RAKAVE CELICE Flashcards
Kaj ločuje benigne in maligne tumorje
benigni tumor: celkice se delijo, vendar ostanejo na svojem mestu
maligni tumor: celice izločajo encime, ki razgrajujejo okolje -> celice se razširijo v okoliško tkivo (metastaza)
če pridejo v krvni obtok, lahko na drugem mestu spet vstopijo in tvorijo metastazo
EPM
EMP pomeni spremembo epitelijskih celic v mezenhimske. Ima ključno vlogo v embrionalnem razvoju, saj omogoča diferenciacijo tkiv in sodeluje pri mnogih fizioloških in bolezenskih dogajanjih, kot so celjenje, fibroza in napredovanje malignih tumorjev
celice zavzemajo meta-stabilne, vmesne stadije s tako epitelijskimi kot mezenhimskimi lastnosti, kar imenujemo hibridni EMP ali delni EMP
Zaustavitev celičnega cikla
Kinazi ATM in ATR se aktivirata ob različnih poškodbah DNA in zaustavita celični cikel.
kinaza ATM
ko nastane dvojni prelom DNA (ionizirajoče sevanje)
ustavi celični cikel, v kontrolni točki G1, v fazi S ali v kontrolni točki G2/M
kinaza ATR
poškodbe DNA zaradi UV sevanja/karcinomov
ustavi celični cikel v kontrolni točki G2/M
Rakave celice lomijo lastno DNA za obrambo pred sevanjem
ONKOGENI
Onkogen je gen, ki lahko sproži nastanek rakave celice. Pogosto so onkogeni mutirani protoonkogeni (normalni geni, ki so vključeni v nadzor celične rasti in delitve ter se z mutacijo lahko spremeni v onkogen). Kadar tak gen prinese v celico virus, se imenuje virusni onkogen.
onkogen stimulira↑preživetje celice in↑proliferacijo
visoka raven β-katenina
gre v jedro
sinteza ciklina D
Prekomerno izražanje
ciklina D (onkogen)
fosforiliran pRb (neaktiven)
mutirane celice prehajajo G1 kontrolno točko
TUMOR SUPRESORSKI GENI (TSG)
virus HPV
asprotuje spremembi normalne celice v rakavo
lahko pride do mutacije obeh kopij TSG -> TSG izgubi svojo funkcijo
↑preživetje celice in↑proliferacijo -> rak
virus HPV: preko delovanja proteinov E6 in E7
E6 ima veliko afiniteto do p53, to sproži njegovo razgradnjo
E7 se veže na tumorsupresorski protein Rb
p53= tumorsupresorki protein
primer TS proteinov:
pRb: prehod iz faze G1
v fazo S
p53: G1- kontrolna točka
APC: fosforilacija β-katenina
E-kadherin: kontaktna inhibicija
p53, Bax, Bak: pro-apoptotski faktorji
Wnt (wingless) signalna pot kontrolira razvoj vretenčarjev in nevretenčarjev
Če celica ni izpostavljena proteinu Wnt, protein APC vzdržuje neaktivno Wnt - signalno pot, razgrajuje beta-katenin
signal Wnt -> APC se inaktivira ->stabilen beta-katenin -> proliferacija celic
CELIČNO BIOLOŠKE značilnosti RAKAVIH CELIC
-Nekontrolirana celična proliferacija
posledice:
avtokrina stimulacija
izguba kontaktne inhibicije
izogibanje apoptotskim signalom (“izklopijo” mitohondrije, ti so mesto začetka apoptoze)
izguba presledkovnih stikov
-Nekontroliran energetski metabolizem
preklop iz oksidativne fosforilacije na glikolizo,
↑ali↓ avtofagije
-Genomska nestabilnost - hipometilacija Hipermetilacija promotorjev TSG
nenormalni kromosomi
okvarjeni DNA-popravljalni mehanizmi
-Celična nesmrtnost
aktivacija telomeraz
↓celično staranje, hierarhija rakavih celic
-Invazivnost
angiogeneza
izogibanje imunskemu sistemu
Warburgov učinek v rakavih celicah
pri glikolizi nastanek gradnikov
proliferativno in embrionalno tkivo uporabljata večinoma glikolizo, ta način posnemajo rakave celice
Velika poraba glukoze (Warburgov učinek)
je značilnost rakavih celic
AVTOFAGIJA
Vrste avtofagije prisotne v celicah sesalcev
(A) Makroavtofagija = avtofagija,
(B) s šaperoni posredovana avtofagija in (C) mikroavtofagija
razgradi material se obda z membrano = avtofagosom
↳ zdruzi se z lizosomom-razgradnja
rakave celice :
v zgonjih fazah je autofagija inhibirana (nastale napake ostanejo
ko že imamo tumorsko obliko , je autofagija povečana, saj celica potrebuje hranila
TUMORSKO MIKROOKOLJE
TUMORSKO MIKROOKOLJE vpliva na razvoj raka in obratno –gre za dvosmerno komunikacijo
med rakavimi celicami in zunajceličnim okoljem(tumorsko vezivno tkivo = tumorsko mikrookolje =tumorska stroma)
- Rakave celice morajo
preživeti in se deliti v tujem okolju
spreminjajo okoliške celice, da pozitivno vplivajo na razvoj tumorja
Protirakave imunozaviralne terapije
odstranjujejo imunozaviralno okolje v tumorju
Uporaba specifičnih protiteles, ki blokirajo imunske zaviralce = preprečujejo, da bi rakave celice na citotoksičnih limfocitih T aktivirale inhibitorne receptorje in se tako izognile napadu imunskega sistema.
