OSTALO (Gestije, kondikcije, verzije, cesija…) Flashcards
Poslovodstvo brez naročila
Poslovodstvo brez naročila je opravljanje poslov za drugega brez njegove privolitve.
Oseba, ki opravi tuj posel, se imenuje gestor (poslovodja). Oseba, katere posel opravi gestor, se imenuje dominus (poslovni gospodar). Dominus lahko kasneje odobri posel – odobritev velja ex tunc. Če tisti, čigar posel je nekdo opravljal, pozneje odobri opravljeno, se poslovodja brez naročila šteje za prevzemnika naročila (mandatarja), ki je že od začetka delal po naročilu.
Gestor lahko opravlja:
● tuj posel – gestor deluje kot gospodarjev zastopnik brez pooblastila;
● lasten posel – deluje v lastnem imenu, vendar v pričakovanju, da bo učinke prenesel na gospodarja.
Če gestor opravlja tuj posel z namenom zase obdržati dosežene koristi, gre za nepristno poslovodstvo. Nepristni gestor je lahko:
● v dobri veri = ne ve, da je posel tuj – v tem primeru se uporabljajo določbe o običajnem poslovodstvu brez naročila. Gestor ima pravico do povračila stroškov za svoj trud.
● v slabi veri = ve, da je posel tuj. OZ določa zanj zelo stroge sankcije – od nepristnega poslovodje, ki ve, da je posel tuj, lahko poslovni gospodar zahteva:
- izdajo računa poslovodje brez naročila; in
- izročitev vseh doseženih koristi;
- vrnitev stvari v prejšnje stanje; in
- povrnitev škode.
Zaradi uporabe določb o verziji slaboverni nepristni poslovodja nima pravice do povračila stroškov za svoj trud.
Učinki nedopustnega poslovodstva brez naročila
gestija je nedopustna zaradi prepovedi gospodarja – učinki so:
- nima pravic poslovodje brez naročila;
- odgovornost za naključje
gestija je nedopustna zaradi drugih razlogov – gestor mora vzpostaviti prejšnje stanje ali povrniti škodo, če restitucija ni možna. Gestor odgovarja tudi za naključje, razen če dokaže, da bi škoda nastala tudi brez njegovega vmešavanja (casus mixtus).
Učinki dopustne gestije
- *dolžnosti gestorja:**
1. odstop od gestije v primeru nedopustnosti
2. notifikacija
3. dokončanje posla
4. edikcija – poslovodja brez naročila mora po končanem poslu: - dati račun; in
- prepustiti poslovnemu gospodarju vse iz posla pridobljene koristi.
- *skrbnost in odgovornost gestorja:**
1. ravnanje po namenih in potrebah poslovnega gospodarja
2. skrbnost dobrega gospodarja / gospodarstvenika
3. zmanjšanje odgovornosti
4. odgovornost poslovno nesposobnega - *pravice gestorja (= dolžnosti poslovnega gospodarja)** – poslovodja brez naročila, ki je v vsem pravilno ravnal glede na okoliščine, ima od poslovnega gospodarja pravico zahtevati, četudi pričakovani uspeh ni bil dosežen:
1. oprostitev vseh za gospodarja prevzetih obveznosti;
2. povrnitev vseh potrebnih in koristnih izdatkov;
3. povrnitev nastale škode.
4. plačilo za trud, če je: - od poslovnega gospodarja odvrnil škodo; ali
- pridobil korist, ki v vsem ustreza namenom in potrebam poslovnega gospodarja.
- odnašanje stvari – vsak poslovodja brez naročila ima pravico odnesti stvari:
- s katerimi je povečal tuje premoženje; in
- za katere ni dobil povrnjenih izdatkov; in
- ki jih je možno ločiti brez poškodovanja stvari, ki so ji bile dodane.
Predpostavke kondicijskega zahtevka
1) neobstoj ali neveljavnost obveznostnega razmerja
2) napake v izpolnitvi
3) prikrajšanje plačnika in okoriščanje pridobitelja
4) neprivolitev plačnika v prikrajšanje
Nedopustnost kondikcijskega zahtevka
1) volenti non fit iniuria – kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če:
- si je pridržal pravico zahtevati nazaj; ali
- je plačal, da bi se izognil sili.
2) izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti
3) kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo
kondikcija je nedopustna tudi, če:
- zakon posebej varuje pridobitelja
- je izpolnitev že priznana z aktom državnega organa;
- je povračilo neprimerno, ker je kljub napaki v izpolnitvi poslovni namen dosežen.
Kdaj se uporablja verzijski zahtevek
Verzijski zahtevek se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupravičene obogatitve – v poštev ne prideta niti poslovodstvo brez naročila, niti kondikcija. Izraz izhaja iz rimske actio de in rem verso. Razlog za verzijski zahtevek je neobstoječa kavza.
Ex alieno contractu pomeni, da sme stranka terjati 3. osebo, če je sopogodbenik izpolnil tretjemu tako, da je ta neupravičeno obogatel, zaradi česar stranka ne more terjati sopogodbenika. Npr. A sklene z gradbenikom G gradbeno pogodbo o gradnji hiše za stranko B. Po izgradnji A postane neplačevit, zato G pridobi pravico terjati stranko B.
Predpostavke izpodbijanja dolžnikovih ravnanj po pravilih stečjnega prava
Insolventnost, ravnanje dolžnika, prikrajšanje upnika.
- *insolventnost** (plačilna nezmožnost) dolžnika
- *ravnanje dolžnika** – dolžnikovo dejanje se mora zgoditi na premoženjskem področju. Lahko gre tudi za opustitev (npr. neuveljavljanje zahtevka).
Šteje se, da je nasprotnik izpodbijanja vedel za slabo premoženjsko stanje, če je prejel:
- inkongruentno kritje = plačilo v nenavadni obliki ali na nenavaden način. Pod nenavadno obliko spada nadomestna izpolnitev, pod nenavaden način plačilo neiztožljive (naturalne) obveznosti.
- kongruentno kritje tik pred uvedbo stečaja = dolžnik je plačal terjatev v pravilni obliki, vendar tik pred stečajem.
Vsa dolžnikova neodplačna razpolaganja so avtomatsko izpodbojna. Dobra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec) ni prikrajšan, če se mu korist odvzame. Neodplačno razpolaganje je lahko tudi opustitev, zaradi katere nastane škoda na dolžnikovem premoženju.
prikrajšanje upnika – upniki morajo biti prikrajšani. Odsvojitev, ki položaja upnikov ne poslabša, je dopustna.
Pogoji za izpodbijanje dolžnikovih ravnanj po pravilih OZ
objektivni pogoj pri neodplačnih razpolaganjih – šteje se, da je dolžnik vedel, da z neodplačnimi razpolaganji škoduje upnikom.
Izjema objektivnega pogoja je izključitev izpodbijanja remuneracijskih daril, ki pa morajo biti sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika.
Tožbo zaradi izpodbijanja neodplačnega razpolaganja je treba vložiti v 3 letih od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja.
subjektivni pogoj pri odplačnih razpolaganjih:
- na strani dolžnika – odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z razpolaganjem škoduje svojim upnikom; IN
- na strani 3. osebe (slaba vera) – odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je bilo 3. osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, znano ali bi moralo biti znano, da dolžnik z razpolaganjem škoduje svojim upnikom.
Slaba vera 3. osebe se domneva, če je:
- dolžnikov zakonec;
- z dolžnikom v sorodstvu do 4. kolena;
- z dolžnikom v svaštvu do 4. kolena.
Tožbo zaradi izpodbijanja odplačnega razpolaganja je treba vložiti v 1 letu od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja.
Ugovor neizpolnjene pogodbe
exceptio non adimpleti contractus – ena stranka lahko na sodišču ugovarja, da ni dolžna izpolniti obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni svoje. V tem primeru sodišče naloži, da mora stranka izpolniti takrat, ko obveznost izpolni druga stranka.
Možen je dogovor, da se izpolnitev zgodi nekje v prihodnosti – lahko najprej izpolni ena stranka in nato druga stranka. V tem primeru je možno, da postane izpolnitev druge stranke negotova:
- zaradi poslabšanja premoženjskih razmer; ali
- drugih resnih razlogov.
Clausula rebus sic stantibus
OZ glede spremenjenih okoliščin določa – če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine:
- ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke; ali
- zaradi katerih ni možno doseči namena pogodbe,
ter:
- pogodba očitno več ne ustreza pričakovanjem strank; in
- bi bilo nepravično ohraniti v veljavi trenutno pogodbo.
lahko zahteva razvezo pogodbe:
- stranka z oteženo izpolnitvijo obveznosti; ali
- stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe.
Vendar razveze pogodbe ni možno zahtevati, če bi sklicevalec na spremenjene okoliščine:
- ob sklenitvi moral okoliščine upoštevati (npr. pogodba o prodaji nafte se sklene v času ultimata ZDA Iraku, nato pa zaradi napada cena nenormalno zraste – kupec se ne more sklicevati, češ da je mislil, da ZDA Iraka ne bodo napadle);
- se lahko izognil okoliščinam; ali
- bi lahko odklonil posledice okoliščin.
–
Kdaj pride do kršitev obveznosti in kakšne so sankcije?
Do kršitve obveznosti pride, če:
● obveznosti ni mogoče izpolniti = naknadna nemožnost izpolnitve;
● stranka ne izpolni = zamuda;
● stranka izpolni slabo = nepravilna izpolnitev.
Sankcije za kršitev obveznosti so:
o odstop od pogodbe;
o zamudne obresti;
o pogodbene kazni; in
o odškodninski zahtevki.
Kaj je cesija?
Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent = stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionar) brez sodelovanja odstopljenega dolžnika (debitor cessus). Cesija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni (upnikovi) strani.
Kakšne vrste subrogacijo poznamo?
● realne subrogacije, v katerih se spremeni predmet izpolnitve;
● personalne subrogacije, v katerih se ena stranka nadomesti z drugo
Kakšne vrste posel je cesija?
Cesija je obligacijskopravni ekvivalent izročitve (tradicije) stvarnega prava. Vsebuje 2 posla:
● zavezovalni posel = obligacijski posel, ki stranko zavezuje k prenosu pravice;
● razpolagalni posel = stvarnopravni posel, s katerim terjatev dejansko preide.
Cesija je akcesorni posel – obstoj cesije je odvisen od obstoja terjatve.
Kakšne vrste cesije poznamo?
(1) pogodbena cesija (cessio voluntaria)
(2) nujna cesija (cessio necessaria) = zakon stranki nalaga odstop terjatve. (mandatar)
(3) zakonska cesija (cessio legis) = terjatev preide na novega upnika po samem zakonu. (porok, ki je poplačal)
(4) cesija z aktom državnega organa (cessio iudicalis)
