Predšolska pedagogika

Question 1

Kaj moramo preseči pri igri? Kakšen proces je vzgoja?

Answer 1

Mi moramo preseči trenutno raven pri igri. Vzgoja je načrten proces.

Question 2

Kaj mora biti izdelano pri pedagoških pristopih v vrtcu?

Answer 2

Mora biti izdelan pedagoški pristop (namen, cilji, metode, področja, vloga vzgojitelja, starši). To vpliva na didaktični pristop ter rutino in dnevni red.

Question 3

Kaj je pedagogika? Kaj je predšolska pedagogika? Kaj je predšolska vzgoja?

Answer 3

Pedagogika: znanstvena veda
Predšolska pedagogika: znanstvena disciplina … predmet te discipline je vzgoja v predšolskem obdobju.
Predšolska vzgoja: proces, ki se odvija v različnih okoljih - doma, vrtcu, na različne načine: namerno, nenamerno, neposredno, posredno. Odvija se v vseh okoljih, najbolj na medijskem.

Question 4

Kako preučuje predšolska pedagogika? Kaj je v primerjavi s predšolsko vzgojo? Kaj je organizirana predšolska vzgoja?

Answer 4

Predšolska pedagogika: je znanstvena disciplina, ki teoretično in empirično preučuje.
Predšolska vzgoja: dejavnost, proces.
Organizirana predšolska vzgoja: so oblike predšolske vzgoje (ureja Zakon o vrtcih). Damo otrokom, kar ne more dobiti doma (nekdo, ki je edinec, v vrtcu najde vrstnike). Če vzgojitelji tega ne naredijo, pomeni, da ne individualizirajo, ne načrtujejo in ni takega procesa.

Question 5

Kaj pomeni empirično? Kaj je teoretično preučevanje? Napiši kvalitativno proučevanje

Answer 5

Empirično: je statistično/zastavimo hipoteze in z raziskovalnim načinom dela to odkrijemo.
Teoretično: moraš opredeliti namen, problem, cilje in jih realiziramo, definiramo
Kvalitativno: pojav in značilnosti

Question 6

Kaj je Zakon o vrtcih? Kdo izvaja predšolsko vzgojo?

Answer 6

Zakon o vrtcih je pomemben s svojem delu (začel je veljati leta 1996). Zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci in varstvo predšolskih otrok, ki ga izvajajo na domu predšolskih otrok. V Sloveniji vrtce ustanavljajo občine, organizacije. Zakon ščiti in zagotavlja. Ščiti otroka, zagotavlja informacije za ravnatelje.

Question 7

Vpliv na diferenciacijo pedagogike kot znanstvene vede: zakaj se je začela razvijati predšolska pedagogika?

Answer 7

Povečanje interesa za otrokovo rast, razvoj, vzgojo in
izobraževanje.

Povečanje interesa za probleme, s katerimi se v toku teh
procesov sooča otrok.

Odkritje velikih razvojnih potencialov otrok.

Spoznanje o pomenu tega obdobja za celoten kasnejši razvoj osebnosti - socioemocionalni, fizični, intelektualni.

Raziskave pokazale, da sta razvoj sposobnosti za učenje in inteligentnost v veliki meri odvisna od kvalitete socio-kulturnega okolja v katerem se otrok razvija, zato se pojavi težnja po izenačevanju priložnosti za šolski uspeh vseh otrok, ne glede na socialno poreklo, kot pogoj socialne pravičnosti.

Pojav: otroške psihologije, otroške psihiatrije, pediatrije in
predšolske pedagogike.

Question 8

Katero je najbolj intenzivno obdobje za razvoj možganov?

Answer 8

Najbolj intenzivno obdobje za razvoj možganov je predšolsko obdobje. V tem obdobju se inteligentni koeficient najbolj razvija.

Question 9

Kaj preučuje predšolska vzgoja? S čim se ukvarja?

Answer 9

Je znanstvena disciplina, ki proučuje probleme, stanje.
Ukvarja se z: zbiranjem podatkov, opisovanjem situacij, kritičnim proučevanjem stanja in sistematiziranjem dejstev o pojavih na področju vzgoje otrok zgodnjega otroštva in faktorjev, ki posredno ali neposredno vplivajo na njihov razvoj od rojstva do vstopa v šolo.

Question 10

Kaj je faktor? Brez česa vzgojitelji ne morejo podpreti razlogov za dogajanje?

Answer 10

Faktor: kaj pomeni nekaj, da se dogaja v določeni fazi (zakaj se). Vzgojitelji brez znanstvenih raziskav ne morejo podpreti, zakaj se nekaj dogaja.

Question 11

Kaj počnejo osnovne funkcije predšolske pedagogike?

Answer 11

Odkriva pojave, jih opisuje (deskriptivno) jih
razlaga, odkriva objektivne zakonitosti in
vzročno- posledične odnose (kavzalno).

Išče težnje, smisel in pomen pojava, ki ga
proučuje in načine, s katerimi je mogoče na ta
pojav vplivati, da bi se odvijal v želeni smeri.

Prenaša znanstvena spoznanja v prakso,
spremlja rezultate, kar ji daje povratno
informacijo za kasnejše vnašanje sprememb,
razvoj teorije in prakse predšolske vzgoje.

Question 12

Kaj se zaradi želje po izboljšanju vzgojno izobraževalne prakse v okviru predšolske vzgoje preučuje?

Answer 12

Trendi razvoja predšolske vzgoje,
pozitivne izkušnje,
identificirajo problemi in
predlagajo rešitve,
oblikujejo strategije delovanja,
metode in sredstva za spreminjanje trenutne
prakse v skladu z otrokovimi razvojnimi potrebami in družbeno, socialno- kulturnim kontekstom,
vzgoja tukaj je drugačna od vzgoje po svetu. Kulture so drugačne. Vedeti se mora, kaj hoče.

Question 13

Kaj je potrebno?

Answer 13

Proučevanje norm, vrednot in tradicij, ki
so del sredine s socialnimi, nacionalnimi,
kulturnimi značilnostmi.

Zaradi stalnih in hitrih sprememb v načinih
življenja, dela in potreb ljudi je potrebno:

stalno preverjanje vrednostnega sistema in
učinka norm ali pričakovanj, postavljenih na
področju vzgoje in izobraževanja,

usklajevanje z aktualnimi potrebami, da ne bi
postale dogme, ki bi onemogočale, da bi
znanstvena resnica postala instrument
spremembe stvarnosti. Starši se ne morejo udeležiti zaradi službenih obveznosti.

Question 14

Kaj so vrednote?

Answer 14

Vrednote so različne in je nekaj, kar nam je dragoceno, pomembno (družina, prijatelji, sodelovanje).

Question 15

Katere so dimenzije predšolske vzgoje?

Answer 15

Zdravstvena: zdravo življenje, zdrava hrana, prej se zavedaš slabih stvari, ker si ozaveščen. Ker vemo, kaj je dobro. Pomemben je v vrtcih, ker kdaj otroci niso negovani. Če starši ne vedo, je treba pomagati.
Socialni: kakovost javnih šol in vrtcev. Moramo zagotoviti ugodno razmerje. Vsi morajo imeti dostopno javno in kakovostno šolo. Nekateri otroci doma nimajo dostopa do tople hrane.
Izobraževanje: izbira v življenju — priborjena dobrina za socialni in zdravstveni vidik. Dostop do znanja, priložnost v družbi. Pomembno je znanje in ni važno, za koga.

Question 16

Kako so si med seboj odvisni?

Answer 16

Znanje pomaga družini z različnih področij in pomaga tudi ostati zdrav in se zavedati, kaj je zdravo.

Question 17

Zakaj pride do pomanjkanja dimenzij?

Answer 17

Ker starši nimajo izkušenj. Imajo pomanjkljivosti, ki jih otroku ne morejo nuditi. V vrtcu lahko najdejo informacije, ki jih otroci doma ne dobijo (jedilnik zaradi informiranosti staršev, kaj otroci jedo, nekaj lahko skuhajo doma).

Question 18

Kdo je vplival na konstituiranje predšolske pedagogike?

Answer 18

1. Platon (428- 348 p.n.š.)
2. Aristotel (384-322 p.n.š…v vlogi zagotavljanja reprodukcije družbe…znanje za
   učlovečenje in etični vidik
3. Jan Amos Komensky (1592- 1670)…otrok subjekt s svojimi značilnostmi in
   načinom spoznavanja
4. John Locke (1632- 1704)
5. Jean Jacques Rousseau (1712- 1778)
6. Johan Heinrich Pestalozzi (1746- 1827)…odziv na družbeno-ekonomsko
   situacijo…organizacija dejavnosti in pristopov
7. Friderik Oberlin (1769)
8. Robert Owen (1771- 1858)
9. Friderik Froebel (1782- 1852)”kindergarten”
10. John Dewey (1858- 1952)…razvoj pristopov v stoletju otroka
11. Ovide Decroly (1861- 1932)
12. Maria Montessori (1870- 1952)
13. Sestri McMillian (1911)
14. Rudolf Steiner (1861- 1925)
15. Loris Malaguzzi (1920-1994)

Question 19

Kaj je storil Platon?

Answer 19

Vzgoja v vlogi doseganja idealne države.
Ideja sistema vzgoje mlajših otrok, pod
nadzorom države.
Poudaril vzgojni značaj igre, literature.
Osebe, ki se ukvarjajo z otroki morajo
poznati značilnosti svojih vzgajancev. Do
otrok morajo biti pravični.

Question 20

Kaj je prvi periodiziral?

Answer 20

Prvo periodizacijo šolanja.
Vrtec: od tretjega do šestega leta starosti.
Elementarna šola: od šestega do desetega leta
starosti.
Sekundarna stopnja: od desetega do
sedemnajstega oziroma osemnajstega leta starosti.
Efebija: od osemnajstega do dvajsetega leta
starosti.
Terciarna stopnja: od dvajsetega do
petintridesetega leta starosti, nato petnajst let
aktivnega udejstvovanja v življenju polis. Od
petdesetega leta do smrti ukvarjanje z znanostjo

Question 21

Kaj je menil Aristotel?

Answer 21

Poudarek na harmoničnem razvoju
osebnosti: fizična, moralna, intelektualna
vzgoja od otroštva.
Opravil prvo razvojno periodizacijo, v kateri
ima mesto tudi predšolsko obdobje.
Otrokom naj se zagotavljajo ustrezni pogoji:
ustrezna hrana, igra, igrače,
pripovedovanje zgodb, dovolj priložnosti za
gibanje.
Od 5. leta naprej priprava na šolo.

Question 22

Kaj je storil Jan Amos Komenky?

Answer 22

Čutni svet v slikah (Orbis pictus)- prva izobraževalna slikanica.
Materinska šola (1633).
Materinska šola mora postaviti temelje fizičnega,
moralnega in intelektualnega razvoja otroka.
Odnos do vzgoje otrok: razvojni; vidi otroka, kakršen je in kaj lahko postane.
“Otrokom smo dolžni izkazovati enako ljubezen in spoštovanje kot sami sebi in ukvarjanje z njimi je največje veselje.”
Vzgoja se mora začeti čimprej, že v prenatalnem obdobju, starši naj ne čakajo na učitelje, ker je “težko ravnati drevo, ki je krivo zraslo.”
Opozarja na kritična obdobja za učenje in opozarja na možnost zamujenih razvojnih priložnosti za učenje. Potrdilo se je, da se na nek način ustavi. Po 10. letu starosti se zmožnost za učenje jezikov manjša, če se ne razvijajo kritična obdobja, ki trajajo do treh let.
Prvi je dojel, da se morajo ukvarjati s starši.
Upošteval je razvojni vidiki otroka.
Pomemben je govor.

Question 23

Kdo je John Locke?

Answer 23

Okolje določa otrokov razvoj.
Otrok se uči tako, da s čutili sprejema
dražljaje iz okolja.
“Človek lahko spozna le tisto, kar mu je
dano z izkustvom.”
Človeka je mogoče osvoboditi z izobrazbo.
Temelji kasnejših behaviorističnih pristopov v
sredini 20. stoletja.
Nepopisan list papirja.
Ne poreklo, ampak izkušnje razvijajo otroka.
Ne more se učiti, če nima izkušenj.
Omogočiti moramo izkustva.
Če jaz otroku nekaj omogočim, se bo tega naučil (behavioristični pristop).
Če je učitelj vztrajen, se bo naučil.
Behavioristi verjamejo v zmožnosti človeka ne glede na poreklo in se ne osredotočajo na meje (odvajanje od plenic prezgodaj).
Odpiral je poti učenja vsem.

Question 24

Kdo je Jean Jacques Rousseau?

Answer 24

Otrok se rodi po naravi dober; okolje ga lahko
pokvari
Zavzemal za otrokov naravni razvoj, brez
odvečnega vmešavanja odraslih
Skladno z razvojnimi značilnostmi, potrebami,
razvojnimi obdobji, ki jih je definiral
Verjel je, da narava skrbi za otrokov razvoj
Presegel do tedaj prevladujoče mnenje, da se otrok
rodi z izvirnim grehom in da je zato potrebno z
vzgojo posredovati.
Osnova nativističnih pristopov, v začetku 20. stoletja.
Nativistični pristop je pristop, v katerem sta narava in razvoj osnova.

Question 25

Kdo je Johan Heinrich Pestalozzi?

Answer 25

Švicar; nanj vpliva težko socialno stanje
kmetov in njihova neizobraženost, Rousseau.
Na svojem posestvu po letu 1768 je
ustanovil zavetišče za revne in nepreskrbljene otroke- otroke je vključeval v delo: poljedeljstvo, tkanje in predenje, učil branja, pisanja, računanja. Zavrača religijo, pomeni mu sredstvo
državne prisile.
Njegovo vzgojo ustanovo po 1805 obiščejo
filozof Fichte, Frobel, Herbart.

Question 26

Kaj je Pestalozzijeva metoda?

Answer 26

Izobrazba je pravica za vse in ne samo za otroke iz premožnejših razredov.
Verjel je, da izobraževati revne ni bila le prava stvar, ki se jo stori, toda izboljšuje funkcionalnost družbe.
Bil je tudi podpornik aktivne izobrazbe.
Njegov pristop se je zamenjal iz tradicionalne memorizacije v množičnih učilnicah h gibalnim aktivnostim, kakor tudi verovanje, da fizična aktivnost in raziskovanje narave so bili pomemben del učinkovitega učenja.
Otroci imajo prirojeno znanje, ki bi moralo biti razvito kakor da je prazno plovilo, napolnjeno z znanjem.
Vloga učiteljev, da so poskrbeli, da njihov vpliv ni oviral naravnega prebujanja razvoja.
Zgodovinski okvir: 19. stoletje. Njegove metode so se osredotočile na ravnanje z otroki kot individiumi, kar je stalo naproti izobraževalnim trendom v času. Imele so vpliv na reforme in na konstruktivistične teorije, kakor Montessori, Piaget in Dewey.
Način učilnice se je osredotočal na čustveno varnost učencev. Zavedal se je, da se učenci učijo v atmosferi strahu.
Imel je cilj izobraziti glavo, roke in srce. Glava je predstavljala razvoj intelekta in inteligentnosti skozi kritično mišljenje.
Vso znanje ima izvor v otroški izkušnji. Tako morajo biti vsi trije elementi povezani.
Roka predstavlja učenje z delanjem. Sprehodi v naravi in čas za igro je imel veliko vrednost v njegovih šolah, kakor tudi interakcija z vrstniki. Srce je predstavljalo čustveni razvoj, moralni razvoj in motivirane učence in usmerjanje v svoje izobraževanje.
Vsa področja med seboj sestavijo dejavnost, npr. srce in glava tvorita glasbo, saj je pomemben občutek in intelekt, za likovno umetnost so roke in glava, za sajenje rastlin, priprava skupinskega obroka zahteva srce, glavo in roke.
Pestalozzijeva metoda anschauung, kar pomeni direktna konkretna obravnava koncepta ali objekta. Intruktorji ne predstavljajo besed ali koncepte preden so izkušene.
Od preprostega k težjemu, od konkretnega k abstraktnemu, od bližnjega k daljnemu.
Moralo bi biti obravnavano kot vodilno načelo kakor težko pravilo, ker je bolj uporabljeno v zgodnjem otroštvu ali elementarnem kontekstu. Logično je, da bi učitelj raje, da učenec izkusi vrt, kot da sedi pri uri vrtnarjenja. S sekundarnimi učenci je abstraktno mišljenje mogoče. Konkretno učenje je bolje na začetku. Poznan je za inkluzivno metodo, empatiji in delom z manj premožnimi otroki. Verjel je, da si vsi zaslužimo izobrazbo, ko učimo v šolah. Dajemo najpomembnejšo načelo Pestalozzijeve metode.

Question 27

Kaj je upošteval Pestalozzi?
Kak je bilo s kmeti?
Kdo je vplival nanj?
Kaj so se po njem učili?

Answer 27

Načelo sistematičnosti, nazornosti, postopnosti, dostopnosti in zaporedje učnih snovi.
Kmeti so bili dolgo časa neizobraženi.
Nanj je vplival Rosseau, ki je trdil, da se otrok ne rodi z izvirnim grehom.
Po njem so se učili metode učenja.

Question 28

Kaj je naredil Friderik Oberlin?
Česa so se učili?
Koliko časa je potekala?
Katero znanje so pridobivali?
Kako so pridobivali znanje?

Answer 28

V Franciji je ustanovil prvo inštitucijo, namenjeno predšolskim otrokom, imenovana pletilna šola, ki je bila namenjena temu, da se otroci naučijo delat v tovarnah, kar je zahtevala takratna proizvodnja. Potekala je enkrat, dvakrat tedensko dve do štiri ure.
Pridobivali so znanje in spretnosti za manufakturno proizvodnjo ter znanje o naravi in religiji - navodila ob slikah, spoznavanje ob neposrednem opazovanju, ponavljanje, pomnenje zgodb iz Biblije ter religioznih pesmi.

Question 29

Kaj je ustanovil Robert Owen?
Kako se bil razdeljen inštitut?

Answer 29

1816 za otroke svojih delavcev tekstilcev ustanovil Novi inštitut za formiranje karkaterja, razdeljen na tri stopnje:
Prva stopnja: za otroke od tretjega do šestega leta starosti.
Z vključevanjem otrok v šolo do desetega leta zaščitili otroke pred vključevanjem v delo-igra, razvedrilo na prostem.
Prvič: vzgojna, varstvena izobraževalna funkcija organizirane predšolske vzgoje v času odsotnosti staršev.

Question 30

Kaj je storil Robert Owen?

Answer 30

Izboljšal je pogoje dela
Od 18. meseca je otrokom omogočal vstop v vrtec
Naredil je hiše za delavce
Predstavil socialne in izobraževalne reforme
Zmanjšal je delovni dan na 10 ur
Želel je živeti brez zločina in revščine
Poudaril je pomen zdravja (izobrazba vodi zdravja)
Največji socialist, ker je dobiček razdelil svojim sodelavcem
Začel se je spogledovati z marksizmom oziroma socializmom
Menil je, da z izobraževanjem vplivamo na socialno in zdravstveno stanje
Omogočal je izobraževalne in izobraževanje za odrasle

Question 31

Kaj je ustvaril Friderik Froebel?

Answer 31

1837 je ustanovil Zavod za razvoj ustvarjalnega spodbujanja dejavnosti otrok in mladine
1840 poimenuje organizacijo vzgoje za otroke, mlajše od 6 let kindergarten
Osnovna igra, samoizražanje, razvijanje čutil, harmoničnega življenja z drugimi
Menil je, da je spoznanje proces prebujanja notranjih sil s pomočjo senzoričnih izkušenj
Vzgojna sredstva in dejavnosti - darila in zaposlitve

Question 32

Kaj je značilno za Friderika Froebla?
Kaj je razvil?
Kaj je pomembno?
Kaj je osnova?
Na kakšen način pridobivamo izušnje?
Kaj je napačna izpeljava Froeblevega koncepta?
Kaj je igra?
Kaj je z njo prepoznal?

Answer 32

Ravnal je po Pestalozziju.
Razvil je igrače, kar je bilo nekaj posebnega.
Pomembno je, kaj se otrok iz igrače nauči in so bili del sistema (ustvaril jih je 7).
Osnova je igra.
Pridobivanje izkušenj s pomočjo konkretnega problema.
Usmerjene dejavnosti/po želji otrok je napačna izpeljava Froeblevega koncepta.
Igra je način učenja, ki je spontana (ni začetka, konca, namena). Ob naši prisotonosti ni več spontana, ampak igra ob prisotnosti odrasle osebe.
Froebel je z igro prepoznal učni potencial.
Po Froeblu je vrtec dom igre in dela, kar pomeni darila in zaposlitve.

Question 33

Zakaj se je začela razvijati predšolska pedgogika?

Answer 33

Povečanje interesa za otrokovo rast, razvoj, vzgojo in izobraževanje,

povečanje interesa za probleme, s katerimi se v toku teh procesov sooča otrok,

odkritje velikih razvojnih potencialov otrok,

spoznanje o pomenu tega obdobja za celoten kasnejši razvoj osebnosti - socialnoekonomski, fizični, intelektualni.

Raziskave pokazale, da sta razvoj sposobnosti za učenje in inteligentnost v veliki meri odvisna od kvalitete socio-ekonomskega kulturnega okolja, v katerem se otrok razvija, zato se pojavi težnja po izenačevanju priložnosti za šolski uspeh vseh otrok, ne glede na socialno poreklo, kot pogoj socialne pravičnosti.

Pojav: otroške psihologije, otroške psihiatrije, pediatrije in predšolske pedagogike.

Question 34

Kateri strokovnjaki so vplivali na znanstveno zasnovano obdobje organizirane predšolske vzgoje od konca 19. stoletja?

Answer 34

Charles Darwin (1809-1882) - zapiski o svojih otrocih, gibanje za študij otroka

Arnold Gesell (1890-1961) - iskanje povprečnih stopenj/povprečne starosti za določeno zmožnost - zasnova za znanstveni študij otroka (15 mesečni otrok … povprečno značilno vedenje) … Ustanovil je laboratorij za preučevanje otrok. Obstaja povprečje glede na okolje. Problem je normativnost, kar pomeni, da so toga pričakovanja. Ne smemo pričakovati določene normative. Ta laboratorij je pomemben za študij povprečne značilnosti otrok.

John Dewey (1859-1952) - Zagovarjal je izkustveno učenje, drugačno učenje in interes otrok. Ustanovil je laboratorijsko šolo. Na novo je napisal kurikulum, da bi omogočil izkustveno učenje.

Maslow in Rodgers - Ne krotenje, ampak slediti otroku. Maslow je narisal piramido, Rodgers je dejal, da se človek lahko samoregulira. Skupaj s Piagetom sta uvedla pedagogiko v humanističnih pristopih. V 60. in 70. letih je bila pomembna humanistična teorija, ki je temeljila na otrokovih potrebah.

Question 35

Kaj se je zgodilo v šestdesetih letih 20. stoletja?
Kaj se je zgodilo 70., 80., 90. leta?

Answer 35

V šestdesetih letih se je začel humanistični razvoj in ideja svobodnega duha (antiavtoritarno obdobje). Delovali so humanistični psihologi in osredotočenost na diskurz otrokovih potreb.

70., 80., 90. leta je bil optimizem.

Question 36

Kaj se je zgodilo konec prejšnjega in začetek 21. stoletja?

Answer 36

Pride do diskurza pravic in ne zgolj potreb, kar pomeni, da je pravica zahteva. V vseh postopkih imajo otroci pravico. Odločitve otrok so postale pomembne. Morajo vedeti, kaj počnejo in zakaj, torej biti informirani, se zavedati posledic, kar imenujemo informirano soglasje. Imeli smo potrebo po tem, da vemo, kje se otrok dobro počuti (diskurz otrokovih pravic). Leta 1989 je bila napisana Konvencija o otrokovih pravicah.

Question 37

Kateri so bili prvi razlogi za razvoj organizirane predšolske vzgoje v 19. stoletju?

Answer 37

Prehod iz manufakture v industrijsko družbo - migracije,
Industrializacija in urbanizacija povzročili migracijo ljudi iz podeželja v industrijska središča (slabo so živeli v mestih),
Spremenjena vloga družine pri vzgoji otrok, tudi zaradi poslovanja mater.

Question 38

Kaj je vplivalo na nastanek in spreminjane predšolske vzgoje, vrtcev?

Answer 38

Razvoj in spreminjanje v družbi, ki so pogojevali spreminjanje ciljev in družbenega poslanstva te dejavnosti (vzgoja, varstvo in izobraževanje).

Razvoj znanosti in širjenje znanstvenih disciplin ki proučujejo otroka ter področje vzgoje in izobraževanja (več ljudi je začelo razmišljati o stanju otrok in zato se je organizirala predšolska vzgoja).

Razvoj idej o posebni skrbi in zaščiti otrok ter njihovih potrebah in pravicah.

Razvoj raznolikosti gledanja na otrokovo naravo, razvoj, učenje.

Question 39

Kako je potekal proces razvoja organizirane predšolske vzgoje, vrtcev, na območju današnje Slovenije?
Kdo so bile uršulinke?
Po kom se je ravnala metoda v Idriji?

Answer 39

V Mariboru je leta 1756 Ana Magishraut predšolske otroke učila mirno sedeti, spoznavati črke in moliti.

Leta 1834 je v Ljubljani nastal prvi vrtec, ki je bil zavetišče za otroke od 2-5 let, torej otroke revnejših slojev (humanistično).

14. maja 1869 je nastajalo načrtno ustanavljanje otroških vrtcev z novim osnovnošolskim zakonom, ko je šola postal laična, kar pomeni, da je država plačevala učitelje.

Ministrski ukaz, 1872: Kjer se ustanavljajo javni otroški vrtci, je poskrbeti za to, da se dovoli rodbinam, da jih smejo brezplačno uporabljati. Otroški vrtci so bili brezplačne ustanove in vzgojiteljice so se šolale na dvoletnih programih.

Metoda se je v Idriji ravnala po Froeblu. V vrtcu so iemli vloge vrtnarice in postežnice.

Question 40

Kakšen je bil proces organizirane predšolske vzgoje, vrtcev na območju današnje Slovenije po drugi svetovni vojni?
Kaj je postal vrtec?
Kako je naraslo število vrtcev?
Kaj je potekalo od leta 1961 do 1927?
Kateri zakoni so bili sprejeti?

Answer 40

Predšolska vzgoja je bila sestavni del socialnega, družbenega, zdravstvenega in vzgojnega varstva otrok, kar je zelo pomembno.
Ustanovili so jasli za otroke delavk, ki delajo v tovarnah.

Vrtec je postal pomemben za vzgojo in nego otrok starih od 3-7 let, dom igre in dela.

Od 1961-1970 je naraslo število vrtcev od 19 na 300 … Maslow, Rodgers, Piaget.

Od leta 1961 do 1972 je potekalo ustanavljanje srednjih vzgojiteljskih šol.

1971 - Zakon o vzgojno-varstveni dejavnosti za predšolske otroke, ki določa organiziranje vrtcev.

1979 - Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.

1980 - Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Po tem zakonu so morali biti otroci v letu pred vstopom v prvi razred obvezno vključeni v pripravo na šolo, ki je bila 200 urna brezplačna mala šola. S tem zakonom so nekako gasili, saj je otroke dobro čim prej vključiti v vrtec. Otroci iz rizičnih skupin bi se morali vanj vključiti s petnajstimi meseci (najkasneje).

Ženske so bile hitro zaposlene in pomembno so odločale. Postale so enakovredne moškim. Imele so vlogo vpeljevanja otrok v vrtec.

Po drugi svetovni vojni so katoliške intelektualce malo odstranili (selili).

Pošiljali so v tujino, da bi dobili intelektualce, kar je težko, saj se je najbolje roditi v knjižnici.

Question 41

Kdo je bil zaposlen v jaslih?
Kaj mora omogočiti družina?
Zakaj so medicinsko sestro kasneje odstranili?

Answer 41

V jaslih so bile zaposlene medicinske sestre. V družinah, kjer ni vse v redu, tudi socialni delavci.

Družina mora omogočiti ustrezno okolje otroku. Vsaka šola in vrtec bi morala imeti zaposleno medicinsko sestro.

Medicinska sestra nima pedagoškega znanja, zato so jo kasneje odstranili, saj niso znale vplivati na razvoj otroka.