OBLIGACIJE - VRSTE Flashcards
Vrste obveznosti glede na pravni naslov
(1) Poslovne obveznosti nastanejo s pravnim poslom. Potrebna je pravnoposlovna volja.
Sem spadajo:
- izjava volje – dana mora biti z namenom nastanka pravnih posledic;
- pravni posel – skupek relevantnih okoliščin, ki morajo biti izpolnjene za nastop pravnih posledic;
- pogodba – soglasje.
(2) Neposlovne obveznosti nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja.
Sem spadajo:
- delikt – nastane na podlagi krivdnega ravnanja;
- kvazidelikt – nastane zaradi nastanka škode, za katero oseba odgovarja ne glede na krivdo;
- kvazikontrakt – nastanejo zaradi okoriščanja na eni strani in prikrajšanja na drugi strani brez pravnega temelja.
Vrste obveznosti glede na pravno varstvo
(1) Civilne obligacije – so obligacije, ki jim pravo priznava popolno pravno varstvo. Možno jih je iztožiti.
(2) Naturalne obligacije – niso iztožljive, vendar so vseeno plačljive. Nimajo pravnega varstva in niso prisilno izvršljive. Naturalna obligacija je moralna dolžnost, katere izpolnitve ni mogoče uveljaviti. Če se izpolni, izpolnitve ni možno terjati nazaj.
Naturalne obligacije so:
- obveznosti iz igre ali stave;
- zastarane obveznosti;
- obveznosti oseb z omejeno poslovno sposobnostjo.
Vrste obveznosti glede na omejitev
(1) Omejene obveznosti – omejitev lahko nastopi na 2 načina:
- kot omejitev dolga – dolžnik je dolžan plačati celoten dolg le, če dolg ne preseže meje, določene:
- s pravnim poslom, ali
- z zakonom.
- kot omejitev jamstva – če dolžnik ne izpolni obveznosti, jo lahko upnik izsili s posegom v dolžnikovo premoženje.
(2) Neomejene obveznosti.
Vrste obveznosti glede na pravni temelj
- Kavzalne obveznosti – veljavnost pravnega posla je odvisna od kavze (podlage).
- Abstraktne obveznosti – veljavnost pravnega posla je NEodvisna od kavze (podlage).
Vrste obveznosti glede na način izpolnitve
(1) Pozitivne obveznosti dolžnika vežejo na:
-
dajatev (dare) – upnik pridobi na stvari stvarno ali obligacijsko pravico.
- Pri naknadni nemožnosti se subjektivna nemožnost upošteva.
-
storitev (facere) – namen pravnega posla se poskuša doseči z delom.
- Pri naknadni nemožnosti se subjektivna nemožnost ne upošteva.
Iz kršitve pozitivne obveznosti nastane institucijski zahtevek.
(2) Negativne obveznosti dolžnika vežejo, da nekaj opusti ali trpi (non facere).
Iz kršitve negativne obveznosti nastane restitucijski zahtevek (vrnitev v prejšnje stanje).
Alternativne ali izbirne obveznosti
So obveznosti, ki imajo 2 ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega.
Pravico izbire ima dolžnik, če ni drugače dogovorjeno.
Velja nespremenljivost izbire: ko stranka s pravico izbire obvesti drugo stranko o izbranem.
Učinek izbire je fikcija enostavne obveznosti, ki učinkuje ex tunc: po opravljeni izbiri se šteje:
○ alternativna obveznost za enostavno; in
○ izbrana stvar za edini predmet obveznosti
od samega začetka obveznosti.
Trajanje pravice do izbire:
○ dolžnik ima pravico izbire, dokler ni v prisilni izvršbi dolgovana stvar izročena upniku po njegovi izbiri
○ upnik ima pravico izbire v roku, določenem za izpolnitev. Če v tem roku ne izbere, ga lahko dolžnik pozove, naj izbere, in določi primeren rok. Po izteku še tega roka preide pravica izbire na dolžnika
- to se imenuje neprava izbira: če ima upnik pravico izbire in je ne opravi, pride v zamudo, s čimer preide pravica izbire na dolžnika.
- Izbiro lahko stranki zaupata 3. osebi = izbira, zaupana tretjemu. Če tretji ne opravi izbire, lahko vsaka stranka zahteva, naj izbiro opravi sodišče
Nemožnost izbire pri alternativni obveznosti
Nemožnost izbire – zaradi določenega dogodka lahko pride do uničenja določenega enega ali več predmetov v izbiri, da se izbira zmanjša ali postane nemogoča, ker ostane le še 1 predmet.
Nemožnost izbire je lahko:
- nezakrivljena – če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena stranka, se obveznost omeji na preostale predmete.
-
zakrivljena pri tem 4 kombinacije glede na to, kdo je zakrivil nemožnost izbire in kdo je nosilec izbire:
- zakrivil dolžnik, dolžnik je nosilec izbire – obveznost se omeji na preostale predmete;
- zakrivil dolžnik, upnik je nosilec izbire – upnik lahko zahteva preostale predmete ali odškodnino.
- zakrivil upnik, dolžnik je nosilec izbire – dolžnikova obveznost preneha, vendar dolžnik lahko zahteva odškodnino in izpolni s preostalimi predmeti;
- zakrivil upnik, upnik je nosilec izbire – dolžnikova obveznost preneha, vendar upnik lahko da odškodnino in zahteva preostale predmete.
Kaj so fakultativne obveznosti
Fakultativne obveznosti so obveznosti, ki imajo en predmet, vendar je dolžniku dopuščena oprostitev obveznosti z izročitvijo določenega drugega predmeta.
Drugi predmet, ki ga izbere dolžnik, se imenuje fakultativa ali fakultativni predmet obveznosti.
Latinsko: una res in obligatione, duae res in solutione
- pravice dolžnika: lahko izkoristi fakultativo, dokler ne dobi upnik predmeta obveznosti v prisilni izvršbi.
- pravice upnika:
- lahko zahteva od dolžnika le predmet obveznosti. Ne more zahtevati fakultative.
- nemožnost izpolnitve po dolžnikovi krivdi: upnik lahko zahteva le odškodnino. Dolžnik se lahko oprosti odškodninske obveznosti z izročitvijo fakultative.
Kaj so fakultativne terjatve
Pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva drug določen predmet.
Na upnikovo zahtevo je dolžnik dolžan izročiti drug predmet.
Dolžnik trpi nevarnost glede uničenja predmeta obveznosti. Če se predmet uniči pred izbiro, upnik nima več izbirnega upravičenja.
Nadomestna izpolnitev (datio in solutum)
Upnik se sporazume z dolžnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega.
Za nadomestno izpolnitev je vedno potrebna privolitev upnika.
Dolžnik pri nadomestni izpolnitvi odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestne stvari.
Odgovornost dolžnika za napake nadomestne stvari je enaka odgovornosti prodajalca za napake prodane stvari.
Upnik lahko zahteva izpolnitev prvotne terjatev in odškodnino.
