Razvojna psihologija Flashcards
Vaje
Zakaj posameznik izvaja igro?
Posameznik ne izvaja igre zaradi posledic, ampak ker je proces zadovoljujoč. Ni igra, če je na zahtevo.
Katere so lastnosti igre?
Namernost (Ima določeno namero za igro, ne zgodi se ponesreči ampak ima namero)
Usmerjenost na predmete (Družabne igre, igrače, žoge, palice … Fizični predmeti. Poleg tega je lahko tudi subjekt, npr. lovljenje, ker se osredotoči na otroka. Predmet je lahko namišljen. Tudi pravila so predmeti, saj gre za usmerjenost na predmet v abstraktni obliki)
Pomembna aktivnost, ne posledice (On ne bo imel oprijemljivih posledic, otrok se igra, da uživa, ne da bi ubogal).
Zadovoljstvo (veselje se izraža s pomočjo svoje igre. Gre za neka prijetna občutja, navdušenje, pričakovanje. Nekaj jih pritegne, napetost, radovednost, nekaj odkrivajo, so miselno aktivni)
Alternativna stvarnost (Dejavnosti, ki jih izvaja, izhajajo iz stvarnosti, vendar jih prilagaja. Ustvarja pravila, nekaj novega)
Kaj so spoznavne igre in katere poznamo?
Te oblike se pojavljajo tudi kasneje. Lahko se nanašajo oziroma so te oblike bolj zahtevne. Prehodi niso tako jasni. Ni tako enostavna. V ozadju je nek miselni razvoj. Poznamo funkcijsko, konstrukcijsko, simbolno, dojemalno in igro s pravili.
Kaj je funkcijska igra? Kako jo prepoznamo? Kaj je dejavnost otroka? Kakšna je motivacija? Kaj otroci pridobivajo v najzgodnejšem obdobju? Kaj je pomembno? Si zamišlja? Se tudi pri živalih pojavlja ta vrsta igre?
Je prva oblika igre, ki jo otrok izvaja (ropotuljice, telo, igračke). Je edina prisotna v obdobju prvega leta. Prepoznamo jo, da preizkuša zaznavno-gibalne sposobnosti, kar pomeni, da razvijajo prijem ropotuljice (2-3 meseci). S tem ko se igra, razvija prijem. Ropotuljico trese (zvok). Opazuje predmete, kar razvija vidne sposobnosti. Brcanje, pasem kravice. Na igrišču krepijo svoje gibalne sposobnosti (zaznavna) Je motiviran, da spoznava svoje zaznavno-gibalne sposobnosti. Motivacija je notranja. V najzgodnejšem obdobju otroci pridobivajo infotmacije o predmetih. Preizkuša nove stvari. Nima namena, kot da raziskuje predmete, z njimi manipulira. Vezana je na značilnosti, ki so fizično prisotne. Ne zamišlja si, ampak so samo stvari. Tudi pri določenih živalih je igra prisotna.
Kako poteka razvoj funkcijske igre?
Obdobje dojenčka (0-1) Že v prvem mesecu. V prvem letu prevladujoča igra.
Obdobje malčka (1-3) Intenzivno se pojavljajo tudi druge oblike igre, prva počasi upada, toda ne izgine. Otrok najprej spozna igrače in se nato igra težje oblike.
Obdobje zgodnjega otroštva (3-6) Se še pojavlja, toda manj prisotna, metanje žoge, preskakovanje. Ni pravil.
Obdobje srednjega in poznega otroštva (6-11) Se ohranja v igrah prerivanja. Gre za zelo težko funkcijsko igro. Če ni pravil, govorimo o funkcijski igri. Enostavno lovljenje brez pravil je komaj še funkcijsko
Kakšen je pomen funkcijske igre?
Spoznavni razvoj (Pridobiva informacije o predmetih, otrok ima vzročno-posledične odnose (avto pade, mi ga poberemo, on to naredi). Ustvarja vzrok, posledico, razvija predvidevanje)
Zaznavno-gibalni razvoj (Uri grobe gibe (gibanje, plezanje). Pridobiva nove spretnosti, razvija zaznavanje)
Jezikovni razvoj (Oponašanje glasov drugih predmetov. Poimenovanje predmetov.
Kaj je konstrukcijska igra? Kaj so vrline igrače? Kaj je bistveno?
To pomeni, da otrok nekaj sestavlja, gradi. Povezuje materiale v nove dele. Vrline igrače so lahko predmeti ali material. Bistveno je, da vidi, da nekaj sestavlja. Otrok povezuje posamezne vrline igrače v konstrukcijo. Moramo biti prepričani, da otrok poskuša nekaj zgraditi. Lego kocke, gradnje iz peska, plastelin, urejanje kotička. Najprej si nekaj naredijo. Je razmerje med delom in igro.
Kakšen je razvoj konstrukcijske igre?
Obdobje malčka (1-3) Najprej zgradi, šele nato poimenuje. Nekaj ustvarja, ne ve, kaj. Razvoj poteka k delanju manjše konstrukcije proti večjim konstrukcijam in nastajajo težje strukture. Je razmeroma stabilna.
Obdobje zgodnjega otroštva (3-6) Postajajo težje
Obdobje poznega in srednjega otroštva (6-11) Kompleksne konstrukcije
V obdobju otroštva vnaprej pove, kaj bo gradil, gradi zahtevnejše konstrukcije, celotno predšolsko obdobje stabilno, medosebne razlike
Kakšen je pomen konstrukcijske igre?
Spoznavni razvoj (Razvoj ustvarjalnosti, razumevanje prostorskih odnosov, ohranjanje pozornosti, vzročno-posledični odnosi, razumevanje prostorskih odnosov, vztrajanje, da pride do cilja zaradi zadovoljstva, načrtovanje)
Zaznavno-gibalni razvoj (Razvoj drobnih gibov, koordinacija oko-roka)
Kaj je simbolna igra?
Ima v svojem imenu simbol, kar pomeni nekaj drugega, npr. znak, ki predstavlja neko informacijo. Je neka predstava za neko drugo stvar. Ko rečem avto, je beseda simbol za konkretno stvar. V tem obdobju imajo sposobnost domišljijskega mišljenja. Si predstavljajo, oponaša (reprezentira). Otrok to nadgradi. Imenuje se tudi igra pretvarjanja, domišljijska igra in igra kot da. Otrok v igri reprezentira neki predmet, osebo ali dejanje iz realnega ali domišljijskega sveta. Prvine so le mentalno reprezentirane in niso dejansko prostorne.
Kako prepoznamo simbolno igro?
Predmet dobi nov pomen (palica je lahko žlica)
Do neživih predmetov se obnaša kot do živih (se pogovarja z lutko, izvaja dejavnosti)
Izvaja dejavnosti, ki jih izvaja nekdo drug
Prisotnost predmeta/osebe, ki je/ga ni
Govor s predmeti
Kaj je prva oblika simbolnega posnemanja?
Odloženo posnemanje
Kateri vrsti simbolne igre poznamo? Kaj otrok prevzame? Kaj prepoznamo? Kdaj ne govorimo o igri vlog? Na osnovi česa poteka sociodramska igra? Kaj prevzema vsak posameznik? Kakšna so dejanja? Koliko otrok je vpletenih? Kdaj je ta vrsta igre igra? Katera je najvišja oblika simbolne igre? Kaj se zgodi, če otroci ne igrajo vloge dolgo?
Igra vlog (otrok prevzame določeno vlogo in se pretvarja, da je nekdo drug. Vztraja v igri in mi prepoznamo, da ima neko vlogo, npr. kuhar, hišnik. Mi to vemo, ko vemo, kaj se otrok igra. Ne moremo biti vedno prepričani, kaj se igra. Takrat ne gre za igro vlog. Moramo biti prepričani, da nekaj igra).
Sociodramska igra (igra vlog, ki poteka na osnovi interakcije med vsaj dvema soigralcema, ki prevzemata vsak svojo vlogo, kompleksna igralna dejanja, scenarij, vpletenih je več otrok. Vsak otrok prevzema svojo vlogo, npr. frizer. Ko je ta očitna, je to igra, sicer ne gre za igro vlog. Je najvišja oblika simbolne igre. Če ne igrajo vloge dolgo oziroma ni očitna, je simbolna igra, npr. trgovina, tržnica, šola).
Kakšen je razvoj simbolne igre?
Obdobje malčka (1-3) Prvič se pojavi pri 1-1,5 letu, posamezna dejanja, v igri z mentalno razvitejšim parterjem, prva simbolna dejanja
Obdobje zgodnjega otroštva (3-6) Najbolj tipična oblika igre pri 2-6 letnem otroku, pojav višjih ravni: igre vlog in sociodramske igre, pojavijo se težje oblike
Obdobje srednjega in poznega otroštva (6-11) Po 7. letu upada, igrajo se v manjših skupinah
Kakšen je pomen simbolne igre?
Socialni razvoj (v interakciji z ostalimi otroki, os osredotočenosti nase do osredotočenosti na drugega, porast socialnih odnosov)
Čustveni razvoj (uravnavanje čustev pri igri, predelava konfliktov)
Kognitivni razvoj (Ustvarjalnost, gre za prenos, da posnema izkušnje iz preteklosti, od osredotočenosti na sedanje dogajanje do osredotočenosti na oddaljeno dogajanje)
Jezikovni razvoj (kako se odziva, besede, spontano verbalno izražanje)
Kaj je dojemalna igra? Kaj otrok razume? Kaj poimenuje? Čemu sledi? Kaj je postavljanje vprašanj? Kaj dojema? Kaj daje?
Gre za to, da otrok razume odnose med predmeti in ljudmi, med pomeni in odnosi. Otrok poimenuje, kar vidi (kaj nekdo dela). Sledi navodilom v igri, postavljanje vprašanj je tudi igra, ker mu je zanimivo, dojemanje odnosov (pravilne oblike predmetov), daje navodila.
Kakšen je razvoj dojemalne igre?
Obdobje dojenčka (0-1) Sledenje navodilom (6 mesecev)
Obdobje malčka (1-3) Poimenovanje, dojemanje odnosov
Obdobje zgodnjega otroštva (3-6) Odgovarja na vprašanja, poimenuje dejanja, daje navodila, verbalizira pobude
Kakšen je pomen dojemalne igre?
Spoznavni razvoj (dojemanje odnosov, razvoj ustvarjalnosti
Socialni razvoj (prilagaja dejavnosti soigralčevi, zavedanje učinkov lastnih dejanj in na soigralca)
Jezikovni razvoj (Govorna kompetentnost)
Kaj je igra s pravili? Kaj otrok sprejme? Kdaj narašča? V katerem obdobju je prevladujoča? Katere so te igre? Kakšne so lahko? Kaj se otrok uči? Kaj jih moramo naučiti? Katera pravila so tudi del iger s pravili?
Je igra z vnaprej določenimi pravili. Kjer otrok sprejme pravila in se po njih ravna. Od 3. leta narašča, prevladujoča v obdobju srednjega in poznega otroštva. Namizne igre s pravili, igre z žogo, igre tekanja in lovljenja, igre z rimami. Nekatere so miselne, so tudi gibalne. Otrok se uči potrpežljivosti, upoštevanja pravil, saj se ne moremo igrati, ne da bi upošteval pravila. Učijo se in zmagovati in biti poraženi. Naučiti jih moramo tudi zmagati. Najbolj osnovna pravila so tudi del iger s pravili.
Kakšen je pomen iger s pravili?
Socialni razvoj (interakcija)
Jezikovni razvoj (govor)
Spoznavni razvoj (razmišljanje)
Čustveni razvoj (upoštevanje pravil, ne da se pritožuje)
Kaj je značilno za vse vrste iger? Kako prehaja med vrstami iger? Kaj določa igralni material? Kaj je bistvo?
Otrok prehaja med različnimi vrstami iger, npr. tapka žogo (F) - reče otroku podajajva si žogo (s pravili) - pretvarja se brum, brum, da je žoga avion (simbolna)
Gnete plasatelin (F) - naredi tortico (konstrukcijska) - da tortico za jesti punčki (S)
Vrsto iger sicer deloma določa igralni material, ni pa nujno, da vedno, ko se igra s kockami, da gre za konstrukcijsko.
Bistvo je, kaj počne z igračo.
Katere socialne vrste igre poznamo?
Brez udeležbe (otrok je prisoten v dejavnosti, vendar ni udeleženec, se ne igra, gleda okrog sebe, opazuje)
Opazovalna igra (otrok se ne igra, vendar ga to zanima (zelo podrobno sprašuje), opazuje igro drugih, se pogovarja, postavlja vprašanja, otrok se ne igra)
Samostojna igra (Otrok se igra samostojno. Ni v interakciji z drugimi. Igra se z igračami. Otrok ne vabi v igro. Je sam zase, zelo se koncentrira na lastno igro (do 2. leta), igrače so različne od igrač ostalih)
Vzporedna (je višja oblika socialne igre, otrok vzpostavlja pozornost na otroke, še vedno se igra samostojno, igra se s podobnimi ali enakimi igračami, pozornost je deloma usmerjena na druge, so v bližini, otroci ne vplivajo drug na drugega
Asociativna (gre za prve interakcije z otroki (najbolj osnovna oblika je, da se posnemajo, si izmenjujejo igrače, ni dela, skupnega cilja, otrok se igra z drugimi otroki, podobna ali enaka igra)
Sodelovalna (igra v skupini, skupen cilj, razdelitev dela, prevzemanje različnih vlog (nekdo je frizer, nekdo je stranka)
Do konca 3. leta opazimo vse oblike igre. Nekatere so enostavnejše. Kdo se bo igral ali ne, je težja oblika socialne igre.
Kakšen je razvoj socialne igre? Kdaj bolj naraščajo socialne oblike? Kdaj v otrokovi igri opazimo že vse vrste igre?
Kaj meni M. Parten (1932)? Kaj ne potrjujejo nove raziskave?
V obdobju malčka (1-3) naraščajo bolj socialne oblike
Do četrtega leta starosti lahko v otrokovi igri opazimo že vse opisane vrste igre
M. Parten (1932): samostojna igra - sodelovalna igra - najenostavnješa - kompleksna
Nove raziskave ne potrjujejo zaporednosti v razvoju (npr. Pepler, 1987): samostojna igra lahko predstavlja spoznavno kompleksno dejavnost, preferenca za samostojno igro
Kaj je opazovanje?
Znanstvenoraziskovalna metoda, ki se uporablja, kadar želi posameznik opisati in pojasniti posamezno vedenje v vsakdanjih situacijah in njihove interakcije z drugimi posamezniki. Eden izmed načinov opisovanja je dnevnik.
Kako lahko zapišemo in spremljamo otrokov razvoj? Kaj je cilj? Kaj moramo paziti? Kaj je pomembno ločevati? Kaj je osnova za načrtovanje dela z otrokom?
Pogovori s starši, pogovori z vzgojiteljico, pogovori z otrokom, izjemno pomembno poslušanje, sistematično in načrtno opisovanje otroka v različnih situacijah in zapisovanje
Cilj je opazovanje, spoznavanje, razumevanje in spoštovanje otroka, ne diagnoza
Pazi! Kar tu drugi povedo o otroku, je tudi pod vplivom subjektivnih razlag Po;
otrok se lahko ob različnih osebah drugače odziva in obnaša,
otrok se spreminja
Pomembno je ločevati dejstva od interpretacij (razlag) dejstev!
Informacije o otroku so osnova za načrtovanje dela z njimi
Zakaj bomo načrtno opisovali? Kaj spremljamo? Kaj rešujemo? Na kaj se pripravljamo? Kaj iščemo?
Spoznavanje otroka in vseh njegovih potreb, lastnosti, sposobnosti, interesov
Spremljanje sprememb v razvoju posameznika
Reševanje problemov: otrok se težje navaja na vrtec, se pogosto agresivno vede, ne sodeluje v dejavnostih, zaostaja za vrstniki
Pripravljanje pogovora s starši
Iskanje idej za načrtovanje dejavnosti s Po (individualno načrtovanje kurikula) ali skupino (skupinsko načrtovanje kurikula)
Druge nenavadne situacije
Drugi nameni
Kakšno je opazovanje? Kakšen vpliv ima to dejstvo?
Opazovanje je manj subjektivna metoda. Zato mora biti strukturirano in sistematično (opredelitev kategorij vedenja, trening opazovalcev, zapisovanje na stalen način)
Pristranost opazovalca, kar pomeni, da ne moremo vsemu dati enako pozornosti (v ocenjevanju, kodiranju, predznanju)
Katere delitve opazovanja poznamo? Kaj je odvisno od naše pozornosti? Kakšno je? Kateri faktorji so pogostejši?
S čim je povezano? Kakšno je?
Slučajno opazovanje:
-Koliko opazimo, je odvisno od naše pozornosti
-manj objektivno
-več vpliva subjektivnih faktorjev (implicitne teorije vzgojiteljic)
Načrtno opazovanje:
-načrtno zaznavanje, povezano s posebno (usmerjeno) pozornostjo: vnaprej načrtujemo
-Bolj objektivno kot slučajno opazovanje, a še vedno pod vplivom subjektivnih faktorjev (pričakovanja, prepričanja, vrednote opazovalca)
-Lahko samo sedim in opazujem ali je to nedelo?
-Koga bolj opazim? Ali to pomeni, da osebo tudi bolje poznam?
Katere vrste opazovanja poznamo?
Glede na vlogo opazovalca:
-Z udeležbo (poveš, svetuješ, se igraš)
-Brez udeležbe (ni interakcije z otrokom)
Glede na kraj opazovanja:
-V naravnem okolju (opazovanje brez vodenja, brez poseganja v situacijo, veliko informacij o naravnem vedenju, možni nepričakovani dogodki, ki vplivajo na rezultat opazovanja
-V laboratorijskem okolju (večja kontrola nepričakovanih vplivov, ni primerno za opazovanje spontanih vedenj, zato bolj objektivno, situacija bolj nenaravna, manj močno posploševanje na naravno situacijo)
Katere so prednosti in slabosti opazovanja z in brez udeležbe?
Opazovanje z udeležbo:
Prednosti: Naravno vedenje, pridobi več podatkov, boljše razumevanje vedenja, zaupanje in neformalnost
Slabosti: Čustvena napetost, vedenje opazovalca vpliva na vedenje opazovanca, opazovanje težko ponovljivo
Opazovanje brez udeležbe:
Prednosti: Opazovalec posameznika ali skupino opazuje z razdalje in ne učinkuje na opazovančevo vedenje
Slabosti: Občutek manjvrednosti
Katere tehnike opazovanja in beleženja vedenja poznamo?
Kaj je časovno vzorčenje?
Zapisi:
-dnevniški zapisi (na koncu dneva, ko grejo otroci spat, mesečne)
-zapisovanje kritičnih dogodkov (ko se neka stvar zgodi, si to zapišemo, npr. agresivno vedenje)
-anekdotni zapisi (tisto, kar opazujemo, poslušamo opisati čim natančneje)
-opazovalna (ček) lista (strukturiran način zapisovanja podatkov, imamo določena vedenja in ugotavljamo, ali se vedenje pojavi ali ne)
-ocenjevalne lestvice (imaš trditve in označuješ, kako pogosto je to vedenje, mora vedeti, kaj posamezne trditve pomenijo
Časovno vzorčenje: koliko časa bomo merili, časovni okvir in to izvedemo glede na okoliščine
Vzorčenje vedenja: opazujemo, ko se vedenje pojavi
Katere so napake opazovanja?
Halo efekt: Na podlagi prvega vtisa ali informacij, ki smo jih izvedeli o določeni osebi in ocenjujemo to osebo - viden je torej vpliv pričakovanja, npr. Pričakujemo, da bo otrok agresiven - opazimo več in hitreje vedenja, ki se ujemajo z našimi pričakovanji. Vloga subjektivnih teorij vzgoje in implicitnih teorij vzgojiteljic, stigmatizacija otroka v kolektiv, novopečene vzgojiteljice in mentorice
Tendenca k centru: Je jasnost ocenjevalcev, da ljudi raje razvrščajo bliže k sredini kot k ekstremom - vzgojiteljica med otroci ne vidi bistvenih razlik
Tendenca k ekstremom: Obratna kot tendenca k centru, gre za nekakšno črno-belo gledanje na stvari: eni so pridni, drugi poredni, eni hitri, drugi počasni, vzgojiteljica s to lastnostjo pogosteje opazi le izstopajoče otroke.
Logična napaka: Se nanaša na našo interpretacijo razlago rezultatov, pomeni, da povezujemo 2 ali več dejstev, ki med seboj v resnici niso povezani, pomeni, da napačno sklepamo, da sta 2 ali več dogodkov medsebojno v vzročno-posledični zvezi, a to ne drži (vpliva nek tretji)
Kako je s težavami v objektivnosti opazovanja?
Temu se težko izognemo, saj se subjektivnost prikrade v naše opazovanje.
Zato vedno potrebna velika mera previdnosti in zadržanosti.
Laže je brez truda hitro nekaj zaključevati kot pa se poglobljeno spraševati zakaj
Kaj je anekdotski zapis?
Kontinuirano zapisovanje vsega, kar se v določeni situaciji dogaja. Opazovalec zapisuje vse: vedenje oseb, njihov pogovor ter značilnosti okolja, v katerem opazovanje poteka.
Katere so smernice anekdotskega zapisa?
Opazuje in beleži vedenje, ki ga vidi.
Poskuša zabeležiti tudi podrobnosti.
Ne interpretira/sodi, kar opazuje.
Ne zapisuje, česar ne vidi.
Dejstva zapisuje v takšnem zaporedju, kot se pojavljajo.
Kaj je značilno za anekdotski zapis? Kaj pišemo? Kaj moramo spremljati? Na koga moramo biti osredotočeni?
Zapišemo čim več podrobnosti.
Kontekst, vedenje, govor, interakcija.
Osredotočenost na določenega otroka.
Kako pišemo?
Objektivnost: le dejstva!
Nejc z desno roko ujame tenis žogico in reče: To!
In ne: Nejc je zadovoljen, ker je ujel žogo.
Specifičnost:
Jan s kolenom trči v rob otroške postelje.
In ne: Jan se je udaril
Govor: zapišemo točno to, kar otrok reče
Lea reče Luki: Ga daš v pojstlco?
In ne: Lea je rekla Luki, naj da dojenčka v posteljo.
Občutljivost: ton glasu, obrazni izrazi
