CELIČNA MEMBRANA Flashcards
Osnovne naloge membrane so:
- Ovira prehajanje vodotopnih molekul
- Pri evkariontih predeljuje citoplazmo
na predelke ali kompartmente - Omogoča selektivno prepustnost
snovi s pomočjo prenašalnih proteinov - Omogoča sprejemanje
signalov iz okolice (hormoni) - Omogoča pritrjanje na sosednje
celice ali na podlago
Skupna lastnost membranskih lipidov
amfipatičnost
amfi: na obeh straneh
klinasta oblika molekule->lipidni micel
valjasta oblika molekule -> lipidni dvosloj
ima hidrofilni in hidrofobni del
-fosfolipidi (fosfogliceridi, sfingolipid)
-holesterol
-glikolipid
fosfotidil serin se pri apoptozi obrne na zunanjo stran membrane
Gibanje lipidov v membrani
Vpliv na fluidnost
Gibanje:
-laterarna difuzija
-rotacija
-flip flop
-upogibanje
Na fluidnost membrane vpliva:
* temperatura
* sestava membrane
* dolžina hidrofobnih repov
* število dvojnih vezi
nenasičene imajo manj povezav (ker so zvite) -> več gibanja
nasičene so ravne (brez dvojnih vezi) -> več povezav -> omejeno gibanje
* vsebnost holesterola (manj gibanja)
Fazni prehodi membrane:
Asimetrična razporeditev lipidov
- tekoča neurejena faza (Ld)– sol ( manj holesterola, več glicerofosfolipidov)
- tekoča urejena faza (Lo) – gel ( več holesterola, več sfingolipidov)
membranski raf
Asimetrična razporeditev lipidov
E in P faza sta razlini
fosfatidilserin v P fazi (omogoca pritrjevanje proteinov) : ima negativi naboj
glikoproteini (N vezani oligosaharidi): večji proteinshi manji sladkorni del
proteoglikani: večji sladhorni manjsi proteinski del
O-vezane sladkorne komponente preko serina na protein
neg.
Naboj na karboksilnih/fosfatrin Skupinah (to privlači vodo zasita za celico
pritisk se razporedi po celotnem volumnu vode
omogočajo gladko drsenje (npr.hrustanec)
Sindekan (transmembranski protein pritrjen na protein vezan na membrano)
↳ glihozamidoglikani na proteoglikanih
podajsajo živijensko dobo
vezavno mesto za rastne faktorje (jih držijo v bližini receptorjev)
POMEN GLIKOZILACIJE
a) mehanska zaščita celic (hidrofilni ovoj)
b) kemijska zaščita (pH, encimi)
c) omogoči specifično prepoznavanje med celicami (ABO krvne skupine,
Rh faktorji, spermij – jajčece, vezava levkocitov pri vnetni reakciji - selektini)
Določena območja vsebujejo več sfingolipidov in holesterola.
sfingolipidi so daljši -> debelejša membrana
medmembranski proteini se razporedijo glede na dolžino membrane
eno področje = membranski raft
MEDCELIČNINA
vezivno tkivo več medceličnine, epitelijsko manj
- Proteoglikani
- Bazalna lamina
- Fibrilarni proteini: - kolagen
- elastin
PROTEOGLIKANI
glikozamidoglikani vezani na protein
imajo negativne skupine
agregat agrekana: velika molekula
naloge:
1. Mehanska in kemijska zaščita celic
2. Vzdrževanje razdalje med celicami
3. Vezava obveščevalnih molekul (rastni faktorji)
4. Vezava ionov (Ca++)
Bazalna lamina
ni opora! to je zmotno, je pretanka
deluje kot makromularen filter
filter med epitelijskim in vezivnim tkivom
Osnovna struktura;
dvodimenzionalna mreža
osnovo tvori laminin 1
mreži se pridruži kolagen IV, ki tvori dodatno mrežo
proteini integrini
NALOGE BAZALNE LAMINE
1. ločevanje epitela od veziva
2. podlaga za pritrjanje epitelnih celic
3. osnova za obnavljanje epitelnih, mišičnih in živčnih celic
4. omogoča diferenciacijo epitelijskih celic (načrt)
5. makromolekularni filter
FIBRILARNI PROTEINI MEDCELIČNINE
fibronektin
tenascin
FIBRONEKTIN
v katero smer se bo celica premikala
veže se s transmembranskimi proteini integrini
sindekan: določi ali se bo celica gibala ali ne (relativno šibko vezan na fibronektine)
TENASCIN:
celica se trdneje poveže
sindekani se na tenascin močno vežejo - gibanje se ustavi
KOLAGENI
dolga življenska doba
kolagen I
kosti, kite, koža, notranji organi
sintetizirajo ga predvsem fibroblasti
fibroblast umeri kolagenska vlakna v pravo orientacijo
(fibroblast se lahko diferencira v vse celice veziva)
kolagenske molekule se večinoma s H-vezmi povežejo v triplete
kolagen 7
kolagenske molekule povezuje v dvostranske šopke
= povezovalni kolagen
tvori zanke s katerimi se epitelijske c. lahko pritrdijo na vezivo
sinteza kolagena I
peptidne regije: se ne porabijo za sintezo
skrbijo da se v celici kolageni ne povezujejo, zavirajo polimerizacijo
!!!C vitamin omogoči nastanek tripletov v celici (hidroksilacija prolina v ER)
sestava posameznih molekul v triplet
peptidni deli se zunaj odcepijo (proteolitični encimi)
lizilooksidaza: sestavljanje tripletov v kolagensko fibrilo v ekstracelularnem prostoru
mutacija prokolagenske peptidaze
-hiperelastičnost kože
-izpahi sklepov
kronična vnetja na določenem mestu
ELASTIN
po lastnosti obraten kot kolagen
ko sila preneha se vrne nazaj (elastičnost)
v elastičnih vlaknih za razliko od kolagena ni sam: skupaj z proteini fibrilini
sinteza elastina:
proelastin + fibrilin + glikoproteini
komponente se združijo zunaj celice
MARFANOV sindrom
HERNIA DISKA
MARFANOV sindrom
mutacija fibrilina 1
SIMPTOMI:
- ohlapna stena aorte (razpok aorte)
- deformacija prsnega koša
- dolgi udi
- deformacija prstov (Abraham Lincoln)
HERNIA DISKA
hrustanec, difuzija O2 in glukoze iz žil ob hrustancu
dolgo časa sedimo-> žile bolj stisnjene, neaktivne mišice
hrustanec ne proizvaja dovolj proteoglikana, kolagena itd.
pritisk na živec
