ODŠKODNINSKO PRAVO Flashcards
Delitev pristojnosti med delovnimi in civilnimi sodišči v odškodninskem pravu
- *Delovna sodišče so pristojna za:**
1) odškodninski zahtevek delavca zoper podjetje za škodo iz nesreče pri delu;
2) odškodninski zahtevek podjetja zoper delavca za škodo, ki jo je delavec povzročil pri delu;
3) odškodninski zahtevek zoper podjetje in zavarovalno organizacijo hkrati za škodo, nastalo iz nesreče pri delu v motornem prometu. - *Redna civilna sodišča so pristojna za:**
1) odškodninski zahtevek 3. osebe zoper podjetje po načelih objektivne odgovornosti za škodo, ki jo je povzročil delavec;
2) odškodninski zahtevek svojcev umrlega, ki se je smrtno ponesrečil pri delu;
3) odškodninski zahtevek delavca za škodo iz prometne nesreče, ki ga delavec uveljavlja zoper drugo podjetje (ne lastno);
4) odškodninski zahtevek študenta za škodo pri opravljanju dela prek študentskega servisa.
Predpostavke za nastanek odškodninske obveznosti
(1) nedopustnost = nedopustno ravnanje;
(2) škoda = nastanek škode;
(3) vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom škode;
(4) odgovornost povzročitelja škode.
Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odškodninska odgovornost ne nastane.
Kaj smatramo pod predpostavko nedopustnosti oziroma protipravnosti v odškodninskem pravu
Nedopustno dejstvo
je dejstvo, ki krši pravno normo ali moralno načelo.
1) kršitev prava:
- nikomur škodovati (neminem laedere) – gre za splošno pravilo.
- posebna pravila o varstvu pravic – škodno dejanje lahko krši ustavno, kazensko, upravno in druga pravna področja.
- načelo pravno zavarovanih interesov:
- izgubljeni dobiček
- izgubljeni zaslužek in izguba priložnosti osebnega udejstvovanja.
- pravila avtonomnega prava podjetij
- pravila, določena z dogovorom strank
2) kršitev morale – tudi zaradi kršitve temeljnih moralnih načel lahko nastane odškodninska obveznost.
3) nedovoljena samopomoč – samopomoč je dovoljena le v izjemnih posebej predpisanih primerih (silobran, posestno varstvo).
Izključitev protipravnosti v odškodninskem pravu
- *1. silobran** = neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Kdor v silobranu povzroči škodo napadalcu, je ni dolžan povrniti, razen pri prekoračitvi silobrana.
2. privolitev oškodovanca – gre za načelo volenti non fit iniuria (tistemu, ki hoče, se ne godi krivica). Oškodovančeva privolitev mora biti zavestna in dopustna.
3. poseg državnih organov – posegi državnih organov so dopustni, če je oškodovanec sam ustvaril nedopustno stanje. Npr. upravičena hišna preiskava.
4. roditeljska pravica – starši imajo pravico “kaznovati” svoje otroke, če je to za njih vzgojno in brez škodljivih posledic (če ne gre za telesno kaznovanje).
5. dobroverno dajanje informacij – za povzročeno škodo ne odgovarja, kdor o drugem sporoči kaj neresničnega nevede za neresničnost, če je imel pri tem resen interes.
6. dovoljena samopomoč = pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi nevarnost, če je takšna zaščita nujna in način odvračanja ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost.
Kaj je škoda ?
Škoda je vsako prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese. Škoda mora biti resnična in pravno priznana.
Kakšne vrste škode poznamo?
premoženjska
- navadna škoda (damnum emergens) = zmanjšanje premoženja
- izgubljeni dobiček (lucrum cessans)
- *in nepremoženjska škoda:**
1. telesne bolečine;
2. duševne bolečine;
3. strah;
4. okrnitev ugleda pravne osebe.
Neposredna
je škoda, pri kateri škodljivo posledico povzroči sam škodni dogodek.
in posredna škoda:
med prvotnim vzrokom in posledico je vmesen samostojni dogodek. Sem spadajo stroški, ki so nujna posredna posledica škodnega primera.
bodoča škoda
1. gotova bodoča škoda; in
2. negotova bodoča škoda – povrne se le, če je bodoči negotovi interes pravno priznan. Takšna interesa sta:
● izgubljeni dobiček in izgubljeni zaslužek; in
● izguba, ki pomeni nepremoženjsko škodo.
Pretium affectionis = škoda zaradi posebne priljubljenosti stvari – če je bila stvar uničena ali poškodovana s kaznivim dejanjem, lahko sodišče odškodnino odmeri glede na vrednost, ki jo je stvar imela za oškodovanca.
Izguba preživljanja in pomoči zaradi smrti preživljalca – takšna škoda se vrača s plačevanjem denarne rente, ki ne sme biti višja od rente, ki bi jo oškodovanec dobival od umrlega.
Razlika med škodo in pravno priznano škodo? Katere so pravno priznane nepremoženjske škode?
Pravno priznane nepremoženjske škode so:
(1) Telesne bolečine – priznavajo se pretrpljene in bodoče telesne bolečine.
(2) Duševne bolečine – priznavajo se pretrpljene in bodoče duševne bolečine:
- zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
- zaradi skaženosti
- zaradi razžalitve dobrega imena in časti
- zaradi okrnitve svobode
- zaradi okrnitve osebnostne pravice
- posegi v duševni mir:
- posegi v osebno tajnost;
- posegi v zasebnost;
- posegi v nedotakljivost osebnega in družinskega življenja.
- zaradi smrti bližnjega
- zaradi težje invalidnosti bližnjega
- zaradi kršitve dostojanstva
- zaradi težkih posegov v sorodstvene čustvene vezi
- zaradi izgube stvari
(3) Strah – sodna praksa razlikuje med primarnim in sekundarnim strahom.
(4) Okrnitev ugleda pravne osebe
Kaj je vzročna zveza v odškodninskem pravu?
Vzročna zveza je zveza med škodnim dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo.
Kaj pomeni krivdna odgovornost?
Krivdna odgovornost pomeni, da odgovorne osebe lahko dokazujejo vse okoliščine, da je škoda nastala brez njihove krivde – povzročitelj škode se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni kriv.
Kaj je objektivna odgovornost?
Objektivna odgovornost je strožja od krivdne – odgovorne osebe odgovarjajo že zaradi določenega položaja, ki ga zasedajo. Razbremenitev odgovornosti je možna le s sklicevanjem na v zakonu določene ekskulpacijske razloge. Razbremenitev odgovornosti je možna le, če odgovorna oseba dokaže odsotnost vzročne zveze.
Vrste malomarnosti?
-
zavedna in nezavedna malomarnost:
● zavedna malomarnost – storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko preprečil;
● nezavedna malomarnost – storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar bi se po okoliščinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. -
huda, navadna in (zelo) lahka malomarnost:
● huda malomarnost (culpa lata) – storilec zanemarja pazljivost, ki se pričakuje od vsakega običajnega razumnega človeka.
Huda malomarnost strokovnjaka – pomeni, da je dejanje tako nepazljivo, da ga ne bi naredil noben povprečen strokovnjak.
● navadna malomarnost (culpa levis) – storilec zanemarja pazljivost, ki se pričakuje od skrbnega človeka (dobrega gospodarja).
● (zelo) lahka malomarnost (culpa levissima) – upošteva se le kot ovira za izključitev objektivne odgovornosti. Že najmanjša nepazljivost stranke lahko ne izključi objektivne odgovornosti.
Lahka malomarnost strokovnjaka – pomeni, da je dejanje nepazljivo le za posebno skrbnega strokovnjaka.
Katere tri vrste objektivne odgovornosti za škodo pozna OZ?
OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti:
● odgovornost za drugega;
● odgovornost za delavce;
● odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.
Velja domneva vzročnosti – za škodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo se šteje, da izvira iz te stvari, če se ne dokaže kaj drugega.
Kaj je odškodninska obveznost
Odškodninska obveznost je obveznost stranke poravnati škodo, za katero je odgovorna. Odškodninski zahtevek je restitucijski zahtevek (restitutio in integrum = vrnitev v prejšnje stanje).
Pravilo o popolni odškodnini – s plačilom odškodnine postane položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več, kot je že imel.
Poslovne odškodninske obveznosti
Poslovne odškodninske obveznosti – nastanejo zaradi določene kršitve. Sem spadata:
1) pogodbena poslovna odškodninska odgovornost (ex contractu) – nastanejo zaradi kršitve določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom;
2) izvenpogodbena poslovna odškodninska odgovornost (ex delicto) – nastane zaradi posega v tujo področje na podlagi zakona. Pravno razmerje med upnikom in dolžnikom nastane s trenutkom škodnega dogodka in povzročene škode.
