8. Avtonomne pravne institucije in civilna družba Flashcards
civilna družba spl def
domena organiziranja življenja dr, ki je
- odprta,
- prostovoljna,
- neodvisna od drž in
- vezana na pravni red oz. sfero skupnih norm
(prostor, kjer ni države)
civilna družba - moč drž
akterji politične in ekonomske sfere so neposredno vezani z drž močjo in gospodarstvom in želijo slednja obvladovati in voditi;
civilna dr ni odvisna od drž moči in te ne želi prevzeti
neg in poz def civilne družbe
neg: sklop dr odnosov, kjer ni navzoče drž delovanje in se tam pojavlja svobodna dejavnost ljudi in skupin
poz:
- pluralizem in svobodno (avtonomno) delovanje,
- neodvisna javnost in
- demokratična zakonitost (pravnost)
pravni pluralizem - civilna družba
- poleg osrednjega pravotvornega subjekta ustvarjjao pravne norme tudi subjekti civilne dr
- civilni družbi je dopustno vse, kar ni prepovedano, drž pa je nekaj dopustno le, če je izrecno dovoljeno
neodvisna javnost
o njej govorimo pod pogoji:
- odsoten drž nadzor
- možnost organiziranja ljudi za uresničitev idej
- možnost odg prizadetih na izjave
- ravnotežje med ustvarjalci in prejemniki idej
+ pogosto se izraža prek javnega mnenja
katere ravni javnosti razl sodobna teorija
mikroraven (neposredni odn med ljudmi, neorganizirane sk, izvirno polje cd)
mezoraven (javost se obl preko medijev, načeloma omejeno na nac drž, vendar se ruši)
makroraven (obl pod vplivom svetovnih medijskih hiš. preko meja nac drž, s tem nastaja svetovno občinstvo)
demokratična zakonitost
izvira iz spoznanja, da je pravo nujna ses vseh obl združevanja ljudi in je ses brez katere dr ne more obstajati
+ pravo omogoča obst civilne dr
+ v okviru cd obl vsebinske podlage za razvoj drž prava oz nastajajo avt pravne norme
oblike institucionalizma cd
civilnodružbene organizacije
nevladne organizacije
družbena gibanja
civilnodružbene org
- opravljajo vlogo podpore / protiuteži drž delovanju v zadevah javnega pomena
- zaradi obstoja neke potrebe nastane v cd odločitev o obl posebnih org / njihovi vključitvi v ustrezno inst
primeri civilnodružbenih subj
društva
zas zavodi
ustanove / fundacije
verske skupnosti
zadruge
zbornice
sindikati
nevladne organizacije
(društva in (zasebni) zavodi)
pomembni za izvajanje dr nadzora nad ukrepi drž oblasti; uresničujejo neko dr koristno poslanstvo ali pa se združujejo na podlagi nepridobitnega interesa
nevladna org mora izpolnjevati naslednje pogoje:
pravna oseba
sedež v RS
ustanovile so jo izklj domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava
nepridobitna
neptofitna
neodvisna od drugih subj
ni org kot politična stranka/cekrev/druga verska skupnost/sindikat/zbornica
družbena gibanja
manj inst z manjšo notranjo kohezivnostjo in dolgoročno narovnanostjo
pretežno neformalni odnosti
konflikti znotraj cd
znotraj cd tudi prihaja do konfliktov, napetosti in celo fiz nasilja, to izhaja iz pluralizma cd - ena stran drugi vsiljuje ideje in pri tem uporablja razl bolj ali manj legitimne vzvode
pravotvornost cd
avtonomno (samoupravno) pravo: bolj ali manj samostojna pravotvorna dejavnost sprejemanja pr norm in nadzora nad njihovim izvrševanjem v samoupravnih org, lok sk, gosp družbah, društvih…
obl pn v okviru ustavei n zakona
pravni sistemi iz heteronomnih pravil + določene avtonomne norme
sprejemanje takih norm potega organizirano znotraj samoupravnih skupnosti
pravni pluralizem (splošno)
razl ravni prava, ki obstajajo znotraj ene drž oz. dr in svojo leg črpajo iz razl virov - soobstoj več pravnih redov na istem dr področju
opredeljen lahko geo/prostorsko/personalno
mediji def
oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu ali slike, na način, ki je dostopen javnosti
(časopisi, revije, radijski in televizijski programi, el publikacije, teletekst…)
mediji neg def
niso nosilci objavljanja inf, ki so namenjeni izključno:
- oglaševanju
- poslovnemu komuniciranju
- izobraževalnemu proscesu
- notr delu gosp dr, zavodov, ustanov, društev, pol strank, cerkvenih in drugih org
dr funckije medijev
- razsvetljevanje javnosti
- interpretiranje inf
- informiranje in izobraževanje javnosti
- varovanje državljanskih svoboščin
- spodbujanje demokratičnih procesov
- povezovanje ljudi
- dr nadzor
- ustvarjanje dobička
- obl javnega mnenja
- storitve za gos sis
- storitve za pol sis
- zagotalvjanje razvedrila
učinkovanje medijev v dr
obstajajo razl teorije o sposobnosti vlivanja medijev na občinstva
primeri: spolnost in nasilje v medijih, medijske reprezentacije dr skupin, mediji in pojav moralne panike
regulacija medijev
spl vsa sredstva, s katerimi je mogoče formalno uokviriti, usmerjati in nadzirati dejavnost medijskih org
v kontekstu je eno od poglavitnih sredstev pravo
medijsko pravo
mlada in nedodelana disciplina, ni enostavno določiti njenega obsega
zahteva multidisciplinarni pravni pristop
zajema paleto kompl pravnih področji (od prava ČP do kp)
pravice in sv v zvezi z mediji
svoboda izražanja
pravica do informacija javnega značaja
pravica do zasebnosti
pravica do varstva osebnih podatkov
pravica do popravka in odgovora
kaj ureja pravo v zvezi z mediji
- osebe, ki imajo v nekem tiskanem mediju več kot 20% lastništvo, ne morejo biti čast tudi radijskega ali tv programa in obratno
- zahteva poimenovanje odgovornega urednika, jezik, oglaševanje
- regulira volilne kampanije, in kako so predstavljene v medijskem prostoru
primeri samoupravnih skupnosti in kako tam poteka sprejemanje splošnih aktov
- lokalna samouprava
- religiozne organizacije
- znanstvene korporacije
- gospodarske dr
- sindikalna zruženja
- statuti mest/občin, univerz
- spl akti cerkvenega prava
- statuti delniških družb
- kolektivne pogodbe
