OSTALO (zastava, ara, poravnava, zastaranje … )

Question 2

Kaj je zastava?

Answer 2

Zastava ni obligacijski, temveč stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti. Zastava je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Za zastavno razmerje je značilna akcesornost – zastavna pravica je odvisna od terjatve, za katero je bila ustanovljena. Zastavo celovito ureja Stvarnopravni zakonik.

Question 3

Kaj je predmet zastavne pravice?

Answer 3

Predmet zastavne pravice so:
(1) stvari;
(2) pravice;
(3) vrednostni papirji,
če je z njimi možno razpolagati in imajo premoženjsko vrednost.

Question 4

Predpostavke zastavne pogodbe

Answer 4

• *poslovna sposobnost obeh strank;**
• *razpolagalna sposobnost** – pravica razpolaganja s predmetom zastave
• *dopustnost:**
• ni dopustno uporabljati zastavljene stvari
• ni dopustno izročiti zastavljene stvari drugemu v zastavo (podzastava) ali rabo
• prepoved komisorne klavzule (lex commissoria) – nični sta določili, da:
• zastavljena stvar ob neplačilu zapadle terjatve preide v last zastavnega upnika;
• se zastavljena stvar proda po vnaprej določeni ceni.
• prepoved antihreze (pactum antichreticum) – zastavljene stvari se ne sme uživati. Na plodovih zastavljene stvari pridobi lastninsko pravico zastavitelj, vendar se lahko v zastavni pogodbi dogovori drugače.

Question 5

Dolžnosti zastavnega upnika

Answer 5

• hramba stvari – zastavni upnik mora hraniti zastavljeno premičnino kot dober gospodar / gospodarstvenik.
• vrnitev stvari po poplačilu terjatve
• izročitev zastavnega lista zastavitelju kot dokazilo zastave;
• vrnitev presežka iz prodajnega izkupička
• izterjava terjatve, ko ta zapade v plačilo.

Question 6

Na kakšen način se opravi prodaja zastavljene stvari

Answer 6

• sodna prodaja:
  
  • izjemoma se opravi predčasna prodaja, če se zastavljena premičnina kvari ali izgublja vrednost
  • se spozna, da bo s prodajo določeni osebi dosežena posebej ugodna cena
  • običajna sodna prodaja – če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena premičnina proda in opravi poplačilo. Za prodajo se smiselno uporabljajo pravila o izvršbi.
• izvensodna prodaja – stranki se lahko zanjo pisno dogovorita. V gospodarskih pogodbah se izvensodna prodaja domneva. Premičnina se proda na javni dražbi, po tržni ali borzni ceni v 8 dneh od opozorila zastavitelja.

Question 7

Kaj pomeni varščina?

Answer 7

Varščina pomeni, da mora dajalec varščine:

• ustanoviti zastavno pravico (ročno zastavo, hipoteko); ali
• pridobiti poroka – subsidiarno, če ustanovitev zastave ni možna.

Question 8

Pridržna (retencijska) pravica

Question 9

Dopustnost retencije

Answer 9

● mora biti v skladu z moralo – npr. ni dopustna retencija, če je terjatev tako neznatna, da bi bilo zadrževanje predmeta očitno neupravičeno;
● stranka mora imeti stvar v posesti ali imetništvu – do posesti je morala priti na zakonit način. (ne, če je stvar dobil npr. v hrambo ali na posodo!)

Question 10

Kaj je ara?

Answer 10

Ara je premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti.

Če je namen izročene koristi dvomljiv, se po sodni praksi izročena korist šteje za predujem.

Pogodba je sklenjena, ko je ara dana

Question 11

Učinki are

Answer 11

pri neizpolnitvi obveznosti, če za neizpolnitev odgovarja tisti, ki je aro dal:

• zahteva izpolnitev, če je to še možno; ali
• zahteva povrnitev škode, pri čemer lahko:
  
  • aro vrne; ali
  • aro všteje v odškodnino.
• obdrži aro.

če za neizpolnitev odgovarja prejemnik are, lahko tisti, ki je aro dal:

• zahteva izpolnitev, če je to še možno; ali
• zahteva povrnitev škode in vrnitev are; ali
• zahteva vrnitev dvojne are.

pri delni izpolnitvi obveznosti:

• zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode, ara se všteje v odškodnino;
• zahteva povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, ara se všteje v odškodnino;
• odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev ter izbira med ostalimi zahtevki stranke, če pogodba ni izpolnjena zaradi druge stranke.

Če se pogodba pravilno izpolni, se ara vrne ali vračuna v izpolnitev.

Question 12

Kaj je odstopnina (skesnina)?

Answer 12

Odstopnina je sporazum strank, da lahko ena ali druga odstopi od pogodbe, če plača določen znesek.

Ara kot odstopnina – ara se šteje za odstopnino, če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe.

• Posledici are kot odstopnine sta:
  
  • če odstopi dajalec are, aro izgubi;
  • če odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro.

Question 13

Kaj je pogodbena kazen?

Answer 13

Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik upniku plačal določen denarni znesek ali drugo premoženjsko korist v primeru:

• neizpolnitve; ali
• nepravilne izpolnitve.

Pogodbena kazen je dogovorjena za zamudo, razen če je dogovorjeno drugače.

Question 14

Predpostavke veljavnosti pogodbene kazni?

Answer 14

• dopustnost – pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. (!!!) Za denarne obveznosti so določene zamudne obresti (8% na leto).
• oblika – pogodbena kazen mora biti dogovorjena v enaki obliki, kot velja za glavno obveznost.
• določenost – (v skupnem znesku, v odstotku, za vsak dan zamude…)

Question 15

Vrste pogodbene kazni

Answer 15

za primer neizpolnitve – upnik lahko alternativno zahteva:

• izpolnitev pogodbe; ali
• pogodbeno kazen.

Pogodbena kazen ni odstopnina. Dolžnik nima pravice plačati pogodbeno kazen in odstopiti od pogodbe, razen če se stranki tako dogovorita.

za primer nepravilne izpolnitve – izpolnitev je nepravilna, če:

• je zakasnela (zamuda);
• ima stvarne in pravne napake;
• je krajevno nepravilna.

Upnik lahko kumulativno zahteva izpolnitev obveznosti in pogodbeno kazen hkrati.

Pogoj za pogodbeno kazen je, da upnik ob izpolnitvi dolžnika obvesti, da si pridržuje pravico do kazni. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev in ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Upnikov molk pomeni, da se je kazni odpovedal.

Question 16

Pogodbena kazen in odškodnina

Answer 16

Pogodbena kazen in odškodnina – možna sta 2 položaja:

• nastala škoda je manjša od pogodbene kazni – upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen, četudi:
  
  • presega nastalo škodo; in
  • četudi škoda sploh ni nastala.
• nastala škoda je večja od pogodbene kazni – upnik ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Question 17

Kaj je pripoznava dolga?

Answer 17

Pripoznava dolga je akcesoren dogovor, s katerim dolžnik upniku prizna, da njegova obveznost obstaja.
S pripoznavo dolga se pretrga zastaranje. (!!!)

Question 18

Kaj je pridržek lastninske pravice?

Answer 18

Pridržek lastninske pravice je dogovor pri prodajni pogodbi, s katerim si izročitelj stvari pridrži lastninsko pravico na stvari po izročitvi kupcu, dokler ta ne plača celotne kupnine. S pridržkom se na kupca prenese le pričakovanje lastninske pravice.

Nasproti kupčevim upnikom učinkuje pridržek le, če je vpisan v javno overjeno listino. S tem pridržek pridobi absolutne učinke.

–

Question 19

Kaj je poravnava ali transakcija?

Answer 19

Poravnava je vzajemna odplačna pogodba, s katero se odpravi negotovost ali sporno pravno razmerje z medsebojnim popuščanjem tako, da se:
● spor prekine; oziroma
● odpravi negotovost; in
● določijo vzajemne pravice in obveznosti.

Pogoji za poravnavo:

• spornost ali negotovost pravnega razmerja;
• vzajemnost izpolnitve;
• razpolagalna in poslovna sposobnost
• obstoj temeljnega razmerja – poravnava je akcesorna;
• stranki ne smeta biti v zmoti.

Question 20

Kaj je lahko in kaj ne predmet poravnave?

Answer 20

Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero kdo razpolaga

● vsaka dopustna obveznost ali pravno razmerje, razen statusnega razmerja;
● stvarnopravno upravičenje;
● terjatev, o kateri je bila izdana pravnomočna sodna odločba;
● veljavna je poravnava o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja;

Predmet poravnave ne morejo biti spori glede statusnih razmerij.

Question 21

Učinek poravnave nasproti porokom in zastaviteljem

Answer 21

porok in zastavitelj ostaneta s poravnavo nadalje v zavezi, njuna odgovornost se lahko s poravnavo:

• zmanjša; ali
• poveča, vendar samo, če se s poravnavo strinjata.

Porok in zastavitelj obdržita vse ugovore.
Če je s poravnavo izvršena prenovitev (novacija) obveznosti, je porok prost ter zastava preneha.

Question 22

Pojem in značilnosti zastaranja

Answer 22

Zastaranje pomeni, da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno.

Zastaranje je tipična vrsta ugovora. Če se dolžnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodišče nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odločiti tako kot o vsakem drugem zahtevku.

Splošni zastaralni rok je 5 let, posamezni roki se raztezajo od 1 do 10 let.

Značilnosti zastaranja:

• zastaralni roki so kogentni
• dolžnik se zastaranju ne more odpovedati pred pretekom zastaralnega roka;
• predhodna odpoved zastaranju je nična;
• zastaranje ima 2 bistvena elementa:
  
  • preteči mora zakonsko določeni čas;
  • dolžnik se mora sklicevati na zastaranje – sodišče zastaranja NE ugotavlja po uradni dolžnosti.

Question 23

Kdaj začne zastaranje teči?

Answer 23

Prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev.

To je splošno pravilo, kajti lahko je z zakonom določeno kaj drugega:

• zastaranje odškodninske obveznosti začne teči od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo IN storilca;
• zastaranje alternativne obveznosti začne teči od dneva, ko je upnik pridobil pravico izbire.

Prvi dan po dnevu, ko je dolžnik ravnal proti obveznosti, če je obveznost v tem, da se kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi.

Question 24

Dolžina zastaralnih rokov

Answer 24

Splošni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.

Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih.

Ostali zastaralni roki:
● 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pošta, Telekom, naročnina na časopise in revije, internet, kabelska televizija, upravljanje večstanovanjskih hiš.
● 3 leta: občasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajših časovnih presledkih; anuitete za odplačevanje glavnice.
● 3 leta oziroma 5 let:
○ odškodninske terjatve:

• zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil = relativno zastaranje;
• zastarajo v 5 letih, odkar je škoda nastala, v vsakem primeru = absolutno zastaranje.

○ terjatve iz zavarovalnih pogodb za neživljenjska zavarovanja:

● 5 let oziroma 10 let – terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za življenjska zavarovanja:

• zastarajo v 5 letih od upoštevne smrti zavarovanca (ne sme biti samomor);
• zastarajo v 10 letih od upoštevne smrti zavarovanca, če 3. oseba dokaže, da za smrt zavarovanca ni vedela.

● 5 let oziroma 15 let – odškodninske terjatve zaradi korupcije

• zastarajo v 5 letih, odkar je oškodovanec zaradi korupcije zvedel za škodo;
• zastarajo v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru.

● 10 let – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom;

● 15 let – odškodninske terjatve, povzročene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, zastarajo v 15 letih po polnoletnosti oškodovanca (torej ko je oškodovanec star 33 let);

● nikoli ne zastara pravica do preživljanja in druge nezastarljive pravice:

○ osebne (statusne) in rodbinske pravice;
○ zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevek);
○ pravica do uveljavljanja ničnosti;
○ upravičenja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij;
○ oblikovalna upravičenja (npr. pravica do odstopa od pogodbe).

Odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona.

Question 25

Zadržanje zastaranja

Answer 25

Zadržanje zastaranje pomeni, da zastaranje v določenem času ne teče zaradi zakonsko predvidenih dogodkov.

Razlogi za zadržanje zastaranja so:

• osebna vez med upnikom in dolžnikom - zastaranje ne teče:

1) med zakoncema;
2) med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica;
3) med varovancem in njegovim skrbnikom ali skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi;
4) med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti.

• terjatve do določenih oseb – zastaranje ne teče:

1) med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi;
2) za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom, ki živijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno razmerje.

• nepremagljive ovire – zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.

Question 26

Pretrganje zastaranja

Answer 26

Pretrganje zastaranja pomeni, da se zastaralni roki začnejo šteti znova.

Zastaranje se pretrga:

• s pripoznavo dolga
• z vložitvijo tožbe. Izjeme:
  
  • zastaranja ne pretrga zavržena ali zavrnjena tožba;
  • zastaranja ne pretrga tožba, ki je namenjena le kot grožnja.

Question 27

Nadomestna izpolnitev

Answer 27

Nadomestna izpolnitev je izreden način prenehanja obveznosti, pri katerem upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu dolžnik dolguje.

Nadomestna izpolnitev je odplačen pravni posel, zato veljajo pravila o čezmernem prikrajšanju in jamčevanju.

Question 28

Kaj je prenovitev ali novacija?

Answer 28

Prenovitev (novacija) je izreden način prenehanja obveznosti, po katerem se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo ter ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago (kavzo).

Question 29

Kaj ne šteje za prenovitev?

Answer 29

1. sprememba ali dodaja roka;
2. sprememba ali dodaja kraja izpolnitve;
3. sprememba ali dodaja načina izpolnitve;
4. sporazum o obrestih;
5. sporazum o pogodbeni kazni;
6. sporazum o zavarovanju (poroki, zastava);
7. sporazum o stranskem določilu;
8. sporazum o izdaji nove listine o dolgu;
9. izdaja čeka ali menice zaradi prejšnje obveznosti, razen če se stranki tako dogovorita.

Question 30

Kaj je odpust dolga?

Answer 30

Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, ter se dolžnik s tem strinja

Predpostavki odpusta:

• upnik izjavi dolžniku, da mu odpušča dolg in dolžnik odpust sprejme – za veljavnost sporazuma ni potrebna enaka oblika kot za odpuščeno obveznost
• dolg je možno odpustiti – ni se možno odreči strogo osebnim razmerjem in neprenosljivim terjatvam. Odpusti se lahko obstoječi kot tudi bodoči dolg.

Učinki odpusta – odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolžnika. Odpust dolga glavnemu dolžniku oprosti tudi poroka. Odpust dolga enemu izmed večih porokov ne oprosti ostalih porokov, vendar se njihova obveznost sorazmerno zmanjša.
Dolg ne sme posegati v pravice 3. oseb.

Question 31

Kaj je pobotanje ali kompenzacija?

Answer 31

Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik.
Dolžnik lahko pobota svojo terjatev nasproti upniku z upnikovo terjatvijo nasproti njemu, če:
● se obe terjatvi glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti; in
● sta obe terjatvi zapadli.

Question 32

Predpisane lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo

Answer 32

• Vzajemnost
• istovrstnost
• dospelost
• pobotljivost
• resničnost
• iztožljivost
• likvidnost
  Zapomni si kratico VID–PRIL (Vzajemnost, Istovrstnost, Dospelost, Pobotljivost, Resničnost, Iztožljivost, Likvidnost).

Question 33

Kaj je sodna položitev?

Answer 33

Sodna položitev je nadomestna izpolnitev, pri kateri dolžnik položi dolgovano stvar pri sodišču, ker:
● je upnik v zamudi;
● je upnik neznan;
● se ne ve zanesljivo, kdo je in kje se nahaja upnik;
● je upnik poslovno nesposoben in nima zastopnika

Question 34

Učinki sodne položitve

Answer 34

Učinki položitve:

(1) dolžnik je prost obveznosti
(2) preneha dolžnikova zamuda, če je bil v njej
(3) nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja preide na upnika
(4) nehajo teči obresti

Question 35

Kaj pomeni združitev ali confusio

Answer 35

Združitev pomeni, da se v isti osebi združita upnik in dolžnik. Terjatev zaradi združitve preneha, saj lahko obstaja le med 2 strankama.

Primeri:
 upnik odstopi terjatev dolžniku;
 upnik prevzame dolžnikovo premoženje in obratno;
 pravna oseba upnik se pripoji k pravni osebi dolžniku.
Z združitvijo preneha le dolg. Odgovornost dolžnika ostane.