sklepa o uvedbi preiskave. Preden odloči o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik določi poseben narok, na katerem se lahko državni tožilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi. Če se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo tožilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga pošlje tožilcu in obdolžencu. Sam sklep pomeni začetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko začne opravljati preiskovalna dejanja. Če se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marveč zahteva, da o njej odloči izvenrazpravni senat. Zoper sklep senata imajo obdolženec, državni tožilec in oškodovanec pravico do pritožbe, ki ne zadrži njegove izvršitve. V primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena mora senat odločiti v oseminštiridesetih urah. Pri odločanju o zahtevi za preiskavo senat ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je navedel državni tožilec. - Spis se pošlje ZOS s spremnim dopisom Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank (načelo kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka (inkvizicijsko načelo). Tipična preiskovalna dejanja so: zaslišanje obdolženca, zaslišanje prič, pridobivanje izvedenskih mnenj, ogled, hišna in osebna preiskava, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in raztelešenje trupla, izkop trupla, telesni pregled obdolženca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih odtisov, listinski dokazi, soočenje... DT mora že v zahtevi za preiskavo predlagati, katera preiskovalna dejanja naj se opravijo, obdolženec pa lahko pri prvem zaslišanju predlaga izvedbo dokazov v svojo obrambo. Če se preiskovalni sodnik strinja s predlogom stranke ali oškodovanca za opravo posameznega preiskovalnega dejanja, NE izda formalnega sklepa. Strinjanje izrazi z opravo preiskovalnega dejanja. Če se ne strinja s predlogom stranke, navede razloge nestrinjanja v dopisu, s katerim zahteva odločitev zunajobravnavnega senata. Če se ne strinja s predlogom oškodovanca, ne zahteva odločitve senata, temveč oškodovanca samo obvesti o razlogih nestrinjanja. Preiskovalni sodnik ni dolžan opraviti vseh preiskovalnih dejanj, ki jih predlagajo stranke in oškodovanec. Opravi samo tista, za katera sam oceni, da jih je treba opraviti, ali mu jih naloži zunajobravnavni senat. Preiskovalni sodnik konča preiskavo, ko pride do zaključka, da je stanje stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloži obtožnica ali postopek ustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik pošlje tožilcu, pa mora s posebnim sklepom izločiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne more opirati sodna odločba. O končanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. Če preiskava ni končana v 6 mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodišča, zakaj preiskava še ni končana. Preiskavo opravlja preiskovalni sodnik pristojnega sodišča. Preiskovalni sodnik opravlja praviloma preiskovalna dejanja samo na območju svojega sodišča. Če je to v korist preiskavi, sme opraviti posamezna preiskovalna dejanja tudi zunaj območja svojega sodišča, vendar pa mora o tem obvestiti sodišče, na katerega območju jih opravi. Preiskovalni sodnik lahko prepusti policiji izvršitev odredbe o hišni ali osebni preiskavi ali o zasegu predmetov na način, kot je to določeno v tem zakonu. Po zahtevi ali dovoljenju preiskovalnega sodnika sme policija obdolženca fotografirati ali vzeti njegove prstne odtise, če je to potrebno za kazenski postopek. Preiskava se opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, na katerega se nanaša sklep o preiskavi. Če se med preiskavo pokaže, da je treba postopek RAZŠIRITI tudi na kakšno drugo kaznivo dejanje ali zoper kakšno drugo osebo, obvesti preiskovalni sodnik o tem državnega tožilca. V takem primeru se smejo opraviti tista preiskovalna dejanja, ki jih ni mogoče odlašati; o vsem, kar je bilo storjeno, pa je treba obvestiti državnega tožilca. Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka. Stranke in oškodovanec smejo med preiskavo predlagati preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja. Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom strank, naj se opravi posamezno preiskovalno dejanje, zahteva, naj o tem odloči senat (šesti odstavek 25. člena). Stranke in oškodovanec smejo dajati predloge iz prejšnjega odstavka tudi preiskovalnemu sodniku ali policiji, ki so ji prepuščena posamezna preiskovalna dejanja. Če se preiskovalni sodnik oziroma policija ne strinja s predlogom, obvesti o tem predlagatelja, ki lahko nato predlog ponovi pri preiskovalnem sodniku pristojnega sodišča. ********Oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec lahko zahtevata od preiskovalnega sodnika pristojnega sodišča, naj opravi preiskavo oziroma predlagata njeno dopolnitev. Med preiskavo lahko dajeta preiskovalnemu sodniku tudi druge predloge. *Če oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec ne prideta na zaslišanje obdolženca, čeprav sta bila v redu obveščena in tudi ne njun pooblaščenec, se šteje, da sta umaknila zahtevo za preiskavo oziroma odstopila od kazenskega pregona. Glede vrnitve v prejšnje stanje se smiselno uporabljajo določbe 58. člena tega zakona. Ko preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava končana, obvesti o tem oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca in ga opozori, da mora v petnajstih dneh vložiti obtožnico oziroma zasebno tožbo in da se bo štelo, da je odstopil od pregona, če tega ne bi storil, in bo postopek s sklepom ustavljen.

Answer 121

Dejstvo, je bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek (8. člen), predstavlja ABK po 371/I/3. Vendar pa glede na 383/1 na to sodišče v fazi pritožbe ne pazi po UD – v sklopu kršitve po 373/I/3 sodišče pazi samo, če je bila GO opravljena v nasprotju z določilo o nenavzočnosti obtoženca/njegovega zagovornika, če je bila obramba obvezna.

Answer 122

Velika tatvina – gramatikalno, je velika tatvina (na vlomen/vdoren) način mogoča samo po prvem odstavku 204/I, torej če vrednost stvari ni majhna. Komentar: KD po 205 je mogoče le za KD po 204/I, ne pa tudi za KD po 204/II (mala tatvina zaradi majhne vrednosti stvari). Praviloma se pregon za majhno tatvino začne na predlog (204/III), vendar pa se zaradi 224. KZ-1 v primeru ko je lastnica mama pregon začne na zasebno tožbo.

Answer 123

Moški ki vlomi je brez dvoma storilec. Prodajalka ki je pustila, da je prelepil kamero, je sostorilka – njeno ravnanje ima namreč objektivno velik pomen za uresničitev KD in je odločilno za uspeh kriminalnega podviga. Napeljevalka zagotovo ni, pomočnica pa tudi ne, ker ona ni dala predmetov/ navodil/obljube ampak mu je dovolila, da se kamera prelepi – ob tem pa je zagotovo morala vsaj sklepati, zakaj to nekdo počne. Mož kot stražar – treba je presoditi, ali je njegovo straženje ponoči in ob prelepljeni kameri sploh odločilno. Če je temu glede na okoliščine zadeve tako, je sostorilec, če ne, pa zgolj pomočnik.

Answer 124

Ne. Izjema: KD ogrožanje varnosti pri delu po 201. KZ-1: Kdor v rudniku, tovarni, na gradbišču ali kakšnem drugem delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi.

Answer 125

- obtožnica, - obtožni predlog, - obtožni predlog s kaznovalnim nalogom, - zasebna tožba, - predlog za kaznovanje/vzgojni ukrep (mladoletniki). Zasebno tožbo je treba vložiti v 3 mesecih od dne, ko izveš za KD in storilca. Izjema: če je zasebna tožba vložena zaradi KD razžalitve, sme obdolženec do konca GO tudi po preteku roka 3 mesecev vložiti zoper tožilca nasprotno zasebno tožbo, če je tožilec razžalitev vrnil.

Answer 126

Oškodovanec nastopa kot zasebni tožilec v primeru ko KZ-1 predvideva pregon na zasebno tožbo in v primerih ko DT ne začne / odstopi od pregona (kot t. i. subsidiarni tožilec). Če DT spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje KP lahko stopi na njegovo mesto oškodovanec kot tožilec (po načelu oportunitete). Če državni tožilec ne začne kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko oškodovanec kot tožilec sam začne ali nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. 1) Če DT umakne na GO ali na GO II.st., mora oškodovanec takoj izjaviti, ali bo s postopkom nadaljeval ali pa ne. Če državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. Če oškodovanec ni navzoč na glavni obravnavi, čeprav je bil v redu povabljen, ali mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona (61/I), se izda zavrnilna sodba *možna - vrnitev v prejšnje stanje: - v zahtevi mora navesti opravičen vzrok, - zahtevo mora vložiti v 8 dneh po prejemu sodbe (ker se je GO že začela in je zato izdana zavrnilna sodba) (subjektivni rok) in najkasneje v 3 mesecih od izdaje sodbe (objektivni rok), Če se mu dovoli vrnitev, pritožbe NI, - razpiše se nova GO, prejšnja sodba se razveljavi, - če ne pride na novo GO, ostane prejšnja v veljavi. 2) Če mu DT sporoči, da je zavrgel ovadbo in v 30 dneh ne da izjave pred pristojnim sodiščem da nadaljuje pregon – je prekludiran – NI VP, - če mu DT ne sporoči, da je zavrgel ovadbo in v 30 dneh odkar je izvedel da je DT zavrgel ovadbo, ne da izjave pred pristojnim sodiščem, da nadaljuje pregon – je prekludiran – NI VP, 3) če DT umakne zahtevo za preiskavo preden je izdan sklep o preiskavi in v 30 dneh po obvestilu sodišča, ne da izjave ali pa mu obvestila ni mogoče vročiti zaradi spremenjenega naslova – je prekludiran (ker je bila zahteva zavržena, ni ničesar treba ustaviti) – NI VP, - če DT med ali po preiskavi izjavi, da odstopa in v 30 dneh po obvestilu sodišča o tem, ne da izjave ali pa mu obvestila ni mogoče vročiti zaradi spremenjenega naslova – postopek se s sklepom ustavi – NI VP, - če DT umakne obtožbo pred začetkom GO in v 30 dneh po obvestilu sodišča o tem, ne da izjave ali pa mu obvestila ni mogoče vročiti zaradi spremenjenega naslova – postopek se s sklepom ustavi – NI VP.

Answer 127

Obvezna obramba je potrebna do trenutka nastanka pravnomočnosti sodbe. Obramba je obvezna: * če je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani * če zoper njega teče kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora * če je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. členu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika že pri prvem zaslišanju (odvzem prostosti s strani policije ker obstaja priporni razlog - takoj priveden k PS) * pri postopku po 204. a členu ZKP (priporni narok in več čas trajanja pripora) * ob vročitvi obtožnice, če gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali hujša kazen * če je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja storilca na prostosti * tujec mora imeti zagovornika v postopku za izročitev obdolžencev in obsojencev, če gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali če je zoper tujca odrejen pripor * mladoletnik mora imeti zagovornika že od začetka pripravljalnega postopka, če teče proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen, pa mora imeti zagovornika, če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben * če se obdolžencu sodi v odsotnosti * če mu je treba izročiti sodbo, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan. Če si obdolženec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti do pravnomočnosti sodbe. V primeru izrečene kazni 30 let zapora ali če je nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

Answer 128

Nikoli. Če pa je mišljeno kdaj s sklepom spremeni sodbo, pa je to situacija 394/II ZKP – ko sodišče II. st. spozna, da so podani pogoji za sodni opomin, s sklepom spremeni sodbo in izreče sodni opomin, to pa zato, ker se opomin lahko izreče le s sklepom (446/I).

Answer 129

74/I – nihče ne sme obdržati PPK, ki je bila pridobljena s KD ali zaradi njega. Sprejet je neto princip (namen je restitucija, ki se je s tem principom ne zasleduje, korist je gramatikalno le neto, bruto pa vodi tudi v prikrito dvojno kaznovanje). ZKP v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo, ne pa tudi odloga plačila premoženjske koristi. Vendar pa je odvzem PPK subsidiarne narave – če je oškodovancu namreč prisojen PPZ, sodišče lahko izreče odvzem PPK le, če ta presega prisojeni PPZ. Slednji pa je v povrnitvi škode/vrnitvi stvari/ razveljavitvi posla. Če je o PPZ že PNM odločeno v drugem postopku, potem moraš oškodovanca napotiti na pravdo. Če je PPZ zakonski znak KD, pa ne smeš napotiti na pravdo. PPK – po UD, PPZ – le na zahtevo oškodovanca.

Answer 130

GO se začne s predstavitvijo obtožbe. Potem se OBT vpraša, če je obtožbo razumel in se ga pouči po 5/3, DT pa lahko poda kaznovalni predlog. Nato lahko obtoženec in zagovornik odgovorita na obtožbo, in sicer ali dejanje/PPZ priznava in ali ima ugovore pravne narave. Nato se obdolženca vpraša, ali se želi zagovarjati – če da, potem se ga zasliši, če ne, se prebere njegovo prejšnjo izpovedbo. Menim, da tudi če se odloči, da zagovora ne bo podal, to lahko stori še vse do konca dokaznega postopka. Po tej točki, torej v končni besedi strank, pa ne več, saj ta temu ni namenjena. To npr. izhaja iz 349/I, kjer ZKP predpisuje, da v končni besedi OBD razloži svoj zagovor, torej je le-tega moral že predhodno podati.

Answer 131

397/IV: Ne, pri izrekanju nove sodbe je sodišče prve stopnje vezano na prepoved reformatio in peuis iz 385, torej se sodba ne sme spremeniti v škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, po praksi VSRS pa v ponovljenem postopku sodišče tudi ne sme ugotavljati dejstev, ki bi bile OBD v škodo. Enako velja tudi v postopku z ZVZ (428/IV).

Answer 132

Pri izrekanju sodbe po vloženem ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu (445.d ZKP).

Answer 133

Zoper sodbo v 30 dneh od vročitve prepisa. PT moraš napovedati (v 8 dneh od razglasitve/vročitve), razen če je s sodbo izrečena zaporna kazen – takrat napoved PT ni potrebna. Če nihče ne napove se izda sodba brez obrazložitve, razen če je izrečena zaporna kazen – takrat mora biti sodba vedno obrazložena. PT se lahko odpoveš in sicer od razglasitve do izteka roka za PT, razen če je s sodbo izrečena zaporna – takrat se lahko odpoveš šele od vročitve sodbe dalje. Razlogi: - bistvene kršitve določb ZKP (11xABK + RBK), - kršitve KZ-1 (KD, krivda, kaznivost, izključen, zastaran, amnestija, pomilostitev, ne bis in idem, napačen zakon, vštevanje prostosti, če je z odločbo o kazni pogojni/ opominu/VU/PPK prekoračen pravica po zakonu), - zmotne/nepopolne ugotovitve DS, - zaradi odločbe o: a) kazenski sankciji (pri kazni/pogojni/opominu sodišče ni pravilno odmerilo kazni; sodišče je uporabilo omilitve/ odpustitve/pogojne/opomina pa ne bi smelo oz. sodišče tej določb ni uporabilo, pa bi moralo; ni pravilno odločilo o načinu izvršitve), + nepravilno je izdalo odločbo o VU oz. VU ni izreklo, čeprav so bili za to pogoji, b) odvzemu PPK (nepravilno je izdalo odločbo o PPK oz. PPK ni izreklo, čeprav so bili za to pogoji), c) stroških (izdalo jo je nepravilno ali v nasprotju z ZKP), d) PPZ (če je odločilo v nasprotju z zakonom), e) objavi sodbe v sredstvih javnega obveščanja (če je odločilo v nasprotju z zakonom).

Answer 134

Ugovor: 8 dni po vročitvi.(?) ZVZ: - 3 mesece od zadnje vročitve PNM sodbe, če ni bilo PT pa od PNM dalje, - 8 dni od zadnje vročitve PNM (PNM pripor, PNM podaljšanje pripora s sklepom VSRS in prvo podaljšanje po vložitvi obtožbe), - VDT roka nima.

Answer 135

Tisti, ki nekaj naredi, je storilec (izjemoma bi šlo lahko za orodje v rokah tistega, ki daje navodila, vendar za to ni dovolj podatkov). Tisti, ki daje navodila – očitno so ta navodila tako pomembna, da je le z njihovim upoštevanjem mogoče izvršiti KD – torej sostorilec. Ženska, ki je prelepila kamero, pa je tudi veliko pripomogla k izvršitvi KD, zato je tudi ona sostorilka. KD: najbrž vlomna tatvina, da je nekdo s premagovanjem večjih ovir prišel v blagajno in ker je banka najbrž ne gre samo za malo tatvino do 500 EUR.

Answer 136

Način izvršitve je sicer vdor, zato je potrebno vedeti, koliko je ta vzeta stvar vredna. Če je več kot 500, bo šlo za vlomno tatvino, če pa manj, pa le za tatvino ne glede na način izvršitve, saj, kot že rečeno, je velika tatvina po 205 mogoča le v primeru da gre za tatvino po 204/I in NE malo tatvino (204/II) – velika tatvina je namreč hujša oblika temeljnega KD po 204/I in ne privilegiranega po 204/II.

Answer 137

Na vrhovnem sodišču sodi senat 5 sodnikov, o zahtevi za varstvo zakonitosti senat 5 sodnikov, če pa je zahteva vložena zoper odločbo, ki jo izda vrhovno sodišče pa senat 7 sodnikov. O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o priporu odloča vrhovno sodišče v senatu 3 sodnikov, *razen, če je pripor podaljšan s sklepom senata vrhovnega sodišča, odloča senat 5 sodnikov; Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vložiti zoper vsak pravnomočen sklep o odreditvi pripora, ne glede na to, katero sodišče ga je izdalo. Zoper sklep o podaljšanju pripora, pa je zahteva dopustna le, če je sklep med preiskavo izdal senat Vrhovnega sodišča RS (zoper ta sklep ni pritožbe), in zoper prvi sklep o podaljšanju pripora, ki ga izda zunajobravnavni senat po vložitvi obtožnice glede obtoženca, zoper katerega je bil še pred vložitvijo obtožnice odrejen pripor. Zahteva je dopusta tudi zoper sklep o podaljšanju pripora, ki ga izda v skrajšanem postopku sodnik okrajnega sodišča zoper obdolženca ob vložitvi obtožnega predloga. Zoper druge pravnomočne sklepe v zvezi s priporom, kot je npr. sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za odreditev in odpravo pripora, ter sklep, s katerim je bil pripor odpravljen, zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Answer 138

ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloži zoper pravnomočno sodno odločbo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomočno odločbo, in sicer potem, ko je kazenski postopek končan. Namen tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona. Pred koncem postopka se lahko vloži zahteva le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. ZVZ se vloži zoper pravnomočno sodbo sodišča prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodišča o podaljšanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritožbenem postopku na tretji stopnji. Razlogi za zahtevo so le kršitve zakona, materialnega in formalnega, in sicer: * zaradi kršitve kazenskega zakona; * zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 371/1 člena ZKP (absolutne bistvene kršitve); * zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odločbo vrhovnega sodišča, s katero je bilo odločeno o ZVZ. ZVZ smejo vložiti DT, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vložiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. *ne more vložiti oškodovanec kot tožilec (le VDT) DT lahko vloži zahtevo tako v škodo, kot tudi v korist obdolženca. ZVZ se vloži v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. člena ZKP v roku 8 dni. Ta rok teče od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo (oz. od zadnje vročitve pravnomočne odločbe obd. oz. zagovorniku). Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni določenega roka. ZVZ se poda pri sodišču, ki je izdajo odločbo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavrže, če je bila vložena zoper odločbo vrhovnega sodišča, če je bila prepozna ali jo je podala neupravičena oseba. O zahtevi pa odloča vrhovno sodišče na seji. Pri odločanju se sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius. Vrhovno sodišče zahtevo zavrne kot neutemeljeno, če ugotovi, da ni podana kršitev zakona. Če pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo in zadevo vrne v novo odločitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona. Če je zahteva vložena v obdolženčevo škodo in vrhovno sodišče spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.

Answer 139

Zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v naslednjih primerih: 1) zaradi kršitve kazenskega zakona; 2) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena tega zakona; 3) zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. (2) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odločbo vrhovnega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti. (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo vrhovno sodišče (četrti odstavek 394. člena in drugi odstavek 398. člena), zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena). (5) Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona. (2) Vrhovni državni tožilec sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tako v škodo, kakor tudi v korist obdolženca. Vrhovni državni tožilec lahko predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila druga oseba, zavrne kot očitno neutemeljena. Izvod obrazloženega predloga se pošlje nasprotni stranki, ki lahko v osmih dneh od prejema nanj odgovori. (3) Obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena). (4) Če je s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljena kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma njenih protokolov, ki se nanaša na pravnomočno sodno odločbo, se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva dokončnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. (5) Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti iz prejšnjega odstavka vložiti tudi zoper odločbo vrhovnega sodišča.

Answer 140

Če državni tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo ali jo modificira tako, da je za pregon pristojen zasebni tožilec, mora predsednik senata oškodovanca poučiti o pravici do prevzema pregona in na kakšen način lahko to stori. Oškodovanec se mora tako izjasniti o tem, ali bo pregon nadaljeval ali ne. Če se izjavi, da ne bo nadaljeval pregona, izda sodišče zavrnilno sodbo, ki je oškodovanec ne more izpodbijati s pritožbo, prav tako ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

Answer 141

Če državni tožilec ne začne kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko oškodovanec kot tožilec sam začne ali nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. O tem ga mora državni tožilec obvestiti v 8 dneh in ga poučiti, da lahko začne pregon sam. Tako ravna tudi sodišče, če je državni tožilec odstopil od pregona. Oškodovanec pa ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 30 dneh odkar je bil obveščen. Oškodovanec, ki ni bil obveščen o tem, da državni tožilec ni začel pregona, sme dati svojo izjavo za nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec zavrgel ovadbo. Oškodovanec, ki ga sodišče ni obvestilo o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona, sme dati svojo izjavo za nadaljevanje pregona pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona, Če državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. Če ga ni bilo na obravnavi, čeprav je bil v redu povabljen, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona. V tem primeru ima možnost vrnitve v prejšnje stanje, ki ga mora podati v roku 8 dni, po prejemu sodbe, s katero je bila obtožba zavrnjena, če v tej prošnji izjavi da nadaljuje pregon. Po preteku 3 mesecev od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Institut subsidiarne obtožbe je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stališča državnega tožilca pri presoji vprašanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Subsidiarna obtožba kljub temu še vedno ostaja javna obtožba. Oškodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice, ki jih ima državni tožilec, razen tistih, ki jih ima ta kot državni organ. Tako zanj ne veljata načelo legalitete in dolžnost, da si prizadeva za enako skrbno, popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati pravnih sredstev v korist obdolženca v javnem interesu, ker gre ta pravica samo državnemu tožilcu. Ne more zahtevati, da se mu dostavi spis na vpogled, temveč ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodišča. Oškodovanec kot tožilec lahko postane v prvi vrsti oškodovanec, torej tista oseba, kateri je bilo s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po oškodovančevi smrti pa so to lahko tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, otroci, starši, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre. Državni tožilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon in zastopanje obtožbe.

Answer 142

Kazen zapora se lahko izvrši s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni ali na alternativni način izvršitve kazenske sankcije.

Answer 143

O predlogu za izvršitev kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, nadomestitvi kazni zapora ali denarne kazni z delom v splošno korist in o izvršitvi denarne kazni s plačilom v obrokih, odloči s sklepom predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. - predlaga: med postopkom v 15 d od pravnomočnosti sodbe - predlaga med prestajanjem kazni: vikend zapor in hišni zapor - predlagatelji: obdolženec, zagovornik, druge osebe (sorodniki) Zapornik je pri vikend zaporu doma med tednom oz. ko ima šolske / študijske obveznosti; za vikend oz. dela prostih dnevih pa je v zaporu.

Answer 144

Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more več izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more več izreči kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvršil. Dolžina rokov je odvisna od teže kazni, ki je predpisana za posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkrajši pa 6 let. Prejšnji KZ je določal krajše zastaralne roke (25 let in 3 leta). Ti roki so: 1) 50let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor 30 let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; 2) 30 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor 10-30 let; 3) 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor 5-10 let; 4) 10let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor 1-5 leto; 5) 6let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. Če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni. Kadar so kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok določi glede na težjo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se določi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. Za poskus se zastaralni rok določi glede na kazen, ki je predpisana za dokončano kaznivo dejanje. Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona začne teči od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno, ko je torej storilec deloval ali bi moral delovati. + Če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. +pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca. + kazenski pregon in izvršitev kazni ne zastarata za kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena tega zakonika in tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče. Zadržanje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzročijo, da zastaralni rok ne teče. Zadržanje zastaranje po povzeto po prejšnjem KZ, ki je poznal relativno in absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdržal zadržanje zastaranja. Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Pretrganje zastaranja: Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi določene okoliščine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je že potekel, ne šteje več, temveč začne zastaralni rok po prenehanju ovire teči znova. To torej pomeni izjemo od pravila, da zastaralni rok začne teči z izvršitvijo kaznivega dejanja. KZ določa le eno okoliščino, ki pretrga zastaranje: če storilec v času tega zastaralnega roka stori enako ali hujše kaznivo dejanje.

Answer 145

Policija ne more odrediti pripora. Pripor lahko odredi le preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca. Policija pa lahko odredi: * zadržanje * prijetje (aretacija, odvzem prostosti): policijsko prijetje (ukrep, s katerim policija omogoči pravosodju ali državnemu tožilcu, kaj bosta storila z domnevnim storilcem kaznivega dejanja, pri katerem naj bi bil po oceni policije podan kateri izmed pripornih razlogov) prijetje, ki ga izvršijo druge osebe; * policijsko pridržanje: policiji omogoča, da v lastnem interesu osebi omeji prostost, ker so podani razlogi za sum in priporni razlogi in ker želi opraviti katero izmed dejanj, ki so ji v predkazenskem postopku dovoljena. V praksi je to potrebno zlasti za preverjanje alibija, da se osumljencu prepreči stik z osebami, ki bi mu lahko zagotovila lažen alibi, in zaradi zavarovanja sledov, ki bi jih osumljenec lahko uničil.

Answer 146

Zastaranje izvršitve kazni pomeni, da zaradi poteka določenega časa ugasne pravica do njene izvršitve. Že izrečene kazni ni več mogoče izvršiti. Roki: 1) 50 let od obsodbe na trideset let zapora, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; 2) 30 let od obsodbe na zapor 10 - 30 let; 3) 20 let od obsodbe na zapor 5-10 let; 4) 10 let od obsodbe na zapor 1-5 leto; 5) 6 let od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen Izvršitev dosmrtnega zapora ne zastara. Prejšnji KZ je določal nekoliko krajše roke za izvršitev mladoletniškega zapora. KZ-1 takšne določbe več nima, saj bo to področje uredil nov zakon. Zastaralni roki tečejo od pravnomočnosti sodne odločbe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, začne teči zastaranje tistega dne, ko je postala odločbo o preklicu pravnomočna. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican, začne teči zastaranje tistega dne, ko je postala odločba o preklicu pravnomočna. Zadržanje zastaranja: Zastaranje izvršitve ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Ovire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upošteva samo pravne ovire (npr. odložitev je možna, če obsojenec zaradi hujše bolezni ni zmožen nastopiti kazni). Izvršitev denarne kazni kot stranske kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena. Izvršitev prepovedi vožnje motornega vozila kot stranske kazni zastara, ko zastara glavna kazen. Zastaranje izvršitve varnostnih ukrepov: vršitev varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo, odvzema vozniškega dovoljenja in odvzema predmetov zastara, ko preteče šest let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bili ti ukrepi izrečeni. zvršitev varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica zastara, ko poteče čas, za katerega je bil ukrep izrečen.

Answer 147

kazenski pregon in izvršitev kazni ne zastarata za kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena tega zakonika (KD zoper človečnost: genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojaških poveljnikov in drugih nadrejenih ter združevanje in ščuvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper človečnost ali agresiji) in tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče.

Answer 148

Ne nastopi: Zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ni odzval ali nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali se kako drugače izmika izvršitvi kazni ali je kako drugače nedosegljiv državnim organom, ali ko je začetek izvrševanja kazni odložen v skladu z zakonom. --> zadržanje zastaranja Pobeg: Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Če obsojenec pobegne s prestajanja kazni, izvršitev preostanka kazni ne zastara.

Answer 149

Pristojnosti zunajobravnavnega senata Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. Najpogostejše zadeve, ki jih senat obravnava so pritožbe zoper sklep o priporu preiskovalnega sodnika, podaljšanje pripora po vloženi obtožnici, ugovori zoper obtožnice ter zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. Sestavljajo ga trije redni, poklicni sodniki, od katerih je en poročevalec in en predsednik senata, tretji pa član.

Answer 150

Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izreče se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodišče določilo (ne pa izreklo), ne bo izvršena, če pogojno obsojeni v času, ki ga sodišče določi in ne sme biti krajši kot eno leto in ne daljši kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvršil novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi grožnjo, da jo bo sodišče preklicalo in izreklo kazen, če pogojno obsojeni v preizkusni dobi ne bo spoštoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvršil novega kaznivega dejanja) in drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloženi s pogojno obsodbo. Splošni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodišče določi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje, temveč kazen, ki jo določi sodišče (to velja tudi v primeru steka tako za posamezne kazni kot tudi za enotno kazen). KZ pa izključuje možnost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Čeprav bi sodišče z določbo o omilitvi kazni lahko odmerilo manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izključena. Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodišče prepričano, da storilec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče mora opraviti oceno storilčevega bodočega vedenja. Pri tem so mu v pomoč posebna merila vsebinske narave: * osebnost storilca, * storilčevo prejšnje življenje, * obnašanje storilca po storjenem kaznivem dejanju, * stopnja kazenske odgovornosti storilca, * druge okoliščine (čas in način izvršitve kaznivega dejanja). Sodišče naloži pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Splošni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvršil novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoženjske koristi, do katere je storilec prišel s kaznivim dejanjem in povrnitev škode, ki jo je z njim povzročil. Če pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba prekliče. Obveznosti, ki jih sodišče lahko naloži pogojno obsojenemu kot posebni pogoj so: - obveznosti, ki izhajajo iz izrečenih varnostnih ukrepov, - obveznosti, ki so določene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodišče storilcu ob pogojni obsodbi naloži, da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu ali omogočiti uresničitev izvršljive odločbe glede mladoletne osebe). Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izrečena, se šteje za obsojeno. Obsodba se vpiše v kazensko evidenco in se iz nje izbriše po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, če obsojeni v tem času ni izvršil novega kaznivega dejanja.

Answer 151

Pogojna obsodba se lahko prekliče v naslednjih primerih: * če je obsojeni v preizkusni dobi izvršil novo kaznivo dejanje, * če se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojeni izvršil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen, * če obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene ob pogojni obsodbi. Če sodišče prekliče pogojno obsodbo, upošteva kazen, ki je bila v njej določena, ter določi kazen za prej izvršeno oziroma novo kaznivo dejanje, nato pa izreče enotno kazen po pravilih o steku. Če ne prekliče pogojne obsodbe, pa ima dve možnosti: - za prej izvršeno kaznivo dejanje oziroma novo izreče kazen, - za prej izvršeno oziroma novo kaznivo dejanje izreče pogojno obsodbo. Tako določi novo preizkusno dobo, ki začne teče od pravnomočnosti te sodbe. Pri tem pa enotna kazen, ki jo določi, ne sme preseči kazni zapora 2 let, torej najvišje mere kazni, ob katero je pogojna obsodba še mogoča. Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi oziroma najkasneje v enem letu, odkar je preizkusna doba pretekla. Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespoštovanje obsojenca s pravnomočno sodbo naložene obveznosti. Postopek za preklic pogojne obsodbe je določen v ZKP, medtem ko KZ-1 določa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic. Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojenčeve neizpolnitve obveznosti do oškodovanca se začne praviloma na obrazložen predlog oškodovanca ali upravičenega tožilca. Sodišče pa mora postopek začeti po uradni dolžnosti, če obsojenec ne vrne premoženjske koristi. Postopek izvede sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zasliši obsojenca, s čemer se mu omogoči, da se lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za odločitev. Privedba v tem postopku ne pride v poštev. Zunajobravnavni senat odloča o preklicu samo, če je bila pravnomočna sodba izdana v rednem postopku. V skrajšanem postopku odloča sodnik, ki jo je izrekel. V sodbi s katero se prekliče pogojna obsodba, se more izreči kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo določena, ni mogoče izvršiti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izreči le tista kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi.

Answer 152

Neuspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan, ni izvršil niti ni poskusil izvršiti. Razlogi za to so lahko različni, in sicer napeljevalcu ni uspelo povzročiti storilčeve odločitve ali pa mu je to uspelo, vendar se je napeljevani pozneje premislil ali pa iz objektivnih razlogov kaznivega dejanja ni mogel izvršiti. Napeljevanje je neuspelo tudi, ko se je storilec dokončno odločil za izvršitev kaznivega dejanja, še preden je napeljevalec začel nanj vplivati. Prav tako tudi, če storilec ni izvršil tistega kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan, temveč kakšno drugo kaznivo dejanje. KZ-1 je sprejel stališče o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, toda le kot izjemno, samo v primerih, če se je napeljevanja nanašalo na kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen. Glede na to omejitev, napeljevanje praviloma ni kaznivo in zanj praviloma velja načelo o odvisni naravi udeležbe. Le izjemoma, ko gre za huda ali najhujša kazniva dejanja, je napeljevanje kaznivo samo po sebi, samostojno in neodvisno od tega, ali je napeljevani izvršil ali poskusil izvršiti kaznivo dejanje. Kaznovalni okvir v katerem se lahko giblje sodišče pri odmeri kazni za neuspelo napeljevanje, je torej tisti, ki je predpisan za dejanje, ki je bilo v napeljevalčevem naklepu. *Določba 37/2 člena pa vendarle dopušča, da se napeljevanja med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti, resnosti, nevarnosti, pa tudi po oblikah (npr. prošnja ali grožnja), zato določa, naj se neuspeli napeljevalec kaznuje kakor za poskus tistega dejanja, h kateremu je napeljeval. Sodišče tako lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisane za kaznivo dejanje, ki je bilo v napeljevalčevem naklepu, lahko pa ga kaznuje tudi mileje. Krivda napeljevalca se presoja vedno individualno in v mejah njegovega naklepa.

Answer 153

Ravnanje storilca, ki si premisli in med izvrševanjem kaznivega dejanja odneha ali pa prostovoljno prepreči nastanek prepovedane posledice, imenuje KZ, prostovoljni odstop. Sodišče sme storilcu kazen odpustiti. Prostovoljni odstop je podan samo, če se je storilec po lastni volji in ne pod vplivom kakšnih zunanjih, od njega neodvisnih okoliščin odločil, da bo opustil nadaljnje izvrševanje zakonskih oziroma naravnih znakov kaznivega dejanja oziroma bo preprečil nastanek prepovedane posledice. Ločimo: * prostovoljni odstop pri nedokončanem poskusu, ki je podan, če storilec po svoji volji preneha z izvršitvenimi dejanji. Zadostuje torej njegova nadaljnja pasivnost. Prostovoljnost je podana samo, če se storilec zaveda, da bi dejanje sicer lahko dokončal in uresničil prepovedano posledico; * prostovoljni odstop pri dokončanem poskusu pri katerem je potrebno, da storilec prostovoljno prepreči nastanek posledice. Tako je podan prostovoljni odstop, če je storilec podtaknil ogenj z namenom, da bo požgal hišo, pa se je premislil in ga pogasil, še preden je hiša zagorela. 36/2 člen določa primere, ko storilec sicer prostovoljno odstopi od dokončanja kaznivega dejanja, toda posamezna izvršitvena dejanja, izvršena med izvrševanjem končnega dejanja, so kakšno drugo samostojno kaznivo dejanje. *Primer: storilec napravi krivo listino z namenom, da jo bo uporabil za goljufijo, potem pa od dokončanja goljufije prostovoljno odstopi. Opraviti imamo z dvema kaznivima dejanjema: ponarejanje listin, ki je dokončano in goljufija, ki je ostalo pri poskusu. V tem primeru je podan stek, ker gre za dve samostojni kriminalni količini. Predhodno izvršitveno dejanje, izdelava krive listine, ohrani svojo samostojnost in bi jo ohranila tudi v primeru, če bi storilec izvršil tudi goljufijo. Zato bo storilec obsojen za poskus goljufije po 211. členu v steku z dokončanim kaznivim dejanjem ponarejanja listin po 251. členu. Kadar pa drugo kaznivo dejanje ni samostojno, govorimo o navideznem steku s poskušenim kaznivim dejanjem. Tako določbe 36/2 ni mogoče uporabiti, kadar je storilec žrtev že hudo telesno poškodoval z namenom vzeti ji življenje, potem pa si je premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre za eno samo kaznivo dejanje poskus umora, ki konsumira povzročeno hudi telesno poškodbo.

Answer 154

KZ-1 določa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Sestavine silobrana 1) napad, kot: - ravnanje človeka - stvaren in resničen - protipraven - naperjen zoper napadenega ali koga drugega.. 2) obramba, ki mora biti: - sočasna z napadom - neizogibno potrebna za odvrnitev napada - podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe - naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino. Če sodišče ugotovi, da gre za silobran, izreče oprostilno sodbo. Pri silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, storjeno pa je bilo v takšnih posebnih okoliščinah, ki izključujejo protipravnost, zato ne gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek oprostilne sodbe. Okoliščine, ki izključujejo protipravnost dejanja, se navedejo v obrazložitvi sodbe. Prekoračeni silobran: V primeru, ko je sodišče ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, storilec pa je prekoračil meje sorazmernosti med napadom in obrambo, kazenski zakonik dopušča, da se ta okoliščina upošteva pri odmeri kazni. Pri prekoračenem silobranu, protipravnost dejanja ni izključena, temveč je podana in tako tudi kaznivo dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upoštevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel natančno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. Če je nesorazmerje preveliko, potem bo to sodišče upoštevalo kot obteževalno okoliščino. Če sodišče ugotovi, da je prekoračitev še v dopustnih mejah, sem storilcu kazen omiliti, se pravi izreči, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje predpisana, ali pa izreči milejšo vrsto kazni. Če pa je bil storilec (napadeni) zaradi napada močno prestrašen in razdražen se mu sme kazen tudi odpustiti. Odpustitev kazni ne pomeni, da izreče sodišče obtožencu oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodišče spozna izvršeno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izreče obsodilno sodbo, le kazen mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliščin subjektivne narave.

Answer 155

Ko sodišče storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izreče pa, da se mu kazen odpusti. Takšna sodba je obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi. Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitične narave, so povzročili, da je sodišče storilcu kazen odpustilo. Odpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno določa in je vedno fakultativna. KZ dopušča odpustitev kazni pri institutih splošnega dela KZ: - pri prekoračenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev, - pri prekoračeni skrajni sili, - pri neprimernem poskusu, - pri prostovoljnem odstopu od poskusa, - če napeljevalec ali pomagač prostovoljno preprečita storitev kaznivega dejanja. V posebnem delu določa KZ fakultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih dejanjih: - razžalitvi, če je razžaljenec razžalitev vrnil, - odvzem mladoletne osebe, če je storilec prostovoljno izročil mladoletno osebo upravičencu ali omogočil uresničitev izvršljive odločbe, - tatvina, če je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel, da je uveden kazenski postopek, - dajanje podkupnine, če je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, - kriva izpovedba, če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokončna odločba. Sodišče lahko v primerih, ko zakonik omogoča fakultativno odpustitev, storilcu izreče kazen znotraj predpisanega razpona, lahko mu jo omili po pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti. Ob odpustitvi kazni sme sodišče izreči varnostna ukrepa: odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov.

Answer 156

Z izrazom udeležba označujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresničevanju kaznivega dejanja tako ali drugače sodelovalo dvoje ali več ljudi. Ločimo: * udeležbo v širšem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udeležbe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo; * udeležbo v ožjem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomoč.

Answer 157

KZ-1 določa, da gre za sostorilstvo, če več oseb skupno izvrši kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvršitvi, ali tako, da s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispevajo k njegovi izvršitvi. Zakon še določa, da gre za sostorilstvo, če kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi. Kriteriji za prepoznavanje sostorilca: - objektivni kriterij, ki se nanaša na pojem izvršitvenih dejanj določenega kaznivega dejanja; - subjektivni kriterij, ki se nanaša na vprašanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje štel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresničitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo šteje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokončal. Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izključeno sostorilstvo ob različnih stopnjah krivde. Mogoče je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoče je, da je glede hujše posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost. Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. Naš zakon uveljavlja načelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoče tudi to, da dobi dejanje enega sostorilca drugačno pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno poškodovala, pri tem pa eden od sostorilcev žrtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej dogovorjeno, niti ti kako drugače do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujšo posledico, odgovarja za hujšo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzročil, če mu je glede hujše posledice mogoče očitati malomarnost.

Answer 158

KZ-1 pa uvaja tudi pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki je kaznivo dejanje izvršil osebno, in tistega, ki je kaznivo dejanje izvršil z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvršitev kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot storilec ali napeljevalec ali pomagač. S pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri natančnejšem razločevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj pomagač. Tako je tisti, ki je neposredni storilec kaznivega dejanja, lahko samo orodje, podaljšana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka, starega 6 let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari. Otrok šestih let ne more biti kriv, toda to ni pomembno, ker je polnoletni, ki je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliščino, da je dejanje neposredno izvršil otrok. Gre za tipičen primer posrednega storilca, ko ta vse sam pripravi, organizira, le neposredno izvršitev, prepusti drugemu.

Answer 159

Pomoč je milejša oblika udeležbe v ožjem smislu. Dejanja pomoči pomenijo le objektivno podporo in so po subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem, ne pa lastnem kaznivem dejanju. Kaznivo dejanje bi storilec lahko izvršil tudi brez pomoči pomagača, zato pomagačeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v kazenskopravnem pomenu vzročne zveze. Kriterij za razmejitev dejanj pomoči od drugih ravnanj, je predvsem objektiven. Subjektivna stran pomoči zahtevana eni strani določeno povezanost med pomagačem in storilcem, na drugi strani pa pomagačev naklep. Naklep pomagača mora obsegati zavest, da pomaga pri določenem kaznivem dejanju, in hotenje te pomoči, prav tako pa se mora nanašati na določeno kaznivo dejanje. Pomoč je praviloma aktivno ravnanje človeka. Možna pa je tudi opustitvena pomoč, ki pa bo v praksi težko dokazljiva. Oblika krivde: vedno naklep. Dejanja pomoči se delijo na pomoč v fizični in na pomoč v psihični obliki. Pomoč v fizični obliki obsega predvsem: - če da pomagač storilcu na razpolago sredstva za izvršitev kaznivega dejanja, - če odstrani ovire ta izvršitev kaznivega dejanja. Pomoč v psihični obliki pa je podana predvsem: - če da pomagač storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvrši kaznivo dejanje, - če pomagač storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje izvršeno in sledove kaznivega dejanja, - če pomagač storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem. Psihična pomoč ima torej več možnih oblik, izmed katerih so tri izrecno naštete, mogoče pa so tudi druge, toda samo, če so po svoji naravi, pomenu in smislu enake naštetim. KZ je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomoč sama po sebi kazniva: pomoč pri samomoru, pomoč noseči ženski pri prekinitvi nosečnosti, omogočanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost. Dejanje postane kaznivo, če ga je glavni storilec izvršil ali vsaj poskušal izvršiti. Če dejanje ni storjeno, pomenijo dejanja pomoči največ nekazniva pripravljalna dejanja. Kadar ostane kaznivo dejanje glavnega storilca pri poskusu, se tudi pomagač kaznuje kakor za poskus. Pomoč šteje KZ za milejšo obliko udeležbe in zato izrecno omogoča milejše kaznovanje pomagača. Toda presojo o pomenu in nevarnosti pomagača prepušča zakon sodišču tako, da mu omogoča izrabiti vse predpisan kazenski okvir, z izjavo, da se pomagač kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvršil, pa tudi izrek milejše kazni. Pomagač NE SME: izpolnjevati zakonskih znakov kKD ali bistveno pripomoči k storitvi KD- to so dejanja, brez katerih KDne bi objektivno moglo viti izvršeno, ker bi bil v tem primeru že sostorilec

Answer 160

Napeljevanje je ena izmed oblik udeležbe v ožjem pomenu. KZ-1 določa: »Kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga storil sam«. KZ torej nič ne pove o tem, kakšno ravnanje moramo in smemo šteti za napeljevanje. Tako se napeljevanje lahko pojavi kot prigovarjanje, prepričevanje, prošnja, dajanje nasvetov, grožnja, obljuba plačila, darila…Bistveno je, da je napeljevalec pri bodočem storilcu povzročil odločitev, da bo izvršil kaznivo dejanje. Napeljevanje se mora nanašati na določeno osebo kot bodočega storilca in na določeno kaznivo dejanje. Napeljevanje je mogoče samo, če je izvršeno naklepno. Napeljevalec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem nekoga napeljuje, in to hoteti. Bistvo napeljevanje je, da napeljevalec stoji v ozadju in prepušča izvršitev kaznivega dejanja ter način, kraj, čas in druge podrobnosti neposrednemu storilcu. Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvršiti kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali dokončal kaznivo dejanje. Napeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, če storilec ni izvršil kaznivega dejanja. Napeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvršil. Sodišče mu mora odmeriti kazen v mejah tiste kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo dejanje. Če je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodišče izreči napeljevalcu enako kazen kot storilcu. KZ določa samostojno inkriminacijo napeljevanja v primerih, kadar dejanje glavnega storilca ni kaznivo, ker sploh ni inkriminirano. Takšno je na primer kaznivo dejanje napeljevanja k samomoru in pomoči pri samomoru, saj samomor sam po sebi ni kazniv. V nekaterih primerih so torej oblike napeljevanja ali objekti kazenskopravnega varstva tako pomembni, da poseže zakon po inkriminaciji napeljevanja samega. Napeljevanje je kaznivo tudi če ni prišlo do izvšitve KD, pa je za KD zagrožena kazen 3+ let zapora.

Answer 161

povedala bi kje so alarmi, narisala zemljevid zgradbe, posodila avto s katerim bi se pripeljali in odpeljali vlomilci

Answer 162

KD je podano, če je grožnja objektivno sposobna povzročiti občutek ogroženosti pri žrtvi in če se je žrtev prestrašila. Presoja se torej po občutkih žrtve, ne po ''namenu'' oz. mentalnem pridržku storilca (tudi če ni resno mislil).

Answer 163

V predkazenskem postopku

Answer 164

Preden izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka (če državni tožilec pred začetkom glavne obravnave umakne obtožnico), mora sodišče skladno z določilom prvega odstavka 293. člena ZKP obvestiti oškodovanca o pravici, da sme nadaljevati pregon zoper obdolženca.

Answer 165

--> izvedenstvo psihiatrične stroke se ne postavlja (odreja) zgolj iz razlogov po 265. členu ZKP, ampak lahko tudi zaradi razjasnitve drugih vprašanj, ki so povezana s posledicami pri oškodovancu. Zoper odredbo o postavitvi izvedenca ni možna pritožba. 265. ZKP: Psihiatrični pregled obdolženca se sme odrediti, če: - nastane sum, da ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ali je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova prištevnost zmanjšana, ali - obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka.

Answer 166

Nadalje je v 502. členu ZKP določeno, da kadar prihaja v kazenskem postopku v poštev odvzem premoženjske koristi, obstaja pa nevarnost, da bi obdolženec, sam ali preko drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku, odredi sodišče na predlog državnega tožilca začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi (prvi odstavek). Takšno zavarovanje lahko sodišče odredi tudi v predkazenskem postopku, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim ali zaradi katerega je bila pridobljena premoženjska korist, ali da je bila taka korist pridobljena za drugega ali nanj prenesena (drugi odstavek). Zavarovanje se lahko odredi zoper obdolženca oziroma osumljenca, zoper prejemnika premoženjske koristi ali zoper druge osebe, na katere je bila prenesena, če se jim lahko odvzame po določbah Kazenskega zakonika (tretji odstavek). Pogoji za odreditev ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi so utemeljen sum, v predkazenskem postopku pa utemeljeni razlogi za sum, da je bila s kaznivim dejanjem pridobljena premoženjska korist, obstoj premoženja, na katerem se odredi zavarovanje, izkazana nevarnost nadaljevanja kriminalne dejavnosti ali preprečitve odvzema premoženjske koristi in sorazmernost ukrepa, ugotoviti pa je tudi potrebno, ali ima obdolženec oziroma udeleženec potrebna sredstva in možnosti za lastno preživljanje ter za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.

Answer 167

Odreja jih preiskovalni sodnik na predlog DT, pobudo za preiskovalna dejanja pa poda policija.

Answer 168

Utemeljeni razlogi za sum Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.

Answer 169

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pojasnjuje, da se pri svoji odločitvi ne spušča v dokazno oceno, vendar ima pooblaščenec prav, da je v resnici storilo ravno to, saj je primerjalo izpovedbe prič in obdolžencev, jih mestoma vrednotilo in analiziralo ter povezovalo z navedbami oškodovanca, ki da si med seboj tudi nasprotujejo. Tako da, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, izpodbijani sklep izzveni kot oprostilna sodba. Takšen poseg pa presega oceno o utemeljenosti suma. Prav ima zato pooblaščenec, ki v pritožbi poudarja, da pri odločanju o izkazanosti utemeljenega suma ne sme iti in ne gre za presojo, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, prav tako se sodišče ne sme spuščati v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oziroma pri nasprotujočih si dokazih tehtati, kateri so bolj jasni, logični in prepričljivi ter medsebojno skladni, pač pa gre zgolj za oceno, ali je podanih dovolj dokazov, da je obdolženec ali obdolženci utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe.

Answer 170

Ustava Republike Slovenije v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku, med drugim tudi pred sodiščem, ko slednje odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina te pravice pa je, da se posamezniku (obsojencu) zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki se pomembne za odločitev o njegovi pravici. 6. Pravica do izjave torej zagotavlja, da bo sodišče obsojenca obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in mu tudi omogočilo učinkovito obrambo svojih pravic in možnosti, da aktivno vpliva na odločitev v zadevi, ki posega v njegove pravice in interese (ustavna odločba U-I-488/18 z dne 29. 11. 2018 in druge).

Answer 171

Kot izhaja iz komentarja kazenskega zakonika dr. Mitje Deisingerja, so predmet tega kaznivega dejanja poslovne listine, pri čemer je določba 235. člena KZ-1 blanketna dispozicija, kar pomeni, da mora biti v opisu kaznivega dejanja naveden zakon ali podzakonskegi predpis, na katerem temelji poslovna listina, ki mora biti hkrati tudi pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami. Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja pa niso razvidne dopolnilne norme, torej na podlagi katerega zakona ali podzakonskega predpisa je račun poslovna listina in na podlagi katerega predpisa je pomemben za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.

Answer 172

O odreditvi takojšnjega plačila denarne kazni zaradi zamude s plačilom posameznega obroka odloči s sklepom, o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati v kazen zapora, pa odloči s sodbo predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. O spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči v skladu s šestim odstavkom 129.a člena ZKP predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen, s sodbo, ne s sklepom. Izrek sodbe, s katero sodišče pretvori denarno kazen v zaporno, mora vsebovati znesek oziroma višino neplačane denarne kazni in pretvorbo (preostanka) neplačane denarne kazni v dneve zapora.

Answer 173

Predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. (2) Poseben sklep o tem izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. (3) Sklep o odvzemu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda sodišče tudi, če v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega, manjka taka odločba. (4) Overjen prepis odločbe o odvzemu predmetov se vroči lastniku predmetov, če je ta znan. (5) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik predmetov pravico pritožbe, če misli, da za odvzem predmetov ni zakonske podlage. Če sklepa iz drugega odstavka tega člena ni izdalo sodišče, odloči o pritožbi senat (šesti odstavek 25. člena) sodišča, ki bi bilo pristojno za sojenje na prvi stopnji. Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP. Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.

Answer 174

Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se sme samostojno izreči le neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Če je obdolženec storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, se mu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu lahko izreče le v obsodilni sodbi poleg kazni.

Answer 175

Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izreče se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodišče določilo (ne pa izreklo), ne bo izvršena, če pogojno obsojeni v času, ki ga sodišče določi in ne sme biti krajši kot eno leto in ne daljši kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvršil novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi grožnjo, da jo bo sodišče preklicalo in izreklo kazen, če pogojno obsojeni v preizkusni dobi ne bo spoštoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvršil novega kaznivega dejanja) in drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloženi s pogojno obsodbo. Splošni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodišče določi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje, temveč kazen, ki jo določi sodišče (to velja tudi v primeru steka tako za posamezne kazni kot tudi za enotno kazen). KZ pa izključuje možnost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Čeprav bi sodišče z določbo o omilitvi kazni lahko odmerilo manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izključena. Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodišče prepričano, da storilec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče mora opraviti oceno storilčevega bodočega vedenja. Pri tem so mu v pomoč posebna merila vsebinske narave: * osebnost storilca, * storilčevo prejšnje življenje, * obnašanje storilca po storjenem kaznivem dejanju, * stopnja kazenske odgovornosti storilca, * druge okoliščine (čas in način izvršitve kaznivega dejanja). Sodišče naloži pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Splošni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvršil novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoženjske koristi, do katere je storilec prišel s kaznivim dejanjem in povrnitev škode, ki jo je z njim povzročil. Če pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba prekliče. Obveznosti, ki jih sodišče naloži pogojno obsojenemu so: - obveznosti, ki izhajajo iz izrečenih varnostnih ukrepov, - obveznosti, ki so določene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodišče storilcu ob pogojni obsodbi naloži, da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu ali omogočiti uresničitev izvršljive odločbe glede mladoletne osebe. Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izrečena, se šteje za obsojeno. Obsodba se vpiše v kazensko evidenco in se iz nje izbriše po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, če obsojeni v tem času ni izvršil novega kaznivega dejanja.

Answer 176

--> če je izreklo kazen zapora nad 2 leti

Answer 177

DT predlaga opravo preiskovalnih dejanj, kadar je v dilemi, ali naj zavrže ovadbo ali začne kazenski pregon. Tožilec sme predlagati opravi kateregakoli preiskovalnega dejanja, torej tudi zaslišanje osumljenca, mora pa določno navesti, katera posamezna preiskovalna dejanja naj opravi sodnik. Namen preiskovalnih dejanj je sicer zelo podoben preiskavi, vendar pa oprava teh dejanj ne bi smela pomeniti »mini preiskave«, kar izhaja že iz tega, da je treba preiskovalna dejanja opraviti »kar se da hitro in kratko«, pa tudi, da mora DT v enem mesecu po prejemu ovadbe vložiti obtožni predlog oziroma ovadbo zavreči. (1) Pred vložitvijo obtožnega predloga lahko državni tožilec predlaga sodniku posamezniku (sodnik), da opravi posamezna preiskovalna dejanja. Če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu. Preiskovalna dejanja je treba opraviti kar se da hitro in kratko. (2) Če se sodnik ne strinja s predlogom za preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. (3) Ko v primerih iz prejšnjih odstavkov državni tožilec prejme spise oziroma obvestilo od sodnika, lahko odloči, da bo vložil obtožni predlog ali pa izda sklep, s katerim kazensko ovadbo zavrže. Če poda kazensko ovadbo oškodovanec, pa državni tožilec v enem mesecu po prejemu ovadbe ne vloži obtožnega predloga in tudi ne obvesti oškodovanca, da je zavrgel ovadbo oziroma odložil kazenski pregon (162. člen), ima oškodovanec pravico, da kot tožilec začne pregon s tem, da poda sodišču obtožni predlog. Z opravo preiskovalnih dejanj pridobi DT procesno veljavne dokaze, ki utemeljen sum potrdijo ali ovržejo. Če se sodnik z DT strinja, opravi preiskovalna dejanja, ne da bi o predlogu izdal poseben sklep. Tudi če se ne strinja z njegovim predlogom, ne izda posebnega sklepa, temveč DT o tem samo obvesti. DT se zoper to njegovo odločitev ne more pritožiti niti ne more zahtevati odločitve zunajobravnavnega senata. Sodnik, ki je opravljal preiskovalna dejanja pred vložitvijo obtožnega predloga, je izločen iz sojenja.

Answer 178

Pripor v skrajšanem postopku se sme odrediti pred vložitvijo obtožnega akta in po njem. Temeljni pogoj je, da je oseba utemeljeno sumljiva storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pripor pa se sme odrediti samo, če obstajajo priporni razlogi: * iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja; * iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora 2 let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora 3 let. V skrajšanem postopku je pripor precej omejen. Pred vložitvijo obtožnega predloga sme trajati toliko časa, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne več kot 15 dni. Glede pripora od vložitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor.

Answer 179

Ko sodišče prejme obtožni predlog ali zasebno tožbo, najprej preizkusi, ali je krajevno in stvarno pristojno. Če sodnik spozna, da je za sojenje krajevno pristojno drugo sodišče, izda sklep o krajevni nepristojnosti, in po pravnomočnosti sklepa odstopi obtožni predlog oziroma zasebno tožbo pristojnemu sodišču. Ko je razpisana glavna obravnava, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno, stranka pa lahko ugovarja krajevno nepristojnost do začetka glavne obravnave. Če sodnik spozna, da je za sojenje o obtožnem predlogu DT stvarno pristojno okrožno sodišče, ne izda sklepa o stvarni nepristojnosti, temveč z dopisom vrne spise DT, s svojim obrazloženim mnenjem. Če se DT s tem mnenjem strinja, vloži zahtevo za preiskavo ali neposredno obtožnico pri okrožnem sodišču. Če se DT z mnenjem sodnika ne strinja, mora zahtevati odločitev zunajobravnavnega senata. Če sodnik po vročitvi obtožnega akta oziroma po razpisu GO ali šele na GO ugotovi, da je za sojenje na prvi stopnji pristojno okrožno sodišče, se ne more več izreči za nepristojno, temveč izda sklep o zavrženju obtožnega predloga.

Answer 180

Pripor proti mladoletniku sicer ni izključen, vendar se ga sme le izjemoma odrediti na predlog DT. Pripor sme trajati najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljšati še največ za 2 meseca. Pri odreditvi pripora morajo biti podani priporni razlogi.

Answer 181

Definicija storilca: » Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec).« 20/1 člen KZ-1. Definicija sostorilca: » Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi.« 20/2 člen KZ-1. Sostorilstvo ima po zakonu dve razsežnosti izražene z besedami: - »skupaj z drugimi« in »sodelovanje pri storitvi«: zajema primere, ko vsak od sostorilcev uresničuje del zakonskih ali naravnih znakov kaznivega dejanja; - »je storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k izvršitvi kaznivega dejanja«: gre za primere, ko kak sodelavec ni samo neposredno uresničil kakšnega zakonskega znaka kaznivega dejanja, vendar pa je njegov objektivni prispevek k uresničitvi kaznivega dejanja tako odločilen, da ga ni mogoče šteti za udeleženca v ožjem pomeni, se pravi za pomagača ali napeljevalca. KZ-1 pa uvaja tudi pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki je kaznivo dejanje izvršil osebno, in tistega, ki je kaznivo dejanje izvršil z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvršitev kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot storilec ali napeljevalec ali pomagač. S pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri natančnejšem razločevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj pomagač. Tako je tisti, ki je neposredni storilec kaznivega dejanja, lahko samo orodje, podaljšana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka, starega 6 let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari. Otrok šestih let ne more biti kriv, toda to ni pomembno, ker je polnoletni, ki je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliščino, da je dejanje neposredno izvršil otrok. Gre za tipičen primer posrednega storilca, ko ta vse sam pripravi, organizira, le neposredno izvršitev, prepusti drugemu. Podobno odgovarja tudi kot posredni storilec, če izrabi zmoto drugega pri naklepnih kaznivih dejanjih (npr. izvrši tatvino preko drugega, ki misli, da je stvar njegova).

Answer 182

Kateri predlagani dokazi se bodo izvedli, odloča senat po načeli proste dokazne presoje, ki pa ne sme pomeniti arbitrarnosti. Pravica stranke, da predlaga dokaz, ne pomeni tudi njene pravice do izvedbe predlaganega dokaza oziroma dolžnosti sodišča, da izvede vsak predlagani dokaz. Senat je dolžan izvesti samo dokaze, ki so materialnopravno relevantni; izvedbo dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pomembna za pravilno odločitev o obtožbi, mora zavrniti. Senat zavrne predlagane dokaze, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, tako da bi izvedba nadaljnjih dokazov pomenila zgolj zavlačevanje postopka, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bi mogoče s predlaganimi dokazi ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo. Razumljivo je, da senat tudi ne sme izvajati tistih dokazov, ki jih zakon šteje za nedovoljene, ter dokazov, s katerimi bi se zaobšle dokazne prepovedi.

Answer 183

azlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe 10. člen Predaja zahtevane osebe se zavrne v naslednjih primerih: 1. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji obseženo z amnestijo, če bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje storilki ali storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilec) tega dejanja; 2. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti; 3. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojna državna tožilka ali pristojni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: državni tožilec) zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenka ali osumljenec (v nadaljnjem besedilu: osumljenec) izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek; 4. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko še ni bila stara 14 let; 5. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katerega bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon ali izvršitev kazni zastarala, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon ali za izvršitev kazni; 6. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ni moč uporabiti izjeme iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se predaje ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov, kot zakonodaja države odreditve; 7. če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti državljanki ali državljanu (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije pa, če ni dano zavarovanje za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka oškodovanke ali oškodovanca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec); 8. če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega porekla, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen položaj bistveno slabši; 9. če odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, določenih v 14. členu tega zakona; 10. če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti in zahtevana oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, razen če so izpolnjeni pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti.

Answer 184

Predaja zahtevane osebe se lahko zavrne v naslednjih primerih: 1. če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če bi se kazenski postopek očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji; 2. če je bila v Republiki Sloveniji s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega je odrejen nalog in državni tožilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega postopka; 3. če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, ali državljan članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če zahtevana oseba izjavi, da želi prestajati kazen v Republiki Sloveniji, in če se domače sodišče zaveže, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom, pod pogojem, da so podane okoliščine za izvršitev kazni v Republiki Sloveniji na podlagi tega zakona; 4. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in državni tožilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka; 5. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.

Answer 185

V takšnem primeru je možno na prošnjo obsojenca ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika ali na predlog pristojnega centra, odložiti izvršitev kazni zapora. ZIKS-1 v 24. členu določa razloga za odločitev izvršitve kazni zapora, med katerimi je naveden v 1. točki razlog hujša bolezen. Prošnjo je potrebno vložiti v 3 dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če pa nastane razlog pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. Prošnji je potrebno predložiti tudi dokaze. O prošnji odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo je potrebno izdati v 8 dneh od prejema prošnje. Če sodišče ugodi prošnji, jo sodišče pošlje zavodu za prestajanje kazni. Prošnjo za odlog sodišče zavrže s sklepom, če je vložena pred vročitvijo poziva, po izteku roka ali če prošnji niso priložena dokazila. Možnosti: - odlog začetka izvrševanja kazni, - izredna omilitev kazni, - hišni zapor, - pomilostitev

Answer 186

Odredi ga na predlog DT --> PS za 1 m * na predlog DT ga podaljša ZOS za 2m * na predlog DT (KD nad 5 let zapora) ga podaljša VSRS še za 3 m

Answer 187

Razlika med ropom in roparsko tatvino je v tem, da pri roparski tatvini storilec s silo ali grožnjo zadržuje že odvzeto stvar, pri ropu pa storilec uporablja silo ali grožnjo kot sredstvo pri odvzemu tuje stvari.

Answer 188

Kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju GOSPODARSKE dejavnosti (ni treba da tudi oškodovanec opravlja tako dejavnost) ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval GOLJUFIVI NAMEN že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem. GOLJUFIJA: Izvršitveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu ali puščanje oškodovanca v takšni zmoti. Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoženjske koristi; če ga ni, ni KD (npr. če kdo ugodneje prikaže svoje premoženjske razmere pri sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost). Goljufiv namen mora obstajati že ob sklenitvi posla. Ker mora biti premoženjska korist protipravna, ni KD, če kdo na goljufiv način pride do povrnitve dolga, ki mu ga dolžnik sicer noče povrnit POSLOVNA GOLJUFIJA: Od KD goljufije se loči po tem, da se izvršitveno dejanje pri poslovni goljufiji opredeljuje kot preslepitev, goljufivi namen pa lahko nastane tudi po sklenitvi posla. Izvršitveno ravnanje je mogoče storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob njegovem izvajanju. Storilec bodisi lažno prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti. Velikost premoženjske škode je objektivni pogoj kaznivosti – do nje storilec ni v krivdnem odnosu. *Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske dejavnosti, pa preslepi stranko, ki opravlja gospodarsko dejavnost, stori KD goljufije.

Answer 189

Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime so določena v 18. poglavju KZ-1: 1. Razžalitev 2. Obrekovanje 3. Opravljanje 4. Žaljiva obdolžitev 5. Očitanje KD z namenom zaničevanja 6. Sramotitev Republike Slovenije 7. Sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije 8. Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti * Javna objava kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime Objekt kazenskopravnega varstva: čast, dobro ime in ugled določenega subjekta. S častjo je mišljen človekov občutek o lastni vrednosti, z ugledom pa ugled, ki ga človek uživa v okolju. Ločimo 2 skupini teh dejanj: * KD, ki napadajo čast in dobro ime posameznika – razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje, očitanje KD z namenom zaničevanja; * KD, ki pomenijo napad na čast in dobro ime domače države, tujih držav in mednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov – sramotitev RS, sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije, sramotitev slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti. Ta kazniva dejanja so splošna ali naklepna. Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se začnejo na zasebno tožbo. Če so ta dejanja storjena proti državnim organom, uradni oziroma vojaški osebi, se pregon začne na predlog. Z dovoljenjem ministra za pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji državi.

Answer 190

Predlog za odreditev pripora poda DT. - Če se s predlogom strinja odredi pripor PS. - Če se s predlogom ne strinja, se zadeva pošlje v odločanje ZOS, ki odloči o odreditvi pripora - pripor po 307. členu ZKP - sme senat odrediti pripor, da zagotovi navzočnost na glavni obravnavi - sodišče II. st.: Če so zaradi potrditve ali spremembe sodbe sodišča prve stopnje izpolnjeni pogoji za odreditev pripora po prvem odstavku 361. člena tega zakona, sodišče druge stopnje o predlogu odloči Pripor se odredi s pisnim sklepom, ki obsega: ime in priimek tistega, ki mu je odvzeta prostost; kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen; zakonski razlog za pripor; pouk o pravici do pritožbe; obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer mora preiskovalni sodnik določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, obrazložiti odločilna dejstva iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in povedati, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka.

Answer 191

(1) Preden državni tožilec poda preiskovalnemu sodniku zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena), predlog za soglasje naj se ne opravi preiskava (prvi odstavek 170. člena), ali vloži obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170. člena) oziroma obtožni predlog na podlagi kazenske ovadbe (drugi odstavek 430. člena), ali poda sodniku posamezniku predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 431. člena) ali predlog za izdajo kaznovalnega naloga (prvi odstavek 445.a člena), izloči iz spisov, ki jih pošlje sodišču, obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. O opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom, ki jih pošlje sodišču, izločena obvestila pa shrani v svojem spisu. Če je h kazenski ovadbi priložen zapisnik o zaslišanju osumljenca (drugi odstavek 148.a člena), zapisniki o opravljenih preiskovalnih dejanjih (164. do 166. člen) ali drugi dokazi, za katere državni tožilec misli, da se na njih ne sme opirati odločba sodišča, pošlje spise, v katerih so taki dokazi preiskovalnemu sodniku oziroma sodniku posamezniku, ta pa ravna po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena. (2) Če je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. Tako ravna tudi glede obvestil iz prejšnjega odstavka, če jih ni že prej izločil državni tožilec, kot tudi glede obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), ali ki po tem zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen). Stranke smejo zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov do konca predobravnavnega naroka, če tega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena tega zakona. (3) Zoper sklep preiskovalnega sodnika oziroma sodnika posameznika iz prejšnjega odstavka o izločitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izločitev je dovoljena posebna pritožba. Po pravnomočnosti sklepa se izločeni zapisniki in drugi izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov in jih ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme predsednik sodišča, ki odloča o zahtevi za izločitev sodnika iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena tega zakona, ter senat, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o glavni stvari, pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomočnim sklepom izločeni iz spisov, če je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izločitev sodnika. Po pregledu in uporabi se mora izločene zapisnike in druge dokaze spet zapreti v poseben ovitek in na njem naznačiti, kdo in kdaj jih je pregledal. (5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izločitvi dokazov (četrti odstavek 340. člena). (6) Če se vodi spis v elektronski obliki, se izločena obvestila, zapisniki in drugi izločeni dokazi izločijo v informacijskem sistemu e-sodstvo iz njega in se v informacijskem sistemu e-sodstvo vodijo v posebni mapi tako, da so dostopni v povezavi z obravnavano zadevo. Če predsednik sodišča ali sodišče druge stopnje v primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena pregleda in uporabi te izločene dokaze, jih mora po tem spet shraniti v posebno mapo v informacijskem sistemu e-sodstvo in na njej označiti, da jih je pregledalo. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi pri drugih določbah tega zakona, ki urejajo izločanje dokazov. Pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba. Poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Izločeni zapisniki in drugi dokazi se zaprejo v poseben ovitek in izročijo preiskovalnemu sodniku, da jih shrani ločeno od drugih spisov (tretji odstavek 83. člena).

Answer 192

Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno poučiti osebe, omenjene v prejšnjem odstavku, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Če priča izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju. Pouk in odgovor se vpišeta v zapisnik.

Answer 193

Preiskovalni sodnik lahko odredi naslednje ukrepe: - tajno opazovanje (utemeljeni razlogi za sum), - prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in tajni vstop v prostor (utemeljeni razlogi za sum,) - kontrola pisem in drugih pošiljk (utemeljeni razlogi za sum), - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem (utemeljeni razlogi za sum), - kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost (utemeljeni razlogi za sum) - prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe udeležene v pogovoru (utemeljeni razlogi za sum) - tajno delovanje (utemeljeni razlogi za sum), - preiskava elektronskih naprav in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, zaseg elektronske naprave. - pridobitev podatkov o elektronskem prometu - prometu v zvezi s komunikacijo (razlogi za sum): kontrola sporočil, posredovanih z elektronsko pošto ali drugimi oblikami informacijske tehnologije, Preiskovalni sodnik odreja prikrite ukrepe na pisni predlog državnega tožilca, če se pri izvajanju ukrepov predvidi - uporabo tehničnih sredstev za snemanje in prenos glasu - je potrebna namestitev tehničnih naprav za ugotavljanje gibanja in trenutnega položaja osumljenca, - kjer je potreben tajen vstop v vozilo, predmet ali drug zaprt prostor (150. člen) - ukrepe, ki se nanašajo na drugo osebo, ki ni osumljenec, ter za uporabo ukrepov v zasebnih prostorih tretje osebe, z njegovo privolitvijo . Preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca odredi tudi ukrepe zoper storilca, ki se preganja po uradni dolžnosti in je potrebno zoper njega pridobiti podatke o telekomunikacijah, pri tem pa lahko odredi operaterju, da ta pristojnemu organu sporoči podatke o udeležencih, njihovih številkah ali identifikacijskih podatkih, ter drugih oblikah komunikacijskih podatkov, ki vsebujejo kraj, vrsto, datum, čas in trajanje klica ali količino prenesenih podatkov osumljenca. Pri tem mora biti v odredbi napisano za kakšno časovno obdobje se zahtevajo podatki, utemeljitev razlogov ter ostale pomembne okoliščine. *Brez privolitve posameznika, katerega preiskujejo, pa lahko POLICIJA pridobi na pisno zahtevo od operaterja podatke o lastniku ali uporabniku, ki niso objavljeni v imenikih in o času storitve, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma, da se pripravlja kaznivo dejanje. Ob tem operater ne sme razkriti preiskovani osebi, da bo njegove podatke posredoval policiji ali drugemu pristojnemu organu.

Answer 194

Državni tožilec lahko v skladu s 155. členom ZKP odredi naslednje ukrepe: - navidezen odkup predmetov, navidezno sprejemanje daril, navidezno dajanje daril, navidezno jemanje podkupnine in navidezno dajanje podkupnine - na predlog policije pa lahko ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli tudi državni tožilec --> na pisni predlog s strani policije, razen, če je za odreditev potreben preiskovalni sodnik in sicer za dejanja, kjer morajo biti nameščene tehnične naprave za ugotavljanje položaja osumljenca, ali naprave za prenos in snemanje glasu. Če pisne odredbe ni mogoče pridobiti pravočasno, lahko državni tožilec na ustni predlog policije dovoli izvajanje ukrepa, razen za že prej naštete ukrepe, za katere mora to dovoliti preiskovani sodnik. Državni tožilec pa lahko poda ustno dovoljenje za opazovanje osebe, ki pride v stik z že opazovano osebo, in zanj obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpleten v nezakonite posle ali kriminalna dejanja, vendar samo v primeru, ko je to nujno potrebno za ugotovitev identitete ali za pridobitev podatkov o osebi. Ukrep se lahko izvaja največ dvanajst ur od takrat, ko so preiskovalci prišli v stik s to osebo. V tem primeru policisti tudi ne smejo uporabljati tehničnih naprav za snemanje glasu in naprav za določanje lokacije ter ukrepa ne smejo izvajati v zasebnih prostorih. Po končanem opazovanju te osebe morajo policisti spisati uradni zaznamek in ga nemudoma poslati državnemu tožilcu. Državni tožilec lahko odredi le enkratni ukrep, v prihodnjih predlogih, ki se nanašajo na isto osebo, pa mora vsakič utemeljiti uporabo ukrepa. Pri ukrepih policija ne sme napeljevati h kriminalni aktivnosti, potrebno pa je tudi presoditi ali je ta ukrep osebo prisilil ali napeljal v kaznivo dejanje ali bi oseba tudi brez vpletenosti izvršila to dejanje. Če je ugotovljeno napeljevanje, se kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno izključuje. Če je mogoče utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. člena tega zakona, lahko državni tožilec na podlagi obrazloženega predloga policije s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine. Predlog in odredba postaneta sestavni del kazenskega spisa. (2) Odredba državnega tožilca se lahko nanaša le na enkraten ukrep. Predlog za vsak nadaljnji ukrep zoper isto osebo mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo njegovo uporabo. (3) Pri izvrševanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena policija in njeni sodelavci ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti. Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti. (4) Če je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi z ukrepom iz prvega odstavka tega člena. (5) Glede predmetov, pridobljenih z ukrepi iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe 110., 131., 498. in 498.a člena tega zakona.

Answer 195

Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredijo ukrepi (nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem; kontrola pisem in drugih pošiljk; kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost; prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru) so: 1) kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let; 2) kaznivo dejanje ugrabitve, pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, zlorabe prostitucije, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, izsiljevanja, zlorabe notranje informacije, nedovoljenega sprejemanja daril, neupravičenega dajanja daril, pranja denarja, tihotapstva, oškodovanja javnih sredstev, jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, hudodelskega združevanja, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi ter protipravnega ravnanja z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi ; 3) druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, so: 1) kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let; 2) kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti zalezovanja, grožnje, zlorabe osebnih podatkov, zaposlovanja na črno, goljufije, prikrivanja, goljufije na škodo Evropske unije, napada na informacijski sistem, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, zlorabe informacijskega sistema, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, onesnaženja pitne vode, onesnaženja živil ali krme ter mučenja živali; 3) kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 282. členu Kazenskega zakonika, .

Answer 196

Prikriti ukrepi 1) tajnega opazovanja lahko trajajo dva meseca, lahko pa jih podaljšajo še za dva meseca. * Skupno se lahko odredijo za dejanje tajnega opazovanje s petega odstavka 149.a člena za štiriindvajset mesecev, razen, če gre za dejanja 151.člena (prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore), ki jih je odredil državni tožilec. Če je za tajno delovanje odredil preiskovalni sodnik, pa lahko ukrepi trajajo največ 6 mesecev. 2) 150 čl. - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju, kontrola pisem in drugih pošiljk, kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost, prisluškovanje in snemanje pogovor s privolitvijo vsaj ene osebe udeležene v pogovoru in 151. člena ZKP =prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore --> se lahko odredijo s strani preiskovalnega sodnika za največ 1 mesec in podaljšajo za 1 mesec, * skupno za dejanja iz 150. člena za šest mesecev in za dejanja 151. člena tri mesece. 3) V primerih navideznega odkupa, navideznega sprejemanja in dajanja daril ali navideznega jemanja ali dajanje podkupnine pa se ukrep odredi le enkratno, za nadaljnji ukrep zoper isto osebo pa morajo biti podani razlogi, ki utemeljujejo uporabo ukrepa. 4) Ukrep, s katerim pridobijo informacije od banke, hranilnice, plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja (156. člen), se lahko odredijo za tri mesece, največ pa za 6 mesecev. Takoj, ko prenehajo razlogi za odredbo ukrepa mora tudi policija prenehati z izvajanjem le- teh. Organ, ki je ukrepe odobril mora biti nemudoma obveščen o prenehanju ukrepov, poleg tega pa vsak mesec pridobiva mesečna poročila o poteku ukrepov in o pridobljenih podatkih. V kolikor oceni, da se ukrepi izvajajo v nasprotju z navodili, ali pa razlogi za uporabo ukrepov ne obstajajo več, lahko kadarkoli s pisno odredbo te ukrepe tudi ustavi . Ukrepi, ki se zoper osebo izvajajo več kot šest mesecev, njihovo zakonitost in utemeljenost izvajanja vsake šest mesecev preveri senat, kateremu se pošlje celotno gradivo, nato pa v treh dneh odloči o ustreznosti preiskave. Odločitev senata, da ukrepi niso več potrebni ali, da ne delujejo v skladu z zakonom, potrdijo s sklepom, s katerim se preneha uporaba prikritih ukrepov. Zoper ta sklep pa se ni možno pritožiti.

Answer 197

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v četrtem odstavku, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, preprečiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, se lahko zoper to osebo odredi tajno opazovanje. Tajno opazovanje kot del prikritih ukrepov se lahko odredi za kazniva dejanja, za katera je zapovedana kazenska sankcija pet ali več let zaporne kazni. Lahko pa se odredi tudi za dejanja protipravnega odvzema prostosti, grožnje, goljufije, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, zlorabe notranje informacije, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev, ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ali pravic, izdaje tajnih podatkov, pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, povzročitvi splošne nevarnosti, obremenjevanja in uničevanja okolja, onesnaženja morja ali voda z ladij, onesnaženja pitne vode in onesnaženja živil ali krme. * Izjemoma se lahko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifikacije osumljenca, katerega osebni podatki niso znani, do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja osumljenec iz prejšnjega odstavka, oziroma do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Predlog mora vsebovati podatke o preiskovani osebi, razlago utemeljenih razlogov za sum, ter podano verjetnost, da bodo s temi ukrepi prišli do osumljenca, do njegove identifikacije in lokacije, kjer se nahaja. Priložen mora biti tudi način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje, ter vse ostale okoliščine, ki so pomembne za izvajanje ukrepa. V kolikor bodo vstopili v stanovanje s privolitvijo imetnika stanovanja, morajo priložiti tudi imetnikovo pisno soglasje in ostale utemeljitve zbiranja dokazov na drug način. Izjemoma lahko z ustno odredbo, po kateri se opravi uradni zaznamek, dovoli prikrite ukrepe preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca, v kolikor pisne odredbe ne bi bilo mogoče pridobiti pravočasno in obstaja nevarnost. Po izdaji ustne odredbe mora biti v dvanajstih urah izdana tudi pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljen razlog za predčasno izvrševanje ukrepov Tajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejšnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati na javnih ter javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. Pod pogoji iz tega člena se sme tajno opazovanje izvajati tudi v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora. - -> Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo a) dovoli državni tožilec na pisni predlog policije, b) ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca v naslednjih primerih: 1) če se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, pri čemer je ta ukrep dopustno odrediti zgolj za kazniva dejanja iz drugega odstavka 150. člena tega zakona; 2) če izvedba ukrepa zahteva namestitev tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet; 3) za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora; 4) za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljenec. Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: 1) podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep; 2) utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum; 3) podatke, ki omogočajo določljivost osumljenca iz prvega odstavka tega člena, ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, lokacije, kjer se nahaja, oziroma njegovega prebivališča; 4) v primeru izvajanja ukrepa v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora, pisno soglasje imetnika prostora; 5) način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje ter ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa; 6) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način. Izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, lahko na ustni predlog policije državni tožilec, v primeru iz šestega odstavka tega člena pa na ustni predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik, dovoli začetek izvajanja ukrepa z USTNO ODREDBO. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predčasno izvrševanje, mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predčasno izvrševanje mora obstajati utemeljen razlog. Če pride oseba, zoper katero se ukrep izvaja, v stik z drugo neidentificirano osebo, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji, zaradi katerih se izvaja ukrep, lahko policija to osebo tajno opazuje tudi brez odredbe, če je to nujno potrebno za ugotovitev identitete te osebe ali pridobitev drugih podatkov, pomembnih za kazenski postopek. Policija mora za tako opazovanje pridobiti predhodno ustno dovoljenje državnega tožilca, razen, če tega ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja. V tem primeru policija takoj, ko je mogoče in najpozneje v šestih urah od začetka izvajanja ukrepa, obvesti državnega tožilca, ki lahko prepove nadaljnje izvajanje ukrepa, če meni, da zanj ni utemeljenih razlogov. Ta ukrep sme trajati največ dvanajst ur od stika z osebo, zoper katero se ukrep izvaja. Policija pri izvajanju ukrepa iz tega odstavka ne sme uporabljati tehničnih naprav in sredstev, niti izvajati ukrepa v zasebnih prostorih. Policija takoj po prenehanju takšnega opazovanja napravi uradni zaznamek, ki ga brez odlašanja pošlje državnemu tožilcu, ki je izdal dovoljenje iz tega odstavka, in organu, ki je izdal prvotno odredbo za tajno opazovanje. Uradni zaznamek postane del kazenskega spisa. Izvajanje ukrepa lahko traja največ dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za dva meseca. Skupno lahko ukrep traja največ šest mesecev (izjemoma 24 mesecev). Policija preneha z izvajanjem ukrepa takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. Policija pošilja organu, ki je ukrep odredil, mesečna poročila o poteku izvajanja ukrepa in pridobljenih podatkih. Organ, ki je ukrep odredil, lahko v vsakem trenutku na podlagi tega poročila ali po uradni dolžnosti, če oceni, da ni več razlogov za uporabo ukrepa, ali da se ta izvaja v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepa ustavi. Če se ukrep zoper isto osebo izvaja več kot šest mesecev, zakonitost in utemeljenost izvajanja ukrepa ob prvem podaljšanju nad šest mesecev, in nato vsakih nadaljnjih šest mesecev, preveri IRS. Organ, ki je izdal odredbo za podaljšanje, senatu pošlje celotno gradivo, ta pa odloči v roku treh dni. Če senat oceni, da ni razlogov za izvajanje ukrepa ali da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda sklep, s katerim odredi prenehanje uporabe ukrepa. Zoper ta sklep ni pritožbe.

Answer 198

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila katerega izmed kaznivih dejanj, oziroma če je mogoče utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, se lahko zoper to osebo uporabi tajno delovanje. *KD: kazniva dejanja, za katera je zapovedana kazenska sankcija pet ali več let zaporne kazni. Lahko pa se odredi tudi za dejanja protipravnega odvzema prostosti, grožnje, goljufije, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, zlorabe notranje informacije, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev, ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ali pravic, izdaje tajnih podatkov, pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, povzročitvi splošne nevarnosti, obremenjevanja in uničevanja okolja, onesnaženja morja ali voda z ladij, onesnaženja pitne vode in onesnaženja živil ali krme. Tajno delovanje se izvaja z vključitvijo tajnih delavcev in neprekinjenim ali ponavljajočim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Tajno delovanje pod vodstvom in nadzorom policije, s pomočjo prirejenih podatkov o osebi, prirejenih podatkov v zbirkah podatkov ter uporabo prirejenih dokumentov z namenom preprečitve, da bi bilo takšno zbiranje podatkov ali vključitev razkrita, izvaja eden ali več tajnih delavcev, za katere se lahko prirejena identiteta pripravi. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje države ali izjemoma, če izvedba tajnega delovanja drugače ni mogoča, druga oseba. Tajni delavec sme biti pod pogoji iz tega člena s prirejenimi dokumenti udeležen v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz tega člena uporabiti tudi tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video-snemanje. - -> Ukrep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije * Odredba lahko obsega tudi dovoljenje za izdelavo, pridobitev in uporabo prirejenih podatkov in dokumentov. - -> potrebna odredba preiskovalnega sodnika: ukrep tajnega delovanja, pri katerem bo tajni policijski delavec uporabil tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje (se lahko odredi samo v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. člena tega zakona + ukrep s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca). Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: 1) podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep; 2) utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum; 3) način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa; 4) vrsto, namen in obseg uporabe posameznih prirejenih podatkov in dokumentov; 5) v primeru, da bo tajni delavec udeležen tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne udeležbe; 6) v primeru, da tajni delavec ni policist ali delavec policije tuje države, ampak druga oseba, utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo; 7) v primeru iz prejšnjega odstavka opredelitev vrste in načina uporabe tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje; 8) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način. Izvajanje ukrepa lahko traja največ dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za dva meseca, vendar skupno največ štiriindvajset mesecev (v primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. člena tega zakona pa skupno največ šestintrideset mesecev). Ukrepi iz tega člena se morajo izvrševati na način, na katerega se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. Pri izvrševanju ukrepa tajni policijski delavec ne sme izzivati kriminalne dejavnosti.

Answer 199

1. Tajno opazovanje 2. Tajno opazovanje s prenosom / snemanjem glasu, s tajnim vstopom v prostor / vozilo, v zasebnih prostorih ali proti os., ki ni osumljenec 3. Pridobivanje podatkov v el. komunikacijskem omrežju 4. Nadzor elektronskih komunikacij 5. Kontrola pisem ali drugih pošiljk 6. Kontrola računalniškega sistema 7. Prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo udeleženca 8. Prisluškovanje in opazovanje v tujih prostorih (z nasilnim vstopom) 9. Navidezni odkup in dajanje ali sprejemanje daril / podkupnin 10. Tajno delovanje 11. Tajno delovanje z uporabo tehničnih naprav 12. Pridobivanje zaupnih podatkov, spremljanje bančnega stanja / prometa

Answer 200

Ukrepi, ki se lahko uporabijo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, so: - vabilo (navzočnost obdolženca pri dejanjih v kazenskem postopku se zagotovi z vabilom; vabilo pošlje obdolžencu sodišče) - privedba (privedbo obdolženca lahko odredi sodišče, če je izdan sklep o priporu ali če v redu povabljeni obdolženec ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči ali če mu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila ali sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, iz okoliščin pa je očitno, da se obdolženec vročitvi izmika po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni.) - obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča (razlog begosumnosti: če se je bati, da se bo obdolženec med postopkom skril ali odšel neznano kam ali v tujino, sme sodišče zahtevati od njega zavezo, da se ne bo skrival oziroma da ne bo brez dovoljenja sodišča zapustil svojega prebivališča oziroma bivališča. Če je obdolženec v postopku zaradi kaznivega dejanja, storjenega v tujini, in obstaja nevarnost, da bo v tujini ponovil kaznivo dejanje, pa se sme od njega zahtevati zaveza, da brez dovoljenja sodišča ne bo odšel v tujino. Dana obljuba se vpiše v zapisnik.) - prepoved približanja določenemu kraju ali osebi (koluzijska nevarnost - uničenje dokazov: nevarnost, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, vplival na priče, udeležence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, moč odvrniti s prepovedjo približanja obdolženca določenemu kraju ali osebi, uporabi sodišče ta ukrep) - javljanje na policijski postaji (begosumnost: Če obstaja bojazen, da se bo obdolženec med postopkom skril ali odšel neznano kam ali v tujino, lahko sodišče odloči, da se mora vsakodnevno ali občasno, ob določenih urah javljati na policijski postaji, na območju katere stalno ali začasno prebiva ali se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepov za zagotovitev njegove navzočnosti. Sklep se vroči obdolžencu in pošlje pristojni policijski postaji. - varščina (razlog begosumnosti: Če bi bilo treba obdolženca pripreti ali če je že v priporu samo zaradi tega, ker se je bati, da bo pobegnil, se lahko pusti na prostosti oziroma izpusti, če da on osebno ali kdo drug zanj varščino, da do konca kazenskega postopka ne bo pobegnil, sam obdolženec pa obljubi, da se ne bo skrival in da brez dovoljenja ne bo zapustil svojega prebivališča) - hišni pripor - pripor. Pri odločanju o tem, kateri od ukrepov iz prejšnjega odstavka naj se uporabi, mora sodišče upoštevati pogoje, ki so določeni za posamezne ukrepe. Pri izbiri ukrepa mora tudi upoštevati, da ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim.

Answer 201

Če obstajajo razlogi iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona, vendar odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka, lahko sodišče zoper obdolženca odredi hišni pripor. Sklep o odreditvi, podaljšanju ali odpravi hišnega pripora se vselej pošlje tudi policijski postaji, na območju katere se izvaja ukrep. S sklepom o odreditvi hišnega pripora sodišče določi, da se obdolženec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Obdolžencu, zoper katerega je odrejen hišni pripor, lahko sodišče omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo. Sodišče nadzoruje izvajanje ukrepa hišnega pripora samo ali preko policije. Policija sme vsak čas, tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje ukrepa hišnega pripora, o morebitnih kršitvah ukrepa pa brez odlašanja obvestiti sodišče. Policija osebne in druge podatke obdolženca vnese v ustrezno evidenco po določbah zakona, ki ureja policijo. Obdolžencu, zoper katerega je odrejen hišni pripor, sme sodišče izjemoma dovoliti, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni pripor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, ali za opravljanje dela. O tem sodišče obvesti policijsko postajo, na območju, katere se izvaja ukrep. V primeru, da se obdolženec brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo ali pa to stori izven dovoljenega časa, lahko sodišče zoper njega odredi pripor. O tej posledici je potrebno obdolženca vselej predhodno opozoriti. Če policija obdolženca brez dovoljenja zaloti zunaj kraja, določenega v sklepu, mu vzame prostost in ga brez odlašanja privede k preiskovalnemu sodniku. O odvzemu prostosti mora policija takoj obvestiti državnega tožilca. Ob privedbi policist sporoči preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila obdolženemu odvzeta prostost. --> Preiskovalni sodnik mora obdolženca brez odlašanja, najpozneje pa v štiriindvajsetih urah, odkar mu je bil pripeljan, zaslišati o okoliščinah kršitve ukrepa in odločiti, ali bo zoper obdolženca odredil pripor. Pri zaslišanju sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik. Če je že vložen obtožni akt, preiskovalni sodnik po zaslišanju obdolženca pošlje zadevo senatu okrožnega sodišča - IRS oziroma sodniku posamezniku pri okrajnem sodišču, ki mora najpozneje v oseminštiridesetih urah odločiti, ali bo zoper obdolženca v skladu s četrtim odstavkom tega člena odredil pripor. Do odločitve o priporu preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridržanje. Če se zoper obdolženca, ki nima zagovornika, odredi pripor, se mu postavi zagovornik po uradni dolžnosti. Sklep o postavitvi zagovornika se vroči zagovorniku skupaj s sklepom o priporu. O podaljšanju hišnega pripora pred vložitvijo obtožnice odloča na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca vselej senat - IRS. S predlogom mora biti seznanjen obdolženec, če ima zagovornika, pa tudi ta. Hišni pripor je ukrep: * za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti * uspešno izvedbo kazenskega postopka * odpravo ponovitvene nevarnosti, Torej, če so podani priporni razlogi in če odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. Sklep se pošlje policijski postaji, na območju katere se izvaja. Sodišče s sklepom določi, da se obdolženec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva oziroma javne ustanove za zdravljenje in oskrbo. Le izjemoma mu lahko dovoli, da se za določen čas oddalji iz teh prostorov, če je to neogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, ali za opravljanje dela. O tem sodišče obvesti policijsko postajo. Če se obdolženec brez dovoljenja oddalji, lahko sodišče zoper njega odredi pripor. Izvrševanje hišnega pripora: Sodišče nadzoruje izvajanje hišnega pripora samo ali preko policije. Ti smejo vsak čas, tudi brez zahteve sodišča, preverjati izvajanje ukrepa, ter o morebitnih kršitvah brez odlašanja obvestiti sodišče. Dinamika nadzora je odvisna od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi policija. Če obdolženi krši ta ukrep in želi prestopiti mejo, se mu odvzame prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po 157. členu ZKP. Nadzor se opravlja podnevi in ponoči, pri tem pa se ne sme žaliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane osebe. Če se pri nadzoru ugotovi, da obdolženec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti dežurnega preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato še sodišče z dopisom. Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hišnega pripora Za odreditev, trajanje, podaljšanje in odpravo hišnega pripora ter vštetje hišnega pripora v izrečeno kazen, se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za pripor. Pred vložitvijo obtožnice odloča o podaljšanju na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca izvenrazpravni senat. Obdolženec mora biti s predlogom za podaljšanje hišnega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.

Answer 202

Pripor se sme odrediti samo ob pogojih, ki so določeni v tem zakonu. Pripor sme trajati najkrajši potrebni čas. Dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomoč je, da postopajo posebno hitro, če je obdolženec v priporu. Pripor se v kateremkoli času med postopkom odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. Zoper SKLEP o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora je treba pritožbo podati v TREH DNEH od dne, ko je bil sklep vročen, razen če določbe tega zakona o priporu ne določajo drugače. Če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, se sme pripor zoper njo odrediti: 1) če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila; 2) če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce; 3) če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi. TRAJANJE: Pripor, ki je bil odrejen samo zato, ker ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti osebe, traja toliko časa, dokler istovetnost ni ugotovljena. V primeru koluzijske nevarnosti se pripor odpravi, brž ko so zagotovljeni dokazi, zaradi katerih je bil odrejen. ODREDITEV: Pripor odredi preiskovalni sodnik pristojnega sodišča na predlog državnega tožilca. Predloga za odreditev in podaljšanje pripora morata biti obrazložena. *Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora, zahteva, naj o tem odloči senat - IRS. Zoper sklep, s katerim senat odredi pripor, se sme priprti pritožiti, vendar pritožba ne zadrži njegove izvršitve. Pripor se odredi s pisnim sklepom, ki obsega: ime in priimek tistega, ki mu je odvzeta prostost; kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen; zakonski razlog za pripor; pouk o pravici do pritožbe; obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer mora preiskovalni sodnik določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, obrazložiti odločilna dejstva iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in povedati, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka. Preiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila vzeta prostost in mu je bil pripeljan, takoj poučiti po 4. členu tega zakona. Če gre za tujega državljana, ga mora tudi obvestiti, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti konzulat njegove države. Pouk preiskovalnega sodnika in izjava tistega, ki mu je bila vzeta prostost, morata biti zapisana v zapisnik. Preiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila vzeta prostost, brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila oseba pripeljana, zaslišati. Če si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne vzame zagovornika v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil poučen o tej pravici, ali izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti. Preiskovalni sodnik v primerih iz prejšnjih odstavkov s sklepom odredi pridržanje za potreben čas, vendar najdalj za oseminštirideset ur od ure, ko mu je bila pripeljana oseba, ki ji je bila vzeta prostost. Če preiskovalni sodnik tistemu, ki mu je bila vzeta prostost, ni dal pouka po 4. členu tega zakona, ali ta pouk ni zapisan, sodišče ne sme svoje odločbe opreti na izpovedbo tistega, ki mu je bila vzeta prostost. Takoj po zaslišanju mora državni tožilec izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov iz tega poglavja. Sklep o priporu se izroči tistemu, na katerega se nanaša takrat, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48urah, odkar mu je bila vzeta prostost, oziroma ko je bil priveden k preiskovalnemu sodniku. V spisih morata biti navedeni ura, ko mu je bila vzeta prostost, in ura, ko mu je bil izročen sklep. PRITOŽBA ZOPER SKLEP O PRIPORU: Zoper sklep o priporu se sme priprti pritožiti na senat - IRS v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep izročen. Če je priprti prvič zaslišan po preteku tega roka, se lahko pritoži ob tem zaslišanju. Pritožbo s prepisom zapisnika o zaslišanju, če je bil priprti zaslišan, in sklep o priporu je treba takoj poslati senatu. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. IRS, ki odloča o pritožbi, odločiti v 48 urah. PRIPOR PRED VLOŽITVIJO OBTOŽNICE / V PREISKAVI Med preiskavo sme preiskovalni sodnik odpraviti pripor v soglasju z državnim tožilcem, če teče postopek na njegovo zahtevo, razen če ga odpravlja zaradi poteka roka, kolikor sme trajati, ali če je državni tožilec odstopil od pregona. Če se preiskovalni sodnik in državni tožilec ne strinjata, zahteva preiskovalni sodnik, naj o tem odloči senat; ta mora odločiti o stvari v oseminštiridesetih urah. *Če je bil zoper obdolženca odrejen pripor in če državni tožilec v oseminštiridesetih urah od ure, ko je bil obveščen o priporu, ne vloži pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik pripor odpravi in priprtega izpusti. Po sklepu preiskovalnega sodnika sme biti obdolženec pridržan v priporu največ mesec dni od dneva, ko mu je bila vzeta prostost. Po tem času sme biti pridržan v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora. - -> Pripor se sme po odločbi IRS podaljšati največ za dva meseca. Zoper sklep senata je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve. - -> Če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, sme senat vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ še za tri mesece. Sklep o podaljšanju pripora izda sodišče na predlog državnega tožilca, ki mora predlog vložiti najmanj 5 dni pred iztekom pripora. S predlogom mora biti brez odlašanja seznanjen obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v roku 24 ur od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Obdolženec in zagovornik se lahko s predlogom seznanita in se izjavita o navedbah na posebnem naroku. Če do izteka rokov iz drugega odstavka tega člena ni vložena obtožnica, se pripor odpravi in se obdolženec izpusti. PO VLOŽENI OBTOŽNICI - odloča o priporu po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje senat. - Zoper sklep o odreditvi pripora se sme priprti pritožiti v štiriindvajsetih urah od ure, ko mu je bil sklep vročen. - O pritožbi mora višje sodišče odločiti v oseminštiridesetih urah. Obtožnica obsega poleg ostalih sestavin, tudi podatek o tem, ali je v priporu in od kdaj ali pa je na prostosti; če pa je bil pred vložitvijo obtožnice izpuščen, koliko časa je bil v priporu (zaradi vštevanja pripora v kazen). Če je obdolženec na prostosti, se sme v obtožnici predlagati, naj se odredi pripor; če je v priporu, pa se sme predlagati, naj se izpusti. Če je v obtožnici predlagano, naj se zoper obdolženca odredi pripor, odloči o tem senat - IRS takoj, najpozneje pa v oseminštiridesetih urah. * Če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor PODALJŠA, ga sodišče pouči, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog. IRS o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. * Če je obdolženec v priporu in ob vložitvi obtožnice ni predlagano, naj se pripor podaljša, predsednik senata brez odlašanja izda sklep o ODPRAVI pripora. Obtožnica se vroči obdolžencu, ki je na prostosti, brez odlašanja, če je v priporu pa v štiriindvajsetih urah po prejemu. Če je zoper obdolženca odrejen pripor s sklepom senata (272. člen), se mu vroči obtožnica skupaj s sklepom, s katerim je odrejen pripor, takrat, ko se zapre. * Senat mora po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor, in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi. * Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoženec izpusti. + TEKOM POSTOPKA PRED SODIŠČEM Če se obtoženec, ki je bil v redu povabljen, očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, za pripor pa ni nobenega od razlogov iz 201. člena tega zakona, sme senat odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzočnost na glavni obravnavi. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa o priporu. Če ni prej odpravljen, traja pripor do objave sodbe, najdalj pa mesec dni. OB IZREKU SODBE Ob izreku sodbe, s katero je obtoženec obsojen na kazen zapora, senat na obrazložen predlog tožilca po predhodnem zaslišanju obtoženca in zagovornika ODREDI pripor, če je obtoženec že v priporu pa pripor PODALJŠA. --> V izreku sodbe se ne odloča o podaljšanju ali odpravi pripora, sodišče o tem vedno odloči s posebnim sklepom (ne v sodbi) na predlog DT podanega pred izrekom sodbe *prestat čas v priporu in pridržanju je potrebno všteti v prestano kazen! Pripor senat vselej ODPRAVI in odredi izpustitev obtoženca: - če tožilec pred izrekom sodbe ni predlagal podaljšanja pripora, - če je obtoženec oproščen obtožbe ali spoznan za krivega, pa mu je odpuščena kazen, če je obsojen samo na denarno kazen ali mu je izrečen sodni opomin ali pogojna obsodba, - če je zaradi vštetja pripora kazen že prestal ali če je obtožba zavrnjena ali obtožnica zavržena, razen če je zavržena zaradi nepristojnosti sodišča. PO IZREČENI SODBI O odreditvi ali odpravi pripora po razglasitvi sodbe do njene pravnomočnosti oziroma do nastopa kazni odloča senat sodišča prve stopnje - IRS. Pripor odredi na obrazložen predlog tožilca, odpravi pa po uradni dolžnosti ali na predlog strank po zaslišanju državnega tožilca, če teče postopek na njegovo zahtevo. O odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora iz prejšnjih odstavkov tega člena senat odloči s posebnim sklepom. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. Pripor, ki je bil odrejen ali podaljšan po določbah prejšnjih odstavkov tega člena, sme trajati do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje. Kadar izreče sodišče kazen zapora, se sme obtoženec, ki je v priporu, oddati na podlagi sklepa predsednika senata še pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni zapora, če to sam zahteva. Razglašena sodba mora biti pisno izdelana v petnajstih dneh po razglasitvi, če je obtoženec v priporu, v ostalih primerih pa v tridesetih dneh. Če sodba ni izdelana v tem roku, mora predsednik senata obvestiti predsednika sodišča, zakaj to ni bilo storjeno. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela. PRIPORNIK Pripornik se sprejme v zavod, v katerem se prestaja pripor (v nadaljnjem besedilu: zavod), na podlagi pisnega sklepa o priporu. Zavod lahko sprejme pripornika tudi brez pisnega sklepa, vendar mora pristojno sodišče najpozneje v štiriindvajsetih urah, odkar je pripornik v zavodu, poslati zavodu pisni sklep o priporu. Pripornik prestaja pripor v posebnih prostorih za pripor oziroma v ločenem zaprtem delu zavoda za prestajanje kazni zapora ali njegovega oddelka. V istem prostoru ne smejo biti zaprte osebe, ki niso istega spola. Praviloma tudi ne smejo biti v istem prostoru osebe, ki so sodelovale pri istem kaznivem dejanju, in ne osebe, ki prestajajo kazen, s tistimi, ki so v priporu. Če je mogoče, ne smejo biti osebe, ki so obdolžene za kaznivo dejanje v povratku, priprte v istem prostoru z drugimi priporniki, na katere bi lahko škodljivo vplivale. Pripornik si lahko dopisuje ali ima druge stike z osebami zunaj zavoda. Če tako zahtevajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen pripor, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca s pisnim sklepom odredi nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda. Preiskovalni sodnik lahko priporniku prepove pošiljanje ali sprejemanje pisem in drugih pošiljk ali vzpostavljanje stikov, ki so škodljivi za postopek, ne sme pa mu prepovedati, da bi poslal prošnjo ali pritožbo. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. (po vložitvi obtožnice do pravnomočnosti sodbe ima pravice predsednik senata) Pripornik se lahko disciplinsko kaznuje za disciplinski prestopek. Disciplinsko kazen sme po zaslišanju pripornika izreči preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata. Disciplinski prestopki so: - fizični napad na sopripornika, delavca zavoda ali drugo uradno osebo, - izdelovanje, sprejemanje ali vnašanje predmetov za napad ali pobeg, - vnašanje in izdelovanje alkoholnih pijač in narkotikov ter njihovo razpečevanje, - kršitev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred požarom, eksplozijo in drugimi naravnimi nesrečami, - ponavljajoče se kršitve hišnega reda zavoda, - povzročitev večje materialne škode namenoma ali iz hude malomarnosti, - žaljivo in nedostojno obnašanje. Za disciplinske prestopke se lahko izreče disciplinska kazen začasnega odvzema predmetov, razen stvari za osebno rabo, stvari za vzdrževanje higiene, sredstev za spremljanje javnih medijev, tiskovine, strokovne in druge literature in denarja. Zoper sklep o kazni, izrečeni po prvem odstavku tega člena, je v štiriindvajsetih urah od njegovega prejema dovoljena pritožba na senat (šesti odstavek 25. člena). Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki izvršuje predsednik okrožnega sodišča.

Answer 203

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravičenci pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Pravočasna pritožba upravičenca zadrži izvršitev sodbe. Pravico do pritožbe imajo stranke, zagovornik, obtoženčev zakoniti zastopnik in oškodovanec. *V korist obtoženca se smejo pritožiti tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen obtožencu oziroma njegovemu zagovorniku Zagovornik in osebe iz drugega odstavka tega člena se smejo pritožiti tudi brez posebnega obtoženčevega pooblastila, vendar ne proti njegovi volji. Državni tožilec se sme pritožiti tako v škodo kakor tudi v korist obtoženca. Oškodovanec sme izpodbijati - sodbo, s katero je sodišče zavrnilo obtožbo (357. člen), - oprostilo obtoženca obtožbe (358. člen), - sodbo, s katero je sodišče obtoženca spoznalo za krivega, pa sme izpodbijati le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku (7. točka prvega odstavka 359. člena), objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških. Če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Pritoži se lahko tudi oseba, kateri je bil vzet predmet ali kateri je bila odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem , in pravna oseba, kateri je bil izrečen odvzem premoženjske koristi. NAPOVED PRITOŽBE Upravičenci do pritožbe (367. člen) morajo pritožbo napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe . * Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe. Če nihče od upravičencev do pritožbe (367. člen) pritožbe ne napove, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev. Če je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, napoved pritožbe ni potrebna. V tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazložena. Obtoženec, tožilec in oškodovanec se lahko odpovejo pravici do pritožbe od razglasitve sodbe do izteka roka za pritožbo. Če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen, pa se sme obtoženec pravici do pritožbe odpovedati šele, ko mu je bila sodba vročena. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko pritožniki že podano pritožbo umaknejo. Odpoved pritožbe in umik pritožbe se ne moreta preklicati. Pritožba mora obsegati: 1) navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba; 2) razlog za izpodbijanje (370. člen); 3) obrazložitev pritožbe; 4) predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni; 5) na koncu podpis osebe, ki se pritožuje. (2) Če se je zoper sodbo pritožil obtoženec ali kdo iz drugega odstavka 367. člena tega zakona, ali če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, zahteva sodišče prve stopnje od pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke prejšnjega odstavka, jo sodišče zavrže. Če pa pritožba ne vsebuje podatka iz 1. točke prejšnjega odstavka, jo zavrže samo, če ne more ugotoviti, na katero sodbo se nanaša. Če je pritožba podana v korist obtoženca in se da dognati, na katero sodbo se nanaša, jo sodišče vendarle pošlje sodišču druge stopnje; če pa se to ne da ugotoviti, jo zavrže. Če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki IMA POOBLAŠČENCA, ali državni tožilec, pa pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena in se ne da dognati, na katero sodbo se nanaša, jo sodišče zavrže. V pritožbi sme navajati pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati. Razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati (1) Sodba se sme izpodbijati: 1) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka; 2) zaradi kršitve kazenskega zakona; 3) zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 4) zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji. Sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde se ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki (zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), sodba, izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pa ne zaradi odločb iz 4. točke (zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji), če je sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde. POSTOPEK S PRITOŽBO Pritožba se poda pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče ter za nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo odgovorita. Prepozno (389. člen) in nedovoljeno (390. člen) pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje. Izvod pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor z vsemi spisi predloži sodišče prve stopnje sodišču druge stopnje. Ko dobi sodišče druge stopnje spise s pritožbo, se spisi v skladu s sodnim redom dodelijo sodniku poročevalcu. Sodišče druge stopnje odloči na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave. Ali naj se opravi obravnava, odloči sodišče druge stopnje na seji senata. Sejo senata na predlog sodnika poročevalca razpiše predsednik senata. Sodnik poročevalec si po potrebi lahko preskrbi od sodišča prve stopnje poročilo o kršitvah določb kazenskega postopka; lahko pa se preko tega sodišča ali preko preiskovalnega sodnika sodišča, na katerega območju je treba opraviti dejanje, ali na kakšen drug način prepriča o navedbah v pritožbi, ki se tičejo novih dokazov in novih dejstev, ali si od drugih organov ali pravnih oseb preskrbi potrebna poročila ali spise. Sodnik poročevalec z vsebino pridobljenega gradiva seznani vse stranke in zagovornike ter oškodovanca, ki se je pritožil zoper sodbo in jim določi rok, v katerem se lahko izjavijo o gradivu. Po tem odstavku lahko postopa tudi senat na seji ali obravnavi. Če sodnik poročevalec ugotovi, da so v spisih zapisniki in obvestila iz 83. člena tega zakona, pošlje spise sodišču prve stopnje pred sejo senata na drugi stopnji, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o njihovi izločitvi iz spisov in jih po pravnomočnosti sklepa v zaprtem ovitku izroči preiskovalnemu sodniku, da jih hrani ločeno od drugih spisov. Sodišče o seji in sestavi senata obvesti vse stranke, zagovornike in oškodovanca, ki se je pritožil zoper sodbo, če katerikoli izmed njih zahteva, da je o seji ali sestavi senata obveščen ali če predsednik senata oziroma senat oceni, da je njihova navzočnost na seji koristna za razjasnitev stvari. Če je obtoženec v priporu ali prestaja kazen in se želi udeležiti seje senata, mu je to potrebno omogočiti. Sejo senata vodi predsednik senata. Seja se začne s poročilom sodnika poročevalca o stanju stvari in predstavitvijo pritožb, ki se bodo obravnavale. Če je stranka ali oškodovanec, ki je vložil pritožbo, na seji navzoč, predstavi glavne poudarke vložene pritožbe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritožbo. Senat lahko zahteva od strank in oškodovanca, ki so navzoči na seji, potrebna pojasnila glede na njihove navedbe in v zvezi z navedbami v pritožbi ter v odgovoru na pritožbo. Strankam in oškodovancu se lahko na njihov obrazložen predlog dovoli, da v dopolnitev pritožbenih navedb preberejo posamezne spise ali listine iz spisa oziroma da se vpogleda v določeno spisovno gradivo. Po zaključenih nastopih strank predsednik senata naznani, da je seja končana in se senat umakne k posvetovanju in glasovanju. Če stranke ali oškodovanec, ki se je pritožil zoper sodbo, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, to ni ovira, da senat ne bi imel seje. Če obtoženec ali oškodovanec ki se je pritožil zoper sodbo, ni sporočil sodišču spremembe prebivališča ali naslova, ima senat lahko sejo, čeprav obtoženec ali oškodovanec o njej ni bil obveščen. Senat lahko sklene, da bo po seji, o kateri so bile v redu obveščene stranke in zagovorniki, svojo odločitev razglasil. Razglasitev poteka tako, da sodnik poročevalec prebere izrek odločbe in pove na kratko njene razloge. Na seji senata, na kateri so navzoče stranke, se sme izključiti javnost samo pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu (členi 295 do 297). Zapisnik o seji senata se priključi spisom sodišča prve in druge stopnje. Če je sodišče druge stopnje opravilo sejo senata, o kateri so bile stranke in oškodovanec, ki se je pritožil zoper sodbo, v redu obveščeni, razglasitev odločitve pa je bila odložena, o dnevu in kraju razglasitve ni potrebno ponovno obveščati strank in oškodovanca, ki na seji niso bil navzoči. --> OBRAVNAVA Če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, se pred sodiščem druge stopnje opravi obravnava. Sodišče druge stopnje sme zadevo vrniti v novo glavno obravnavo sodišču prve stopnje le, če o zadevi ne more odločiti samo, ker za to obstajajo upravičeni pravni ali dejanski razlogi, ki jih mora sodišče druge stopnje posebej obrazložiti. Na obravnavo pred sodiščem druge stopnje se povabijo obtoženec in njegov zagovornik, tožilec, oškodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaščenci oškodovanca, oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca in pa tiste priče in izvedenci, za katere sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti sklene, da jih je potrebno zaslišati. Če je obtoženec v priporu ali prestaja kazen, ukrene predsednik senata sodišča druge stopnje, kar je treba, da se privede na obravnavo. Obravnava pred sodiščem druge stopnje se začne s poročilom poročevalca, ki razloži stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe. Na predlog ali po uradni dolžnosti se prebere sodba ali del sodbe, na katerega se nanaša pritožba, po potrebi pa tudi zapisnik o glavni obravnavi. Nato se pozove pritožnik, naj obrazloži pritožbo, za njim pa nasprotnik, naj mu odgovori. Obtoženec in njegov zagovornik imata vselej zadnjo besedo. Če so bile na seji senata, na kateri je bilo odločeno, da se opravi obravnava, navzoče vse stranke in zagovorniki, o seji pa je bil obveščen tudi oškodovanec, se obravnava začne z zaslišanjem obtoženca. Stranke smejo na obravnavi navajati nove dokaze in nova dejstva. Tožilec sme glede na izid obravnave popolnoma ali deloma umakniti obtožnico ali jo spremeniti v obtoženčevo korist. Če državni tožilec popolnoma umakne obtožnico, ima oškodovanec pravice, ki jih določa 61. člen tega zakona.

Answer 204

Sodba se sme izpodbijati: 1) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka; 2) zaradi kršitve kazenskega zakona; 3) zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 4) zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.371. člen - -> Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana: 1) če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja; 2) če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi bil moral biti izločen 3) če je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, ali če je bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek (8. člen), ali če so bile prekršene določbe o nenadzorovanem in učinkovitem posvetovanju obdolženca z zagovornikom (74. člen); 4) če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave; 5) če je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, ali je podan predlog oškodovanca ali dovoljenje pristojnega državnega organa; 6) če je sodbo izdalo sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari, ali če je sodišče nepravilno zavrnilo obtožbo zaradi stvarne nepristojnosti; 7) če sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe; 8) če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza; 9) če je bila obtožba prekoračena (Sodba se sme nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici.); 10) če je bil s sodbo prekršen 385. člen tega zakona (Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.) 11) če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba sploh nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. (2) Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tudi, če sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. - -> Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju: 1) ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje; 2) ali so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost; 3) ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, zlasti pa, ali je kazenski pregon zastaran ali izključen zaradi amnestije ali pomilostitve, ali pa je stvar že pravnomočno razsojena; 4) ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti; 5) ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu; 6) ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni. --> Sodba se sme izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo ugotovilo zmotno ali ga sploh ni ugotovilo. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno tudi tedaj, če na to kažejo nova dejstva ali novi dokazi. --> Sodba oziroma sklep o sodnem opominu se sme izpodbijati zaradi odločbe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, in zaradi tega, ker je sodišče uporabilo določbe o omilitvi kazni, o odpustitvi kazni, o pogojni obsodbi ali o sodnem opominu ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji. V primeru iz tretjega odstavka 359. člena (Sodišče lahko v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni) tega zakona pa se sme odločba o kazni izpodbijati tudi iz razloga, ker sodišče ni pravilno odločilo o načinu njene izvršitve. Odločba o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi se sme izpodbijati tudi, če sicer ne gre za kršitev zakona iz 5. točke 372. člena tega zakona, pač pa je sodišče nepravilno izdalo to odločbo ali ni izreklo varnostnega ukrepa oziroma odvzema premoženjske koristi, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji. Odločba o stroških kazenskega postopka se sme izpodbijati, če je sodišče o njih odločilo nepravilno ali v nasprotju z določbami tega zakona. Odločba o premoženjskopravnih zahtevkih ter odločba o objavi sodbe v tisku, po radiu ali televiziji se sme izpodbijati, če je sodišče o teh vprašanjih odločilo v nasprotju z določbami zakona. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, vendar pa mora vselej, razen če se je pritožil zgolj oškodovanec (četrti odstavek 367. člena tega zakona), po uradni dolžnosti preizkusiti: 1) ali je podana kršitev določb kazenskega postopka iz 1., 5., 6. ter 8. do 11. točke prvega odstavka 371. člena tega zakona in ali je bila glavna obravnava v nasprotju z določbami tega zakona opravljena v nenavzočnosti obtoženca, če je bila obvezna obramba, pa tudi, ali je bila glavna obravnava opravljena v nenavzočnosti obtoženčevega zagovornika; 2) ali je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon (372. člen). Če pritožba, ki je podana v korist obtoženca, ne vsebuje podatkov iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 369. člena tega zakona (razlog za izpodbijanje in obrazložitev pritožbe) se sodišče druge stopnje omeji na preizkus kršitev iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka in na preizkus odločbe o kazni, varnostnih ukrepih in odvzemu premoženjske koristi (374. člen); torej ne preverja DS. Meje preizkusa sodbe pred sodiščem druge stopnje določi pritožnik s pritožbo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritožbenimi razlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa širše, saj sodišče preizkusi po uradni dolžnosti naslednje: * če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja; * če je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, ali je podan predlog oškodovanca ali dovoljenje pristojnega državnega organa; * če je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodišče; * če se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izločen (ekskluzija); * če je bila obtožba prekoračena; * če je bil s sodbo prekršen 385. člen ZKP (prepoved reformatio in peius); * če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, če sodba nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki; * ali je bila glavna obravnava v nasprotju z določbami zakona opravljena v nenavzočnosti obtoženca, če je bila obramba obvezna, ter v nenavzočnosti zagovornika; * ali je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon. Če je bila pritožba vložena v korist obtoženca zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, se morata preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odločbe o kazenski sankciji in o odvzemu premoženjske koristi.

Answer 205

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče vendar samo v navedenih primerih: 1) če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila izrečena taka kazen; 2) če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; 3) če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega; 4) če je sodišče druge stopnje s sodbo tretji osebi vzelo predmet ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali če je pravni osebi s sodbo izreklo odvzem premoženjske koristi . O pritožbi zoper sodbo sodišča druge stopnje odloča vrhovno sodišče na seji senata po določbah, ki veljajo za postopek na drugi stopnji. Pred tem sodiščem ni obravnave. Določbe 387. člena tega zakona se uporabijo tudi za soobtoženca, ki ni imel pravice pritožiti se zoper sodbo sodišča druge stopnje. [Če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.]

Answer 206

Sodišče II. st. lahko odloča o razlogih za izpodbijanje sodbe: 1) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka; 2) zaradi kršitve kazenskega zakona; 3) zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 4) zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji. Če pritožba, ki je podana v korist obtoženca, ne vsebuje podatkov iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 369. člena tega zakona (razlog za izpodbijanje in obrazložitev pritožbe) se sodišče druge stopnje omeji na preizkus kršitev iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka in na preizkus odločbe o kazni, varnostnih ukrepih in odvzemu premoženjske koristi (374. člen); torej ne preverja DS. ODLOČBE SODIŠČE II. stopnje: (1) Sodišče druge stopnje lahko na seji senata ali na podlagi obravnave: - ZAVRŽE pritožbo kot prepozno ali kot nedovoljeno; ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje; ali - RAZVELJAVI to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev; ali - SPREMENI sodbo sodišča prve stopnje. * O vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči sodišče druge stopnje z eno odločbo. 1) ZAVRŽENJE PRITOŽBE Pritožba se zavrže s sklepom kot prepozna, če se ugotovi, da je bila podana po preteku zakonskega roka. Pritožba se zavrže s sklepom kot nedovoljena, če se ugotovi, da jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, ali če se ugotovi, da je pritožba umaknjena ali da je bila po umiku pritožba ponovno vložena, ali če pritožba po zakonu ni dovoljena. 2) ZAVRNITEV PRITOŽBE Sodišče druge stopnje zavrne s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, in tudi ne kršitev na katere pazi po UD (nekatere bistvene določbe kaz. postopka, nenavzočnost obdolženca na GO in kršitev materialnega zakona). 3) UGODITEV PRITOŽBI ----> vrnitev v ponovno sojenje Sodišče druge stopnje s sklepom ugodi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ali jo razveljavi po uradni dolžnosti in vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (razen primera iz drugega odstavka tega člena in primerov iz prvega odstavka 394. člena tega zakona - odločilna dejstva pravilno ugotovljena, a je potreben drugačen pravni zaključek), ali če misli, da je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja odrediti novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje. *Če je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena (NEDOVOLJEN DOKAZ), se sodba sodišča prve stopnje ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v škodo obtoženca. Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje tudi ko sodba ni bila izpodbijana zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če nastane pri odločanju o pritožbi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi, zaradi česar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno v obtoženčevo škodo. =Sodišče druge stopnje sme odrediti, da se opravi nova glavna obravnava pri sodišču prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom. Ponovno sojenje: Sodišče prve stopnje, ki je dobilo zadevo v sojenje, vzame za podlago prejšnjo obtožnico. Če je sodba sodišča prve stopnje deloma razveljavljena, vzame za podlago samo tisti del obtožbe, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe. !!!! Na novi glavni obravnavi smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze. Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Pri izrekanju nove sodbe je sodišče prve stopnje vezano na prepoved, ki je predpisana v 385. členu tega zakona (Reformatio in peius). Če je bil obtoženec še pred pravnomočnostjo sodbe oddan v zavod za prestajanje kazni (sedmi odstavek 361. člena), sme predsednik senata izdati sklep, da se obtoženca vrne v pripor. ---> sprememba sodbe s strani sodišča II. st. V primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavi, ampak jo spremeni po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje sme razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje samo deloma, če se dajo posamezni deli sodbe izločiti brez škode za pravilno razsojo. V takem primeru sme sodišče druge stopnje za kazniva dejanja iz nerazveljavljenega dela sodbe izreči kazensko sankcijo. Sodišče druge stopnje s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi sodišča prve stopnje sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno sodbo. Če sodišče druge stopnje spozna, da so podani zakonski pogoji za sodni opomin, spremeni s sklepom sodbo sodišča prve stopnje in izreče sodni opomin. PRIPOR: Če je obtoženec v priporu, preizkusi sodišče druge stopnje, ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani ali pa pripor odpravi. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. *Če so zaradi potrditve ali spremembe sodbe sodišča prve stopnje izpolnjeni pogoji za odreditev pripora po prvem odstavku 361. člena tega zakona, sodišče druge stopnje o predlogu odloči s smiselno uporabo določb četrtega do šestega odstavka 361. člena tega zakona. ****Sodišče II. st. ZAVRŽE OBTOŽNICO: Če sodišče druge stopnje pri obravnavi pritožbe ugotovi, da je podan primer iz prvega odstavka 352. člena tega zakona (ni predloga oškodovanca / upravičenega tožilca oz. druge okoliščine, ki izključujejo kaz. pregon), razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje in zavrže obtožnico. Enako ravna sodišče druge stopnje tudi v primeru, če ugotovi, da okrajno sodišče ni bilo stvarno pristojno za sojenje, razen če je bila pritožba podana samo v korist obtoženca. _____________________________________________ Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih izroči strankam in drugim prizadetim osebam. Če je obtoženec v priporu, mora sodišče druge stopnje poslati svojo odločbo s spisi sodišču prve stopnje najkasneje v treh mesecih od dneva, ko jih je od njega prejelo.

Answer 207

Če sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvršitev, mora poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje. Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon. Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora: 1. če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja; 2. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč; 3. če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov; 4. če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil; 5. če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal; 6. če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina; 7. če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze, ali drugi člani skupnega gospodinjstva ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora; 8. če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj; 9. če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center. Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja bolnišnično zdravljenje, - v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za tri mesece, - v primerih iz 5. in 7. točke (da konča izpit / šolo ali ker njegov ZZ tudi prestaja zaporno kazen in bi to ogrozilo preživljanje članov gospodinjstva) največ za šest mesecev, - v primerih iz 8. točke, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, - v primerih iz 9. točke(program odvisnosti) pa največ za dve leti. Prošnja za odložitev izvršitve kazni, ki jo vloži obsojenec, ki ni na prostosti, ali jo za obsojenca vložijo osebe, ki niso upravičeni vlagatelji, se zavrže in ne odloži izvršitve kazni zapora. --> Če je prošnja vložena pred vročitvijo poziva ali če prošnji niso priložena dokazila, da je razlog za odložitev nastal pozneje, sodišče prošnjo s sklepom zavrže. --> zdravstveni razlogi: V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena se mora sodišču predložiti vsak mesec novo zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju, ki mora vsebovati te elemente: - navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora; - opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja obsojenca. Prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora je treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastanejo razlogi za odložitev po 1. do 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. *Prošnji je treba priložiti tudi dokaze o razlogih za odložitev. O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v prošnji. Če se obsojenec v prošnji sklicuje na razlog iz 1. točke lahko sodišče v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za zdravje. Zdravniška komisija izda mnenje na podlagi dokumentacije, ki ji jo posreduje sodišče, najkasneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve sodišča. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži. Če sodišče ugodi prošnji za odložitev izvršitve kazni, pošlje en izvod odločbe zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na višje sodišče v treh dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka. Višje sodišče o vloženi pritožbi v roku treh dni obvesti zavod, v katerega je bil obsojenec napoten. Višje sodišče je dolžno izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od dneva prejema pritožbe. Če je bila pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni. Datum nastopa se določi tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni največ osem dni. O tem datumu je pristojno višje sodišče dolžno nemudoma pisno ali po ustrezni varni elektronski poti obvestiti zavod, v katerem mora obsojenec nastopiti kazen. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni. --> Zahteva DT Kadar zahteva pristojni državni tožilec na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odložitev izvršitve kazni zapora, lahko pristojno sodišče odloči, da obsojenca ne kliče na prestajanje kazni; če ga je že poklicalo, pa še ni pretekel rok, v katerem bi se moral zglasiti v zavodu, lahko izda predsednik pristojnega sodišča odločbo o odložitvi izvršitve kazni. Zoper to odločbo ni pritožbe. Odložitev izvršitve kazni iz prejšnjega odstavka traja v takem primeru toliko časa, dokler ne sporoči državni tožilec pristojnemu sodišču, da lahko začne z izvrševanjem kazni oziroma dokler ni izdana nova sodna odločba. --> zastaranje Pristojno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvršitve kazni. Če ugotovi, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti zaradi zastaranja, izda sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi zastaranje izvršitve kazni. Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči pristojnemu državnemu tožilstvu in zavodu, v katerem bi moral obsojenec prestajati kazen zapora. Če se ugotovi, da se izrečena kazen ne more izvršiti zaradi smrti obsojenca, izda sodnik iz prvega odstavka tega člena o tem sklep. Če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe, pošlje sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, vse spise sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji.

Answer 208

Zoper odločbo o zavrženju, zavrnitvi in ugoditvi je dovoljena pritožba na višje sodišče v treh dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev kazni, RAZEN pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka. Višje sodišče o vloženi pritožbi v roku treh dni obvesti zavod, v katerega je bil obsojenec napoten.

Answer 209

Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire. Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon. Možno je dovoliti alternativno izvrševanje kazni (vikend zapor, hišni zapor, delo v splošno korist) ali zaprositi za odlog kazni če obstajajo zakonsko določeni razlogi. POZIV NA PRESTAJANJE KAZNI: Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe. [Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, pozove na prestajanje nadomestnega zapora sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora.] Sodišče iz prvega in drugega odstavka tega člena posreduje nalog za izvršitev kazni oziroma nalog za izvršitev nadomestnega zapora zavodu, v katerega je obsojenec napoten, hkrati s pozivom na prestajanje kazni oziroma nadomestnega zapora obsojencu. Nalogu za izvršitev kazni sodišče priloži kopijo odločbe, ki naj se izvrši, ter psihološko izvedeniško mnenje, psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo o obsojencu, če jih sodišče ima. *Sodišče opremi nalog za izvršitev kazni zapora tudi s kontaktnimi podatki oškodovanca in podatki o zahtevi oškodovanca, da se ga obvesti o pobegu in izpustitvi pripornika, če je oškodovanec v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, takšno zahtevo podal in je bilo zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil. Obsojenca, ki je v priporu, in obsojenca, ki je že na prestajanju kazni, pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrožno sodišče iz prvega odstavka tega člena. Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene vse potrebno, da se najde obsojenec, ki je neznanega prebivališča. Pri odločitvi o tem, v kateri zavod pošlje obsojenca, sodišče upošteva spol, starost, vrsto in višino izrečene kazni ter pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, tudi ukrepe v programu zaščite.

Answer 210

Oškodovanec lahko v takem primeru poda kazensko ovadbo in predlog za kazenski pregon. [Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.] * pregon se začne na predlog * gre za skrajšani postopek (zagrožena kazen do 3 let) - poteka pred okrajnim sodiščem - -> v tem primeru ni preiskave, lahko se pa opravi posamezna preiskovalna dejanja Možnosti policije: Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. SPLOŠNI PREISKOVALNI UKREPI Da bi izvršila naloge iz prejšnjega odstavka, sme policija sama: - zahtevati potrebna obvestila od oseb; - opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; - za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; - ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; - razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo; - v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno. - lahko vabi osebe k sebi in od njih zbere obvestila in podatke ali jih zasliši - sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje in vzeti njegove prstne odtise -sme vzeti bris ustne sluznice tistemu, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to neogibno potrebno *O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznih dejanjih in utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o predmetih, ki so bili najdeni ali zaseženi, se napravi zapisnik ali uradni zaznamek. !!!!! Ko ravna po določbah tega člena, policija ne sme oseb zasliševati kot obdolžencev, prič ali izvedencev, razen osumljenca v primeru iz 148.a člena tega zakona. PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI 1. Tajno opazovanje (+ s prenosom / snemanjem glasu, s tajnim vstopom v prostor / vozilo, v zasebnih prostorih ali proti os., ki ni osumljenec) 2. Tajno delovanje (z uporabo tehničnih naprav) 3. Navidezni odkup in dajanje ali sprejemanje daril / podkupnin 4. Nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in zavarovanje dokazov o komunikaciji 5. Kontrola pisem ali drugih pošiljk 6. Kontrola računalniškega sistema banke 7. Prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo udeleženca 8. Prisluškovanje in opazovanje v tujih prostorih (z nasilnim vstopom) 9. Pridobivanje komunikacijskih podatkov / podatkov o lokaciji 3. os. 10. Pridobivanje prometnih podatkov 12. Pridobivanje zaupnih podatkov, spremljanje bančnega stanja / prometa Policija na podlagi zbranih obvestil in dokazov sestavi kazensko ovadbo ali dopolni prejeto kazensko ovadbo (četrti odstavek 147. člena) in jo pisno po pošti ali prek elektronskih komunikacijskih povezav pošlje pristojnemu državnemu tožilcu. PREVZEM PREGONA = SKRAJŠANI POSTOPEK Če poda kazensko ovadbo oškodovanec, pa državni tožilec v enem mesecu po prejemu ovadbe ne vloži obtožnega predloga in tudi ne obvesti oškodovanca, da je zavrgel ovadbo oziroma odložil kazenski pregon (162. člen), ima oškodovanec pravico, da kot tožilec začne pregon s tem, da poda sodišču obtožni predlog.

Answer 211

Možnosti policije: Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Da bi izvršila naloge iz prejšnjega odstavka, sme policija sama: - zahtevati potrebna obvestila od oseb; - opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; - za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; - ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; - razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo; - v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno. - lahko vabi osebe k sebi in od njih zbere obvestila in podatke ali jih zasliši. *O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznih dejanjih in utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o predmetih, ki so bili najdeni ali zaseženi, se napravi zapisnik ali uradni zaznamek. Vabljenje oseb: Če se oseba vabi zaradi zbiranja obvestil, jo policija lahko prisilno privede, če jo vabi pisno in če pisno vabilo vsebuje pouk, da se jo, če na vabilo ne bo prišla, lahko prisilno privede. Če vabilo ni pisno, se o njem napravi uradni zaznamek. !!!!! Ko ravna po določbah tega člena, policija ne sme oseb zasliševati kot obdolžencev, prič ali izvedencev, razen osumljenca v primeru iz 148.a člena tega zakona. ZBIRANJE OBVESTIL OD OSUMLJENCA: Kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za določeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec), ji mora, preden začne od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo. Osumljenca mora policija obvestiti tudi, da ima pravico uporabljati svoj jezik. *Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, se zaslišanje odloži do prihoda zagovornika, oziroma do roka, ki ga določi policija, vendar ne manj kot za dve uri. Do prihoda zagovornika se odloži tudi oprava drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Zaslišanje osumljenca se opravi po določbah 148.a člena tega zakona. Če osumljenec izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija, se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek. Vanj se vnese dani pravni pouk ter izjava osumljenca; če se želi izjaviti o kaznivem dejanju, pa tudi bistvena vsebina njegove izjave ter pripombe na zapisano vsebino. Vsebina uradnega zaznamka se osumljencu prebere in se mu vroči prepis uradnega zaznamka, kar osumljenec potrdi s svojim podpisom. Izjava osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje. !Oseba, zoper katero je bilo uporabljeno kakšno dejanje ali ukrep iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, ima pravico v roku treh dni pritožiti se pristojnemu državnemu tožilcu. Pristojni državni tožilec najkasneje v roku osmih dni od vložitve pritožbe ustno ali pisno obvesti pritožnika o tem, kar je ukrenil. Zoper obvestilo iz prejšnjega stavka ni dovoljena pritožba ali upravni spor. Na pisni predlog in z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata sme policija zbirati obvestila tudi od oseb, ki so v priporu, če je to potrebno, da se odkrijejo druga kazniva dejanja iste osebe, njihovi udeleženci ali kazniva dejanja drugih storilcev. Ta obvestila zbira v času in v navzočnosti osebe, ki jo določi preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata. Policija na podlagi zbranih obvestil in dokazov sestavi kazensko ovadbo ali dopolni prejeto kazensko ovadbo (četrti odstavek 147. člena) in jo pisno po pošti ali prek elektronskih komunikacijskih povezav pošlje pristojnemu državnemu tožilcu. V ovadbi ali poročilu za njeno dopolnitev opiše ugotovljeno dejansko stanje in navede ter predloži zbrane dokaze in gradivo, ki je potrebno za odločitev državnega tožilca ali utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka, pri čemer v kazensko ovadbo ali poročilo v njeno dopolnitev ne vpiše vsebine izjav, ki so jih posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. Če policija naknadno izve za nova dejstva ali dokaze, mora zbrati potrebna obvestila in državnemu tožilcu poslati poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe. Policija pošlje poročilo državnemu tožilcu tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil in dokazov ugotovi, da ni podlage za kazensko ovadbo. PREVZEM PREGONA = SKRAJŠANI POSTOPEK Če poda kazensko ovadbo oškodovanec, pa državni tožilec v enem mesecu po prejemu ovadbe ne vloži obtožnega predloga in tudi ne obvesti oškodovanca, da je zavrgel ovadbo oziroma odložil kazenski pregon (162. člen), ima oškodovanec pravico, da kot tožilec začne pregon s tem, da poda sodišču obtožni pred

Answer 212

Lahko odredi prikriti preiskovalni ukrep, da ugotovi resničnost dogajanja. Poskus napeljevanja / neuspelo napeljevanja: Kdor drugega naklepoma napelje k storitvi KD, za katero se sme izreči 3+ zapora, se kaznuje kakor za poskus, tudi če ni bilo poskusa. Za npr. uboj pa je kazen od 5-15, zato bo A kaznovan za neuspelo napeljevanje. Primerno bi bilo odrediti: - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju - prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj 1 udeleženca (npr. B) * pogoj kataloških KD izpolnjen: KD z zagroženo kaznijo nad 8l zapora * utemeljeni razlogi za sum da je oseba storila KD in utemeljen sum da je bilo pri tem uporabljeno komunikacijsko sredstvo

Answer 213

``` Kdo odredi? PS če obstajajo utemeljeni razlogi za sum da je bilo storjeno KD in utemeljen sum da je bilo uporabljeno konkretno komunikacijsko sredstvo. Za koliko časa? 1 mesec + lahko podaljša še za 1m (max 6m) Za katera KD: - KD zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev - KD z zagroženo kaznijo nad 8l - našteta KD ``` Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi: 1) nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju; 2) kontrola pisem in drugih pošiljk; 3) kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost; 4) prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredijo ukrepi iz prejšnjega odstavka, so: 1) kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let; 2) kaznivo dejanje ugrabitve, pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, zlorabe prostitucije, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, izsiljevanja, zlorabe notranje informacije, nedovoljenega sprejemanja daril, neupravičenega dajanja daril, pranja denarja, tihotapstva, oškodovanja javnih sredstev, jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, hudodelskega združevanja, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi ter protipravnega ravnanja z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi ; 3) druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let.

Answer 214

Brez kataloga: - pridobivanje prometnih podatkov (nastali do odredbe) - zavarovanje prometnih podatkov (za naprej) - pridobivanje podatkov o uporabniku komunikacijskega sredstva + pridobivanje podatkov o 3 os. (uporabnik številke in lokacija) KD nad 5 let zapora in našteta KD: - tajno delovanje - tajno opazovanje KD nad 8 let zapora in našteta KD: - navidezni odkup, dajanje in sprejemanje daril in podkupnin - pridobivanje podatkov iz komunikacijskega omrežja s prisluškovanjem in snemanjem in zavarovanje tako pridobljenih dokazov - nadzor pisem in pošiljk - kontrola računalniškega sistema banke - prisluškovanje s soglasjem 1 udeleženca + prisluškovanje in opazovanje v prostoru s tajnim vstopom (nekatera KD izvzeta)

Answer 215

Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po: - hišnem redu - pravilih o delovni disciplini -odredbah uradnih oseb. Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v zavodu. Disciplinski prestopki, za katere se obsojenca disciplinsko kaznuje, so: 1. fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo; 2. neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju zavoda; 3. izdelovanje, vnašanje ali posedovanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega; 4. pobeg ali poskus pobega s prestajanja kazni zapora; 5. posedovanje, vnašanje, skrivanje ali razpečevanje alkoholnih pijač, prepovedanih drog ter drugih nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali predmetov; 6. povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti; 7. nedovoljeno posedovanje ali uporaba mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih sredstev; 8. ukvarjanje s prekupčevanjem; 9. prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi in napeljevanje k temu. Kadar je glede na okoliščine mogoče, se namesto podaje predloga za uvedbo disciplinskega postopka uporabijo druge strokovne metode dela, ki vsebujejo tehnike nekonfliktnega in pomirjujočega postopanja. Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za disciplinske prestopke, so: 1. pisni opomin; 2. razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi z delom; 3. omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon oziroma druga komunikacijska sredstva; 4. oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela; 5. oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela. Če stori obsojenec v zavodu ali med spremstvom zunaj zavoda dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zavod dejanje dolžan naznaniti pristojnemu državnemu tožilstvu ali pristojni policijski postaji. Obenem z ovadbo mora zavod navesti dokaze, za katere ve, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila.

Answer 216

Obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. - Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen nad petnajst let zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal tri četrtine kazni. - Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen dosmrtnega zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal petindvajset let zapora. * obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Uvedena je možnost varstvenega nadzorstva pri pogojnem odpustu, ki mu bo v pomoč pri vključitvi v normalno življenje na prostosti. Obsojenca, ki bo pogojno odpuščen, lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, postavi pod varstveno nadzorstvo. Varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ima enake naloge kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Obsojencu, ki je pogojno odpuščen, lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, naloži te naloge: 1) zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, z njegovim soglasjem tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog; 2) obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice; 3) usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenčevemu zdravju, sposobnostim ali nagnjenju; 4) poraba dohodka v skladu s preživninskimi dolžnostmi; 5) prepoved druženja z nekaterimi osebami; 6) prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev; 7) prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi; 8) prepoved dostopa na posamezne kraje. ZIKS-1 O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija). *Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje. Komisija odloča v sestavi treh članov. Komisija odloča o pogojnem odpustu: - na prošnjo obsojenca ali - z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali - na predlog direktorja zavoda. Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu. Prošnja in predlog morata biti obrazložena. Obrazložitev obsega navedbo razlogov, na podlagi katerih lahko komisija utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, zlasti pa se opišejo odnos obsojenca do kaznivega dejanja in morebitnega oškodovanca, vedenje med prestajanjem kazni in uspeh pri morebitnem zdravljenju odvisnosti, ter pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Komisija zaseda na rednih in dopisnih sejah. Komisija zaseda na rednih sejah najmanj trikrat na leto. Predsednik komisije obvesti zavode o datumu seje najmanj 45 dni pred predvidenim datumom zasedanja. Zavod obvesti o datumu seje obsojence nemudoma po prejemu obvestila. Zavod pripravi poročilo, v katerem opredeli razloge in poda oceno glede ponovitvene nevarnosti obsojenca, ter poda predlog glede rešitve prošnje za pogojni odpust. Zavod vroči poročilo obsojencu ter mu da v podpis povratnico, iz katere je razvidno, da mu je bilo poročilo vročeno. Zavod pošlje prošnjo oziroma predlog direktorja zavoda s poročilom in povratnico komisiji najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom seje komisije. Na dopisnih sejah odloča komisija kadar: - odloča o zadevah, ko je zaradi novonastalih okoliščin in dejstev treba spremeniti prvotno odločitev, - se prošnja ali predlog zavoda glede rešitve pogojnega odpusta, s katerim bi bil obsojenec pogojno odpuščen, nanaša na datum, ki bi nastopil med dvema rednima zasedanjema, - ponovno odloča o prošnji obsojenca ali predlogu zavoda zaradi odprave odločbe v upravnem sporu, - če se na redni seji odločitev odloži zaradi pridobitve novih podatkov ali - če odloča o primerih iz 107.a člena tega zakona (pogojni odpust iz hišnega zapora). Poleg razlogov iz katerih organ zavrže vlogo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, komisija zavrže prošnjo iz prvega odstavka tega člena tudi iz naslednjih razlogov: - če obsojenec vloge ni vložil pri pristojnem organu; - če je prošnja ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika vložena brez pisne privolitve obsojenca ali - če ni obrazložena. Če komisija odloči o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, hkrati s pošiljanjem odločbe osebam iz prvega odstavka tega člena, posreduje izvod odločbe tudi centralni probacijski enoti, ta pa nemudoma določi svetovalca pristojne probacijske enote, ki bo opravljal varstveno nadzorstvo v skladu z zakonom, ki ureja probacijo. Če zavod v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta obsojenca ugotovi, da so pri obsojencu nastala dejstva in okoliščine, zaradi katerih ocenjuje, da obsojenec ne bi bil pogojno odpuščen, o tem obvesti predsednika komisije, ki zadrži izvršitev odločbe do ponovnega odločanja komisije v skladu s prvo alinejo petega odstavka tega člena. Komisija odloča na seji z večino glasov. Komisija izda o odločitvi pisno odločbo. Komisija izda odločbo najpozneje v dveh mesecih od zaključka postopka. Zoper odločbo komisije ni dovoljena pritožba. Komisija odloča o pogojnem odpustu iz hišnega zapora na prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog pristojne probacijske enote. Prošnja za pogojni odpust obsojenca v hišnem zaporu se vloži pri pristojni probacijski enoti. *Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu lahko komisija brez soglasja obsojenca od pristojne probacijske enote pridobi podatke o izvrševanju in morebitnih kršitvah pravil glede izvrševanja hišnega zapora.

Answer 217

Pogojna obsodba se sme izreči, če je sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Pogojna obsodba se ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Sodišče izreče pogojno obsodbo, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Če bo v tem primeru sodišče vseeno spoznalo, da so podani pogoji za izrek pogojne obsodbe, bo moralo v izreku določiti, da se v primeru preklica pripor všteje v izrečeno kazen. "Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 se obtožencu v primeru preklica pogojne obsodbe v izrečeno kazen všteje čas pripora od dne____)

Answer 218

Z vložitvijo obtožnice / obtožnega akta, ustavitvijo postopka ali z obvestilom oškodovancu, da lahko prevzame pregon. Ko preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava končana, obvesti o tem oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca in ga opozori, da mora v petnajstih dneh vložiti obtožnico oziroma zasebno tožbo in da se bo štelo, da je odstopil od pregona, če tega ne bi storil, in bo postopek s sklepom ustavljen.

Answer 219

Odstopi od pregona. Če državni tožilec med preiskavo ali po končani preiskavi izjavi, da odstopa od pregona, preiskovalni sodnik obvesti o tem oškodovanca in ga posebej pouči o njegovi pravici, da sme nadaljevati pregon (60. in 62. člen). Če oškodovancu obvestila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona. Če oškodovanec ne nadaljuje pregona, preiskovalni sodnik s sklepom ustavi preiskavo. Sklep se pošlje obdolžencu, državnemu tožilcu in oškodovancu. Če tekom postopka ugotovi ZOS: Preiskavo ustavi s sklepom senat, kadar med preiskavo odloča o kateremkoli vprašanju, in sicer v naslednjih primerih: 1) če spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, ni kaznivo dejanje; 2) če so okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost obdolženca, pa ni pogojev za varnostne ukrepe; 3) če je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon; 4) če ni dokazov, da bi bil obdolženec storil kaznivo dejanje; 5) ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Če preiskovalni sodnik spozna, da so razlogi za ustavitev preiskave iz prejšnjega odstavka, obvesti o tem državnega tožilca. Če državni tožilec v osmih dneh ne obvesti preiskovalnega sodnika, da odstopa od pregona, zahteva preiskovalni sodnik, naj senat odloči o ustavitvi preiskave. Sklep o ustavitvi preiskave se pošlje državnemu tožilcu, oškodovancu in obdolžencu; če je ta v priporu, ga je treba takoj izpustiti. Zoper ta sklep imata državni tožilec in oškodovanec pravico pritožbe. Če se je zoper sklep o ustavitvi preiskave pritožil samo oškodovanec in je pritožbi ugodeno, se šteje, da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon.

Answer 220

Pripor se sme na obrazložen predlog tožilca izjemoma odrediti zoper tistega, za katerega je utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti: 1) če se skriva, če se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali če so podane druge okoliščine, ki očitno kažejo na nevarnost, da bo sicer pobegnil; 2) če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let, kadar je podan razlog za pripor iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona. O pritožbi zoper sklep o priporu odloča senat okrožnega sodišča (šesti odstavek 25. člena). Pred vložitvijo obtožnega predloga sme trajati pripor le toliko, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne več kot petnajst dni. Glede pripora od izročitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave se smiselno uporabljajo določbe 207. člena tega zakona; pri tem mora sodnik vsakih mesec dni preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Če je obdolženec v priporu, mora sodišče postopati posebno hitro.

Answer 221

Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.

Answer 222

Poseg v pravico do zasebnosti (biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega) v sklopu katere je varovana tudi tajnost pisem in drugih občil. URS pogoji za poseg: - poseg določen v zakonu - dovoli sodišče - časovno omejen - nujen za uvedbi ali potek kazenskega postopka ali varnost države Lahko izvajajo le v PKP! 1. Tajno opazovanje (+z uporabo tehn. Sredstev) 2. Tajno delovanje (+ z uporabo tehn. Sredstev) 3. Navidezni odkup/dajanje/sprejem daril/podkupnin 4. Nadzor telekomunikacijskega omrežja s snemanjem in prisluškovanjem 5. Nadzor pisem in pošiljk 5. Prisluškovanje s soglasjem 1 os 6. Nadzor bančnih računalniških sistemov + Pridobivanje podatkov o komunikaciji in lokaciji 3.os. +Prisluškovanje in opazovanje s tehn.sredstvi in tajnim vstopom 7. Pridobivanje prometnih podatkov in zavarovanje bodočih prometnih podatkov 8. Pridobivanje naročnikih podatkov o uporabniku komunikacijskega sredstva 9. Pridobivanje podatkov o transakcijah in prometu na računih Odredba mora biti izdana pisno, izjemoma ustno (v 12h pisno) *Če se PS ne strinja s predlogom o tem pisno obvesti DT (ne izda sklepa, niti sam ne more spremeniti predlaganega PPU) Izločitev dokazov pridobljenih s PPu: - PPU izveden brez odredbe ali v nasprotju s to - PPU izveden za nekataloska KD - za izdajo odredbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji - zaslišanje privilegirane priče, ki se je odpovedala pričanju