Čezmejno dokazovanje Flashcards
Priča, ki jo želi zaslišati slovenski sodnik v Kopru, živi v Trstu. Kako naj slovenski sodnik zasliši omenjeno pričo?
Po uredbi EU velja, da se lahko sodišča držav članic poslužijo pasivne ali aktivne pravne pomoč. Pasivna pravna pomoč bi v konkretnem primeru pomenila to, da bi slovenski sodnik šel v Trst in zaslišal omenjeno pričo. Aktivna pravna pomoč pa bi pomenila, da bi italijanski sodnik v Trstu opravil zaslišanje omenjene priče. Po zadevi Adler tudi velja, da se upošteva evropsko pravo, ne glede pa se nacionalnega prava. Vseeno pa je v tem primeru nekoliko drugačn odločitev in odklon od omenjene zadeve Adler. Ko gre za zaslišanje priče pred domačimi sodišči, je SEU reklo, da se lahko v teh primerih uporabi nacionalno pravo in priče vabi na zaslišanje pred domača sodišča. To je bolj ekonomično, zasleduje pa tudi načelo neposrednosti, pričo se lahko sooči z drugimi pričami, taka rešitev ima številne prednosti. Pričo se povabi v skladu s to uredbo, ki ureja čezmejno vročanje.
Pri čezmejnem vročanju pa še vedno velja zadeva Adler!
Ali lahko domače sodišče zoper pričo iz tujine uporabi prisilna sredstva, če se noče udeležiti zaslišanja?
SEU je o tem odločalo v zadevi Lippens. Šlo je za vprašanje, ali lahko zoper pričo, ki je v tujini, sodišče odredi prisilne ukrepe. SEU je reklo, da lahko odredi prisilne ukrepe, v kolikor ne nasprotujejo pravu EU. Problem je, ker v tem konkretnem primeru je šlo za vprašanje zaslišanja stranke, in zadeva do danes ni popolnoma razščiščena. Galič pravi, da če lahko sodišče za izvajanje dokazov uporabi nacionalno pravo, lahko zaradi tega uporabi tudi prisilne ukrepe po nacionalnem pravu, torej recimo denaro kazen. Privedenje osebe oz. uporaba fizične prisile pa ni dovoljena, saj gre za poseg v suverenost druge države.
Slovenski državljan doživi prometno nesrečo v Avstriji. Ali lahko sodnik napoti sodnega izvedenca na pregled terena, kjer se je zgodila prometna nesreča (ogled ceste, ovinka, vidljivost)?
Načeloma v našem pravnem redu izvedenca razumemo kot pomočnika sodišča in s tem tudi povezujemo pojmovanje njegovega dela - kot delno izvajanje oblasti. Vendar ne razumejo vse DČ tega tako, ampak izvedenca razumejo kot pomočnika strank, kar bi pomenilo, da ne izvaja oblasti. Tako ga razume tudi SEU, ki pravi, da lahko sodišče sodnega izvedenca napoti v drugo državo, da opravi recimo pregled. Vseeno pa je še dodalo, da v kolikor bi delo napotenega izvedenca bilo povezano z javnimi omejitvami (recimo zapora ceste) ali poseganjem v pravice drugih (npr. hišna preiskava), v teh primerih bi moralo sodišče pridobiti dovoljenje - za pasivno pravno pomoč. V kolikor pa gre za recimo pregledovanje evidenc ali kraja dogodka, takšno dovoljenje ni potrebno.
Ali lahko slovenski sodnik opravi zaslišanje priče, ki je na Finskem, preko videokonference?
Da, le da gre v tem primeru za eno od oblik čezmejne pravne pomoči, torej ali aktivno pravno pomoč, pri čemer zaslišuje finski sodnik, slovenski sodnik pa je pasiven, ter samo sledi zaslišanju. Lahko pa gre za pasivno pravno pomoč, pri kateri slovenski sodnik zaslišuje, finski sodnik pa samo pazi, da zaslišanje poteka v skladu s pravom.
Bi se lahko pričo na ta način povabilo, da je zaslišana preko videokonference? Načeloma ne, saj ne moremo zanikati pojavnosti slovenskega sodnika v tujini - čeprav preko videokonference, on izvaja svojo oblast v tujini.
Ali lahko sodišče, ki je bilo zaprošeno za opravo določenega procesnega dejanja, zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imelo s tem?
Da, vendar samo, če gre za stroške izvedencev in stroške tolmačev. V teh primerih, z gramatikalno razalgo, lahko ugotovimo, da sodišče, ki je bilo zaprošen za opravo takšnega procesnega dejanja, zaprosi za povrnitev stroškov. Istočasno pa so iz te povrnitve stroškov izvezeta zaslišanja priče, in namreč z namenom, saj je stroškovno neugodno, preveč birokracije za minimalno povrnjene stroške. Torej, sodišča ne morejo zahtevati povrnitve stroškov za zaslišanje priče, ker so stroški nizki, preveč pa je birokracije.
