Statistika Flashcards
Opišite osnovne statistične pojme: populacija in vzorec
Populacija je končna ali neskončna množica, ki jo statistično preučujemo.
V praksi preučujemo le končno podmnožico populacije, rečemo ji vzorec.
Opišite osnovne statistične pojme: statistična enota in statistična spremenljivka (znak)
Posamezni element populacije je statistična enota ali na kratko enota.
Statistični znaki ali statistične spremenljivke so tiste značilnosti posameznih enot, ki nas v danem primeru zanimajo.
Opišite osnovne statistične pojme: statistični parameter.
Značilnostim populacije kot celote rečemo statistični parametri. Na njihovem temelju se potem oblikujejo ustrezne napovedi oziroma odločitve.
Povejte primer statistične raziskave in na njem razložite osnovne statistične pojme.
Razložimo opisane pojave na primeru:
Branje revij je v Sloveniji množičen pojav. Časopisna hiša, ki izdaja več vrst revij, mora pravilno načrtovati število izdanih revij. Zato preučuje tiste pojave, ki vplivajo na pravilne odločitve v poslovanju. V tem
primeru je populacija množica vseh prebivalcev v Sloveniji. Vsak od njih predstavlja statistično enoto.
Tisoč naključno izbranih Slovenk in Slovencev, ki sodelujejo v raziskavi, pa predstavlja vzorec. Statistični
znak je npr. delež dohodka, ki ga Slovenec oziroma Slovenka nameni za nakup revij. Statistični parameter
pa je povprečni delež dohodka, ki ga za nakup revij nameni celotna populacija.
Definirajte
frekvenco,
relativno frekvenco in
kumulativno frekvenco
dane statistične
spremenljivke (znaka).
Frekvenca pove, kolikokrat v raziskavi naletimo na določeno vrednost statistične spremenljivke.
Relativna frekvenca pove, kolikšen delež statističnih enot ima določeno vrednost statistične spremenljivke.
Kumulativna frekvenca pove, koliko statističnih enot ima vrednost statistične spremenljivke, ki je manjša ali
enaka določeni vrednosti te statistične spremenljivke.
Na primeru opišite tri načine grafičnega prikazovanja podatkov.
Pri pouku športne vzgoje so100 dijakom izmerili telesno višino. Rezultati so prikazani:
s frekvenčno tabelo,
s frekvenčnim kolačem,
s frekvenčnim poligonom in histogramom.
Na enak način lahko prikažemo tudi opisne ali kvalitativne podatke (preglednica, stolpični diagram,
frekvenčni kolač).
Definirajte aritmetično sredino (povprečje) podatkov.
Če se številski podatki x1, x2, x3 … xn pojavljajo s frekvencami f1, f2, f3, … fn, je njihova povprečna vrednost enaka:
x1f1 + x2f2 + x3f3 … xnfn/ (f1+f2+f3 … +fn)
V primeru zvezne spremenljivke so x1, x2 … xn sredine statističnih razredov.
Definirajte modus podatkov. Kako ga določimo?
Podatek, ki je v množici podatkov najpogostejši, je modus.
Množica podatkov, v kateri je vsak podatek enako pogost, nima modusa.
Definirajte mediano podatkov. Kako jo izračunamo v odvisnosti od števila podatkov?
Podatek, ki leži na sredini vseh po velikosti urejenih podatkovne mediana.
Če je podatkov liho število, je mediana srednji podatek. Če je podatkov sodo število, je mediana povprečna vrednost dveh osrednjih podatkov.
Definirajte kvartile.
Prvi kvartil Q1 je mediana tistih podatkov, urejenih po velikosti, ki so levo od mediane vseh podatkov.
Tretji kvartil Q3 je mediana tistih podatkov, urejenih po velikosti, ki so desno od mediane vseh podatkov.
Kako narišemo škatlo z brki?
http://prntscr.com/15qlg0s
Škatla predstavlja širino intervala, znotraj katerega je osrednjih 50 % vrednosti statističnega znaka; Q3 - Q1 je medčetrtinski razmik.