Uredba Bruselj II (zakonski spori, spori glede starševske odgovornosti) Flashcards
Zakonca iz Slovaške (slovaška državljana) sta se za dve leti odselila v Slovenijo, kjer sta v Ljubljani za dve leti dobila službo. Njun otrok, star 15 let je ostal na Slovaškem, kjer se šola na gimnaziji. Po dveh letih je mati vložila tožbo za razvezo – v Ljubljani, saj sta zakonca tedaj tam imela običajno prebivališče. Obenem je zahtevala, da se otroka dodeli v vzgojo in varstvo njej, obenem pa očetu naloži plačevanje preživnine. Oče je pristojnosti sodišča glede zadnjih dveh zahtevkov nasprotoval. Mati pa je navedla, da sodišče mora po ZPP po uradni dolžnosti ob razvezi odločiti še o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka. Kaj naj naredi sodišče?
V konkretnem primeru zakonski spor (razvezni postopek) zajema tudi odločanje o starševski skrbi/odgovornosti. V tem primeru pa velja izključna pristojnost po evropskem pravu in sicer je pristojno sodišče v kraju običajnega prebivališča otroka (Slovaška). V konkretnem primeru pa slovensko pravo, nacionalno pravo nasprotuje evropskemu pravu, saj določa, da je pristojno sodišče po kraju toženca (zakonski spori). Vseeno pa evropsko pravo prevlada nad nacionalnim pravom in se mora slovensko, nacionalno pravo umakniti.
Rešitev: Slo sodišče v pravdi ne sme odločati o zadevah glede otroka, ampak le o razvezi. EU pravo za zadeve glede otrok določa prebivališče otroka. V BU II je posebna določba, da je sodišče, ki je pristojno za razvezni spor, lahko pristojno tudi za vprašanja glede otroka, če se vse stranke s tem strinjajo. V tem primeru se ne strinjajo, zato ne pride v poštev.
Slovensko sodišče je otroka dodelilo v vzgojo in varstvo očetu. Živita v Sloveniji. Mati živi v Avstriji ter ima pravico do stikov. Dogovorjeno je (med drugim), da otrok vsake zimske počitnice v Avstriji. Dve leti je to delovalo, v letu 2012 pa mati po koncu počitnic otroka ni vrnila v Slovenijo. Po trinajstih mesecih je pri avstrijskem sodišču vložila tožbo za spremembo odločbe o vzgoji, varstvu in stikih glede otroka, češ da ima otrok sedaj običajno prebivališče v Avstriji. Ali je ravnala prav?
Načeloma velja, da se ne more priznati običajnega prebivališča otroka v državi, v katero je bil ugrabljen, torej v kateri je nezakonito, zato se tudi materi ne more priznati takšen zahtevek. Gre za preventivno določbo, da starši-ugrabitelji tega ne bi počeli. Torej, fingira se, šteje se, kot da ima otrok še vedno običajno prebivališče v državi, iz katere je bil ugrabljen in je tam do trenutka ugrabitve imel običajno prebivališče. Slovensko sodišče ostane pristojno. To velja samo še eno leto po ugrabitvi otroka, v tem času mora starš-žrtev začeti postopek pred pristojnimi sodišče za vrnitev otroka. Če preteče eno leto brez aktivnosti tega starša, lahko pride do prenosa pristojnosti v drugo državo.
