Razvojna psihologija, definicija, spremembe in sodobna razvojno.psihološka perspektiva

Question 1

Kaj je razvojna psihologija?

Answer 1

Razvojna psihologija je znanstvena disciplina, ki preučuje spremembe in dolsednosti psihičnega delovanja pri posamezniku v času od spočetja do smrti.
Ukvarja se s tem, kako in v čem se ljudje spreminjajo alo ostajajo enaki v daljšem časovnem obdobju.
Sodobna razvojna psihologija je usmerjena v preučevanje psihičnih sprememb in doslednosti, ki se pojavijo od človekovega spočetja do smrti (Baltes, 1987).
Pride do telesnih, mišljenjskih, čustvenih (uravnavanje čustev) sprememb. Doslednost, ostaja enak časovni mejnik, osebnostne značilnosti, temperament, dedni zapis.

Question 2

Katere spremembe poznamo?

Answer 2

1. način:
   Količinska raven - pogostost, intenzivnost vedenja, npr. otrok se uči besed in si razvije besedišče.
   Kakovostna raven: v vrsti, načinu, strukturi in organizaciji vedenja, npr. način govora (enobesedni stavki, kompleksnejši stavki), sprememba načina govora, poganjalček (sprememba na področju grobe motorike), finomotorični gibi.
2. način:
   Progresivne - v smeri večje kompleksnosti/učinkovitosti vedenja.
   Regresivne - v smeri od bolj kompleksnega/učinkovitega do bolj enostavnega/manj učinkovitega vedenja.

Question 3

Kaj je pomembno za spremembe?

Answer 3

Mora iti za telesno spremembo. Moramo vedeti, ali je večja učinkovitost ali manjša. V primeru s priborom gre za regresijo, kar ni isto kot regresivna sprememba. Ko gre za spremembe, govorimo o manjšanju uporabe besed, manjšanje refleksov, zmanjšanje sluha, vida, mentalno-spoznavnih funkcij.

Question 4

Kaj mislimo z večsmernostjo razvoja?

Answer 4

Večnamernost razvoja: vsakem obdobju pride do povečanja ali upadanja. Vedno gre sočasno v vse smeri, celostno (čustveno, telesno, kognitivno). Na vseh področjih pride do sprememb.

Question 5

Kaj je vedenjska prilagodljivost?

Answer 5

Posameznikova sposobnost prilagajanja razvoja vedenjskih vzorcev v okolju na različne načine, situacije v okolju. Imamo kapaciteto prilagajanja na spremembe.

Question 6

Kako se odraža doslednost razvoja?

Answer 6

Odraža se razvojna doslednost povprečnega vedenja določene starostne skupine. V enakih obdobjih gremo skozi enake mejnike.

Question 7

Katere vidike razlage pozna sodobna razvojno-psihološka perspektiva?

Answer 7

Zveznost (kontinuiteta) in nezveznost (diskontinuiteta) razvoja:
Pojmovanje razvoja kot kumulativnega razvoja (zveznost), npr besedišče. To pomeni, da se nekaj nalaga (od malo proti več). Več besed, vedno daljši stavki. Diskontinuiran pomeni, da se stopnja ustavi (razvija, se ustavi, spet razvija). Gre za kakovostno spremembo, novo obliko vedenja. Pojavljajo se predvsem novi načini vedenja v določenih razvojnih obdobjih.

Temeljni dejavniki okolja (dednost in okolje)

Aktivna narava proti pasivni naravi:
Posameznik je lahko bitje, ki ga oblikuje okolje, in je pasiven. Teorije učenja (socialno, modelno …). Delno tudi teorija socialnega učenja (mehanistično pojmovanje). Poudarek na aktivni naravi človeka (OBR). Kognitivno-konstruktivistične teorije (sam razvoj je odvisen od posameznika)(Piaget, Vigotski). Deloma ekološka smer in teorija socialnega učenja.

Kontekstualeni razvoj: 3 kontekstualni sistemi:

1.Starostno normativni vplivi - predvidljivi biološki in socialni vplivi, dogodki, ki se vežejo na določeno starostno skupino ljudi ali družb (hoja: pri enem letu (+ ali - 3 mesece), vstop v šolo, puberteta, rast zob.

2. Zgodovinski normativni dogodki: vsi enkratni dogodki v specifičnem zgodovinskem času, ki jih izkusijo vsi ljudje v družbi, v kateri se pojavljajo. Veljajo za vse ljudi enako. Vojna, korona, potresi, poplave. Imajo vpliv na vsakdanje življenje. Izum tiska, tehnologije, interneta.
3. Nenormativni dogodki: so nepredvidljivi dogodki, ki se zgodijo posamezniku ali nekaj posameznikov vplivajo na njihov razvoj. Sodi v ozko skupino ljudi. Smrt v družini, nesramnost v šoli, prometna nesreča, zadetek na loteriji.

Question 8

Kaj se sprašujemo pri temeljnih dejavnikih okolja?
Kakšen je interakcionistični pogled?

Answer 8

Ne sprašujemo več kateri, ampak KOLIKO.
Interakcionistični pogled: kako sodelujeta dednost in okolje, kako se bodo dani vplivi izrazili, odvisno od vplivov specifičnega okolja (to pomeni, da isti genetski vplivi se pokažejo kot različno vedenje v različnih okoljih in obratno - isto okolje različno vpliva na ljudi z različno genetiko).

Question 9

Kaj je genotip?
Kaj je pomembno?
Kaj nam pove koeficient hiereditarnosti?
Kaj ima največji KH?
Na kaj še vpliva?

Answer 9

Genotip je dednost, ki je pridobljena od staršev preko DNK. Pomemben je koeficient hiereditarnosti = h = dedljivost. Pove nam, v kolikšni meri je dednost z dednega zapisa in s strani okolja. Telesne značilnosti imajo največji koeficient hiereditarnosti. Vpliva tudi na temperament in ima visok KH, kakor tudi inteligentnost.

Question 10

Kaj je Fenotip?

Answer 10

Značilnost otroka, ki je osebnostna lastnost zaradi interakcije genotipa in okolja. Kaj se bo zgodilo v interakciji z genotipom.

Question 11

Katere vrste interakcij genotipa z okoljem poznamo?
Kateri dejavniki so pomembni pri tej interakciji?

Answer 11

Pasivni vpliv genov - pod kakšnim pogojem se bo razvil genotip. Splošna inteligentnost ima visok KH (to pomeni, da če bo starš inteligenten, bo tudi otrok). Če imamo inteligentnost (starši), je večja izobrazba, posledično boljše službe, kar vpliva na večji dohodek. Zanima nas razvoj fenotipa.
SES (socialno-ekonomski status). Največ vpliva ima izobrazba (matere), prihodki (mesec) in število knjig (večji ekonomski status).
Otrok bo imel večji inteligentni potencial. Imajo večji SES status. Rodi se v okolju, polno spodbud (knjige). Nič mu ni treba naredit in je potencial v razvoju spodbujal. Rodil se je v banki in je v spodbudnem učnem okolju razvil potencial.

Question 12

Kaj je reaktivno (evokativni) vpliv genov?
Kaj vzgojitelji naredijo za temperament?

Answer 12

Otrok, ki je živahen. Je zelo aktiven in dejaven. Okolje bo zaradi tega imelo več nadzora. Torej sprovocira določeno vedenje. Sledilo bo temu, kaj otrok počne. Večkrat ga bodo spomnili na delo in zato naredi nalogo površno. Ima več nadzora, mu težimo, bo večkrat kregan. Otrok ima večjo verjetnost, da otrok razvije slabo samopodobo in se upira.
Otrok, ki je priden, ga pohvalijo, ne kregajo, ljudje ga sprejemajo. Posledično bo imel boljšo samopodobo, ponos, priljubljenost in manj nadzora s strani staršev.
Kot vzgojitelj se je treba otroku prilagajati. Moramo zagotoviti enake možnosti. Poznati moraš otroke in imeti plan b (dodatne pripomočke).
Torej vsak se rodi z genotipom, na katerega bo okolje imelo drugačen vpliv, odziv. Temperamentna značilnost izzove iz okolja, odreagira na genotip. Odvisnost genotipa vpliva na okolje, torej kako se odzovejo.

Question 13

Kaj je aktivni vpliv genov?

Answer 13

Genotip se rodi v okolje, ki ni spodbudno. Moraš biti aktiven. Na podlagi genetskih značilnosti izbirajo, oblikujejo ali preoblikujejo - izkušnje - izvor okoljskega vpliva je lahko kdorkoli ali karkoli. Sam moraš poiskati okolje, da razviješ svoj fenotip.

Question 14

Katera so obdobja razvoja?

Answer 14

Prenatalno obdobje (od spočetja do rojstva)
Dojenček (0-12 mesecev) in malček (12-36 mesecev)
Zgodnje otroštvo (3-6 let)
Srednje otroštvo (6-9 let)
Pozno otroštvo (9-12 let)
Zgodnje mladostništvo (11/12-14 let)
Srednje mladostništvo (14-17/18 let)
Pozno mladostništvo (18-22/24 let)
Mladi na prehodu na odraslost (18-25/30 let)
Zgodnja odraslost (36 … )

Question 15

Kaj je telesni razvoj?

Answer 15

Gre za zunanji in notranji del telesa. Razvoj zaznavnih in gibalnih sposobnosti in spretnosti. Zaznava pomeni interpretacija informacij (čutila). Razvoj celic, možganov, skeleta …

Question 16

Kaj je spoznavni razvoj?

Answer 16

Je mišljenje, način reševanja problemov, govor, učenje, sklepanje. Kognitivni razvoj je ozek delček spoznavnega razvoja.

Question 17

Kaj je socialni razvoj?

Answer 17

Kaže se kot razvoj komunikacije, medosebnih odnosov, socialno razumevanje, moralni razvoj. Z njimi lahko živimo v družbi.

Question 18

Kaj je čustveno osebnostni razvoj?

Answer 18

Spremembe v doživljanju, različne osebnostne značilnosti. Izražanje čustev, enkratnih načinov, posameznik se odziva na okolje (temperament, osebnostna značilnost).

Question 19

Kaj je značilno za obdobje dojenčka in malčka?

Answer 19

Visoka stopnja odvisnosti od drugih in velika kompetentnost,
Dobro razvite senzorne in zaznavne sposobnosti,
Hitri telesni in intelektualni razvoj,
Konec 1. leta: močno oblikovana navezanost otrok - pomemben drugi,
Spoznavni razvoj: pojav simbolne funkcije specifične socialne značilnosti,
Razvoj samozavedanja (loči sebe od drugih takoj po rojstvu),
Po 2. letu hiter razvoj govora, relativne samostojnosti,
Zanimanje za vrstnike.

Question 20

Kaj je značilno za zgodnje otroštvo?

Answer 20

Povečanje igralne dejavnosti,
Razmah razvoja simbolnih funkcij z domišljijo,
Večja samostojnost: skrb zase, toleriranje ločevanja od staršev,
Socialni stiki: več odraslih izven družine in vrstniki,
Spoznavni razvoj in govor: zelo hiter razvoj, prepoznamo določeno nelogičnost v mišljenju. Mišljenje namreč obvladuje zaznava, omejen pa je s pomanjkanjem izkušenj s stvarmi, dogodki, pojavi,
Razumevanje socialnega sveta: precej egocentrizma (manj kot smo to mislili nekoč).

Question 21

Kaj je značilno za srednje in pozno otroštvo?

Answer 21

Telesni razvoj se upočasni
napredek: več mišične moči in boljše gibalne spretnosti
boljša okulomotorika (grafomotorika in drobne spretnosti)
Spoznavni razvoj: mišljenje postane logično, a vezano na konkretne stvari in upad egocentrizma, kar se skladno ujema s socialnim razvojem,
Socialni razvoj: več zanimanja za družbeno smiselne dejavnosti in uporabnost teh dejavnosti v realnosti,
Veča se vloga vrstnikov, prijateljstva trajnejša
Obdobje poznega otroštva je pri deklicah krajše kot pri dečkih.

Question 22

Kaj je značilno za zgodnje, srednje in pozno mladostništvo?

Answer 22

Telesni razvoj: znaki pubertete - hitra telesna rast in razvoj sekundarnih spolnih znakov (Ž: 10-12. leto, M: 12-14. leto)
Zgodnje in deloma srednje: hiter telesni razvoj z doseganjem reproduktivne zrelosti,
Spoznavni razvoj: razvoj logičnega mišljenja v smeri abstraktnosti,
Oblikovanje identitete,
Relativno psihološko osamosvajanje od pomembnih drugih sega v pozno mladostništvo,
Vpliv vrstnikov najpomembnejši glede na ostala obdobja, a ne na vseh področjih, saj so starši pomembni na pomembnih področjih.

Question 23

Kaj je značilno za zgodnjo, srednjo in pozno odraslost?

Answer 23

1. polovica zgodnje odraslosti: razvoj doseže optimum,
   Spoznavni razvoj: razvoj pragmatične komponente reševanja problemov,
   Naloge: prva zaposlitev, oblikovanje in razvoj poklicne kariere, večina se finančno osamosvoji, selitev od primarne družine,
   Oblikovanje dolgoročne, intimne partnerske zveze, družina in otroci,
   Prijatelji z vrstniki izgubijo na pomenu glede na mladostništvo,
   Vrednota mlade slovenske družine: na novo ustvarjena družina, poklicna kariera (ne upoštevajoč finančni doprinos) pa bistveno manj,
   Srednja odraslost: največji razvoj praktične sposobnosti; vrh kariere,
   Razvoj modrosti pri nekaterih; vrh ustvarjalnosti,
   Rekonstrukcija in ovrednotenje doseženega v življenju: kriza srednjih let,
   Upad telesnih sposobnosti pri telesno manj dejavnih, drugače le malo viden,
   Rahel upad v zaznavnih sposobnosti (očala),
   Socialno delovanje se razširi v skupnost, pomoč staršem, več prostočasnih dejavnosti,
   Pozna odraslost: kronološko obdobje po upokojitvi, zahteva po novi prilagoditvi v življenju,
   Telesne sposobnosti upadejo, po 70. letu vsa bolezen, a ne ovira pri vsakdanjem življenju, razmeroma zadovoljni z zdravjem,
   Upad zaznavnih sposobnosti, ki ga nadomestijo,
   Spoznavni razvoj: nekatere sposobnosti upadejo, nekatere ne,
   Socialno področje: spoprijemanje z izgubami,
   prevrednotenje življenja.

Question 24

Kaj je značilno za prenatalno obdobje od 0 do 4 tednov?

Answer 24

Živčno tkivo oblikuje zunanji ovoj embriocelic in živčno cev živčevja. Začne se diferencirati v sprednje, srednje in zadnje možgane. Srednje možgani se bodo razvili v korteks oziroma velike možgane, ki prenaša dražljaje iz okolja in hkrati nadzoruje kompleksna vedenja, miselne procese, spomin in reševanje problemov. To je njegova naloga. Srednji možgani se bodo razvili v nevronsko stičišče za zbiranje dražljajev iz okolja za pošiljanje informacij iz telesa do stičišč in določa oziroma pošilja, kam oz. katere dele možganov gredo, torej kaj mora telo narediti. Možgansko deblo je namenjeno kontroli fizioloških procesov, ki so pomembni za našo delovanje. To je lahko dihanje, bitje srca, uravnavanje temperature, sladkorja v telesu. To je tam, ker morajo informacije čim prej priti možganov, ker so avtomatski procesi. Hrbtenjača skrbi za možnost prenosa dražljajev iz celega telesa v možgane. Ženska v tem obdobju ne ve, da je noseča.

Question 25

Kaj je značilno za embrionalno fazo (4-8 tednov)?

Answer 25

Zarodek dobi obliko človeškega telesa (obraz, roke, noge). Oči potujejo in se locirajo spredaj. Razvijeta se dve ločeni hemisferi (leva in desna).

Question 26

Kaj je značilno za fetalno fazo (8-26 tednov)?

Answer 26

Veliki možgani se pomaknejo naprej, srednji možgani so pod njim in veliki pokrijejo srednje. Nastanejo subkortikalne strukture.

Question 27

Kaj je značilno za obdobje od 23-40 tednov?

Answer 27

Strukture so ustaljene. Možgani začnejo zelo hitro rasti in se nagubajo. Začnejo se velike spremembe. Gubanje je posledica rasti možganov. Poveča se število možganskih celic. Da lahko več delamo, se učimo, opravljamo čim več zaznavanja. Nastanejo girusi, ki so hribčki, in slikusi, ki so doline. Imata točno določeno funkcijo za delovanje telesa. Nastanejo zaradi gubanja. Vse se poveže v mrežo možganskih celic.

Question 28

Kaj se dogaja s telesom na celični ravni?

Answer 28

Imamo vso strukturo. Poveča se število živčnih celic, kar imenujemo nevrogeneza, zato možgani rastejo. Te celice se razporedijo po možganih. Selijo se od kraja nastanka do dela možganov, kar imenujemo nevromigracija. Celice plezajo po nitkah gliocelice kot gimnastičarji po vrvi in se locira okoli gliocelice in gre vsakič naprej. So kot mreže pajkov, po katerih plezajo celice. Če je vse zasedeno (je veliko celic pri gliocelici) grejo naprej. Gliocelica je iz beljakovin, zato morajo nosečnice to jesti. Vsaka celica s svojo nastanitvijo določi, kaj bo počela. Ko se preseli, se spozna in komunicira z drugimi celicami s končiči in se povežejo v mrežo. Z dendriti živčne celice sprejemajo signale z aksoni jih oddajajo. Dendriti so manjši od aksonov in so kot antene. Mielinska ovojnica skrbi za prenos informacij do celice. Z dendriti srečajo aksone druge celice, kjer pride do prenosa inforamacij, kar imenujemo sinapsa (končiči dendrita in aksona). Nastajajo nove sinapse, kar imenujemo sinaptogeneza. S tvorjenjem se povezujejo v mrežo. Sinapsa je točka komunikacije med dvema celicama. Komunicirata s snovjo, ki je kemična. Ena izloča snov, druga jo sprejema. Tista, ki izloča snov, imenujemo nevrotransmiter, ki prenaša informacije do sinapse. Vse celice se zelo povezujejo, saj tako lahko preživijo. Povezave se nadaljujejo eno leto po rojstvu. Za povezovanje je pomemben dražljaj iz okolja. Te morajo biti, da preživijo in sprejemajo informacije. Mora biti spodbudno učno okolje (čustveno, telesno). Če ni informacij iz okolja, povezav ne bo. Mora preizkusiti čim več stvari. Gre za izkušnjo v čustveno-telesnem-socialnem razvoju. Če se ne poveže, umre. Temu rečemo kritično obdobje. 1-3 let je nenadomestljivo za razvoj čustev, govora. Včasih se pretirano povezujejo. Ko otrok razvije sesalni refleks, se pojavijo povezave med celicami. Čez čas te povezave propadejo zaradi novega vedenja in izkušenj. Ostanejo tiste, ki so nujno potrebne. To se imenuje obrezitev. To je izvor razlike v temperamentu in osebnosti.

Question 29

Kaj se zgodi v odraslosti?

Answer 29

Možgani se prilagodijo na edinstvene izkušnje. Naše prilagajanje se nadaljuje do 25. leta.

Question 30

Podpornik česa je bil Sigmund Freud?

Answer 30

Bil je podpornik kokaina, saj je mislil, da pomaga pri nevrozi. Uveljavil se je kot psihoanalitik (Knjiga o sanjah, 1905).

Question 31

Kaj se je zgodilo leta 1939?

Answer 31

S psihoanalizo je odprl vrata v podzavedno.

Question 32

Kaj je bilo značilno v 19. stoletju? Kaj je želel Freud? O čem so se lahko pogovarjali pacientu? Kaj je razvil? Kaj je nezavedno?

Answer 32

Spolno življenje je bilo prikrito in ljudje z mentalnimi težavami so mogli nikamor. Freud je želel, da pacienti govorijo o čemerkoli so želeli. Ležali so na kavču in bili obrnjeni stran od njega, da so se počutili udobneje. Lahko so se pogovarjali o stvareh, ki so bile takrat tabu (spolnost, spolne bolezni, mentalne bolezni, bolezni). Razvil je nov način mišljenja (nezavedno). To je, ko lahko potlačimo vase, kar vpliva na zavedno. Je pravi del nas kot dno ledene gore. Ne moreš je ignorirati, vendar jo moraš sprejeti.

Question 33

Kaj se je zgodilo leta 1882?

Answer 33

Začel je delati na Dunaju. Razvil je kokain, saj je menil, da pomaga pri depresiji in ostalih mentalnih nestabilnosti. Ko so bili znani slabi efekti (odvisnost) ni bil več tako popularen.

Question 34

Kaj se je zgodilo leta 1885? Katera ideja se je razvila? Komu je sledil? Koga je ozdravil? Kaj je poizkusil? Katero tehniko je razvil? Kako lahko nastane histerija? Kaj je storil s svojimi pacienti? Kaj je postal?

Answer 34

Freud je študiral problem histerije, ki je ena izmed vrst nevroz. To je počel s Chorcotom. Takrat se je začela ideja o nezavednem, saj je histerija del nezavednih misli. Sledil je tudi Breuerju, ozdravil je Anao O. Poizkusil je elektrohipnozo, kar ni bilo uspešno. V stanju hipnoze je naša zavest zelo občutljiva, zato je razvil tehniko tehniko prostih asociacij (nekdo leži na kavču, mu da trigger besedo, ki mu da asociacijo, kar omogoča, da prikliče iz nezavednega v zavedno). Histerija lahko nastane, ko imamo prepričanje, da se je nekaj zgodilo, čeprav se ni. Mnogokrat je histerija prišla zaradi spolnega nasilja in o tem niso želeli govoriti. Sigmund Freud je menil, da je histerija posledica mnogih vplivov. S svojimi pacienti je celo šel na počitnice, kjer so mu vse povedali. Postal je svoj pacient.

Question 35

Kaj so sanje?

Answer 35

Prej je veljalo sanje so mesto, kamor gredo misli nezavedno in sporočila za prihodnost in nonsens. Freud je želel povezati sanje z znanostjo, torej da imajo pomen.

Question 36

Kaj se je zgodilo v 20. stoletju?

Answer 36

Psihoanaliza, ki je postala vse bolj popularna (Dunaj, Zurich, New York). Razvil je nove teorije (id, ego in superego). Kasneje je zbolel z rakom v grlu (1923). Leta 1938 je odšel v London. Njegova teorija danes pomaga na mnogih področjih razvoja.

Question 37

Kaj sestavlja dinamiko duševnosti?

Answer 37

Zavest (nad gladino naše duševnosti) Nezavedno (pod gladino naše duševnosti)

Question 38

Kaj je zavest, zaveden in nezavedno?

Answer 38

Zavest - vem, kaj se dogaja Zaveden - pripadnost neki naciji Nezavedno - ni dostopno mojemu zavestnemu stanju)

Question 39

Kaj sestavlja dinamiko osebnosti?

Answer 39

Zavest Predzavest Nezavedno Ves čas so v interakciji (sili gor, dol) in se ves čas nekaj dogaja.

Question 40

Kaj sestavlja strukturo osebnosti? Kaj je teorija dveh gonov?

Answer 40

Id (ono) - Potrebe, ki so za posameznika neprijetne, se jih sramujemo in niso sprejete, npr. želje, goni, nagoni, motivi. Nekaj, kar jaz ne sprejmem. Pogost je Freudevski zdrs, ki je vedenje, ki pokaže vdor iz ida, ki je povzel ego in se realiziral. Ne bomo ga rešili, ker je nezaveden in ga oblikuje okolje. Imenujemo ga načelo ugodja (takojšnje zadovoljitve). Ego - Zavestni del osebnosti, ki nam govori, kaj ne smemo, kaj ni ok, da te želje ne smemo uresničiti. Načelo realnosti (dejstev, ki obstajajo). Uravnava id, odlaga, prestavlja. Ne prepove zahteve, ampak pomaga premestiti na primernejše želje. Superego - Pravila, vrednote, ideali, omejitve okolja. Deloma zavedne in deloma nezavedne. Pri zavednemu delu je racionalen, premišljen, pri nezavednem pa je iracionalen, nepremišljen, nezaveden. Teorija dveh gonov Libido (eros) - je gon po življenju, naklonjenost, sodelovanje, gon po združevanju. Agresija (thantos) - gon po izničenju oziroma razdruževanju (akciji), sovraštva. Vse, kar razdružuješ. Je lahko fiziološka on psihološka, saj je tišina najvišja stopnja ignorance. Oba potrebujemo za funkcioniranje posameznika in družbe.

Question 41

Kaj je gon?

Answer 41

Ni nekaj, kar je vezano samo na telesno potrebo, tudi na psihološki vidik (psihološka želja, motivacija, širšo človeško delovanje). Če greš na kosilo, s tem do osebe, ki pripravi kosilo, čuti ljubezen, združevanje. Ima funkcijo povezovanja na fiziološkem in psihološkem nivoju.

Question 42

Opredelitev psihoseksualnega razvoja.

Answer 42

Skozi razvoj otroka libido usmeri v določeno območje, tudi agresija. Na področju telesa otrok zahteva zadovoljevanje potrebe. Z draženjem tega dela povzroči užitek (erogena cona). Mesta, ki z zadovoljevanjem povzroči dober občutek, užitek. Vedenje odraslega mora biti usmerjeno v zadovoljevanje tega področja. Če so starši ektremni (preveč ali premalo) otrok ostane na tem področju. Če se fiksira na fazi, gre za nevrozo. Pri zgodnjih letih se kaže psihoza, kasnejših nevroza, ki je najbolj ozdravljiva, psihoza je najtežje ozdravljiva. Prej, ko se kažejo, se kažejo slabosti v kasnejših obdobjih.