4. Politika in pravo Flashcards
opredelitev politike v ožjem in širšem smislu
ožji: pol je usmerjanje dr s pomočjo drž; pol obsega:
- delovanje drž,
- sodelovanje med drž in mednar inst ter
- konstruiranje drž in medn skupnosti
širši: pol je usmerjanje človeške dejavnosti katerekoli vrte v določeni smeri, tj za uresničevanje določenega cilja
- pojem pol tukaj tesno povezan s pojmom moči
katere so 3 razsežnosti opredeljevanja politike
institucionalna
normativna
procesna
institucionalna razsežnost pol
nanaša se na:
a) strukturo & dinamičnost tega dr področja
- v ospr razlikovana zas/jav obl pol sis
- drž/civilnodružbeno
b) družbene akterje, njihovo delovanje (npr pol str, int sk, mediji, drž organi)
normativna razsežnost pol
nanaša se na vrednote/ideale in cilje na posameznih dr podr, ki naj bi jih skušali doseči v okviru neke politične skupnosti (npr drž)
procesna razsežnost pol
nanaša se na postopke oblikovanja in izražanja politične volje,
ki je potrebna za dosego temeljnih dr vrednot in ciljev
kateri dejavniki soodločajo politično sfero
interesna podstat družbe
gospodarska/ekonomska sfera
politična ideologija
interesna podstat (pri soodl pol sfere)
interesi spodbujajo in usmerjajo politične procese
politika interesno determinirana - samo preko nje mogoče doseči učinkovito prednost za določene interese
politična ideologija (pri soodl pol sfere) - kaj so politični procesi
pol proc so
- rezultat zavestnega delovanja posameznikov in dr skupin in
- usmerjenosti k uresničitvi določenih interesov,
- a vedno omejeni z objektivnimi možnostmi (materialna proizvodnja, razredna struktura gl dr)
gosp/ekon sfera (pri soodl pol sfere)
gosp sis običajno ne učinkuje neposredno na sprejemanje pol odloč, ampak povezan z obstojem dr razredov –> ob dr vrednotah in ideologiji vplivajo na vsebino drž pol
na teh temeljih oblikujejo pol org (npr stranke) - izražajo ideologijo nekega razreda in jo predstavljajo kot splošne in posebne vrednote
dve plati prava (razmejitev prava in pol)
a) pr = obl skozi katero se izraža dr moč (izraz prevladujoče pol moči)
b) pr = rel avtonomen dejavnik - vedno se izpostavlja tudi kot lastna moč
kaj politika določa pravu
politične sistem pomemben del okolja za pravni sis
pol pravu določa glavno vsebino duh in smisel (zato boj za oblast - nadzorovanje ljudi)
3 vrste pravnih norm
popolnoma določene s strani politike
delno politično determinirane
norme tehnično-pravne narave
kaj je demokracija
oblast ki izvira za ljudstvo, pripada ljudstvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo
tj oblika pol sis, v kateri pri obl skupne volje (oblasti) sodelujejo vsi tisti, ki so ji podvrženi
kaj pomeni da je vodenje politične skupnosti pri demokraciji le potencialno v rokah vodenih
- fizične (starost) in psihične lastnosti tistih, ki ustvarjajo skupno voljo
- razmerje med tistimi ki dejankso sodelujejo pri obl sk volje proti tistik ki ne
- odločanje po načelu večine in nujnost podrejanja takim odl
- kompleksnost sod dr in delitev dela - posl potreba po vključevanju posrednikov (strank)
javno mnenje (EU in SLO) o demokraciji
državljani EU demokracije NE uvrščamo med najpomembnejše vrednote
v SLO večinsko vlada nezadovoljstvo nad demokracijo (90% 2017)
kaj je demokratični deficit
pojem da se zdijo pol instirucije države in EU navadnim državljanom oddaljene, zaradi česar so nedostopne in odtujene
vpr
- ali so volivci dobili, kar so želeli in
- ali so volivci zadostno zastopani v pol procesu in
- ali imajo vzvde da nanj vplivajo
katera vrsta demokracije prevladuje danes? opiši
predstavniška dem
(periodične volitve, pol stranke)
..?
razl vrste demokracije
predstavniška
ustavna
participativna
deliberativna
participativna demokracija
pos suša neposr vključiti v postopke sprejemanja odločitev
pozornost usmerjena k obl dobro uzaveščenih državljanov, trajno jih zanima proces vladanja
končni cilj: vpeljava neposr odgovornosti strankarskih uradnikov do članstva
ustavna demokracija
ravnanje oblastnih organov in odločitve večine vedno tudi v skladu z ustavo
tako so odl podvržene in omejene z ustavnimi načeli in človekovimi pravicami
deliberativna demokracija
v ospr obl komunikacije s katerimi poskušamo z argumenti utemeljiti zavzeto stališče
bistvo v procesu razpravljanja - ta legitimira pol odločitev
(in ne v glasovanju / večinskem odločanju)
katera različna pojmovanja ima predstavništvo
pravno
sociološko
politološko
pravno pojmovanje predstavništva
kot mandat ali pooblastilo
- politik izvoljen v parl, vsaj v dol obsegu deluje na podlagi ljudskega mandata
- njegova moč izvira iz pooblastila, dobil od volivcev
- volivci lahko predst odtegnejo pooblastilo tako da jih ne izvolijo ponovno
danes reprezentativen mandat (in ne imperativen)
sociološko pojmovanje predstavništva
pred prim z reprezentacijo
zmožnost parl da odraža dr, spolno, etnično, generacijsk strukturo (zamenje dobre integracije razl dr skupin)
- recimo zanemarjenje žensk ali delavskega razr pa znamenje slabega del preds inst
“zrcalo družbe”
politološko pojmovanje predstavništva
preds kot odgovornost
predstavniki morajo biti odgovorni tistim, ki jih predstavljajo
bistvo: možnost nadzora nad politično močjo
nadzor prepuščen tistemu, ki pol moči ne more uveljavljati sam
(odn obveščanja in rednega nadzora med vladanimi in vladajočimi)
kaj je nasprotje pravne države
policijska država - ni pravne varnosti, prihaja do zlorab in samovolje
- pravice veljajo samo za podpornike dr ureditve
- ni nazorskopol pluralizma
- načelo smotrnosti in ne zakonitosti
kaj je t.i. deep state
nevarnost pri odsotnosti pr drž
odločanje preseli v odtujene centre moči globoke države
določa delovanje, sprejema odločitve, k ise potem samo pokrijejo s formalno zakonitostjo
kaj je pravna država formalno
Rechtstaat
drž organi so vezani na zakon
morajo vse svoje odl opreti na ustrezno odločbo zakona
v teh zakonih morajo biti zajeti dr interesi oz TČP
legalnost/zakonitost pravne države
kaj je pravna država vsebinsko
na normativni in dejasnki ravni se spoštujejo ČPTS
ob svobodi in enakosti pomembna tudi vladavina prava (rule of law)
legitimnost pravne države
kaj poudarja politični liberalizem
poudarja enako težo vseh interesov, ki se pojavijo v pol dr,
a praviloma je tako, da imajo interesi ekonomsko močnejših posameznikov veliko prednost pred drugimi interesi –>
tj v boju med interesi dolgoročno zmagujejo ekonomsko in politično vladajoči sloji
politična stranka def
združenje državljanov, ki uresničujejo svoje pol cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem pol volje in s predlaganjem kandidatov na volitvah
pol stranke - civilna družba
stranke so posredniki med civilno dr in politično drž
zakaj nastajajo pol stranke
zaradi širših interesov družbenih slojev in ne zaradi ožjih posamičnih (int sk )
kakšno je v slo javno menje do politike
splošno nezaupanje v politiko in stranke
pozicija - opozicija
stranke se v parl demokr povezujejo v koalicije (pozicije)
nasproti jim stoji opozicija, ki koalicijo kritizira, nadzira in predlaga alt reš
kaj ureja naša zakonodaja na področju političnih strank
1 - ustanavljanje in prenehanje strank
2 . notranjo ureditev / organizacijo
3 - način delovanja
4 - financiranje
ustanovitev in prenehanje pol str
- str lahko ustanovi 200 polnolentih oseb
- str postane pr oseba z vpisom v reg
- člani podpišejo pristopno izjavo
- stranke vodijo register članov
- ime in simboli str se morajo razl od drugih
- US lahko razveljavlja protiust akte pol str
- str se lahko prepove z 2/3 večino sodnikov
notr ureditev pol str
- str mora imeti statut (temeljni pravni akt)
- in program (temeljni pol akt)
- nujen vsaj organ predstavnikov vseh članov str in njen izvršilni organ
način delovanja pol str
- javno
- ne kot vojaško ali oboroženo združenje
- pr urejen potek volilne kampanje (oglaševanje, spoš pravic drugih kand, javnomnenjske raziskave)
financiranje pol str
- prid sredstev iz članarine
- prispevkov fiz oseb
- prihodkov od premoženja
proračuna - sredstva dobijo stranke, ki so zvrale vsaj 1% glasov volivcev
kaj vsebujejo pol programi
strankino ideologijo
cilje in sredstva za doseganje teh ciljev
kaj izvira iz programov strank, kaj se sklepa na njihovi podlagi?
na podlagi str programov se sklepa koalicijski sporazum med strankami ki ses vlado
pozneje se obl še normativni program dela vlade
ta se pretvori v spl pravne akte (zakone -> podzak pred)
kje dejansko nastajajo odločitve pol str
ne v parlamentu ampak že v centrih političnih strank, kjer že zavzemajo pol stališča
politična deklaracija (+ njena obveznost in primeri)
slovesni pol dok, ki potrjuje odseženo stanje ali pa ideale, ki jih je treba doseči v prih
v mednar pravu ni obvezen spl pravni akt
postanejo obv ko se vrednote teh dekl prenesejo v ustr mednar pakte in pogodbe
ponavadi sledi po kakšni soc rev ali narodnoosvobodilnem gib
primeri
- Deklaracija o neodv 1776
- Splošna deklaracija o človekovih pravicah 1948
kakšen je vpliv pol str na izvršilo-upravno oblast
kaže se predvsem pri nač kadrovanja v drž upravi po menjavi pol oblasi na volitvah
kadrovanje je odvisno od pravne (poliitčne) kulture
kaj je sistem plena in kaj sistem zaslug
plena (spoils system): stranka ki zmaga na volitvah, sestavi vlado in na klj mesta v drž upravnih organih postavi svoje člane
(predvsem se to dogaja na ministrstvih, strokovni del uprave kadrovanju manj podvržen)
zaslug (merit system): ko kadrovanje temelji pretežno na strokovnih merilih oz spos kandidatov za dol mesto
interesna skupina def
je skupina ki je formalno organizirana in prostovoljna ter mobilizira možnost vplivanja na urejanje javnih zadev
razlike med interesnimi skupinami in pol str
int sk ne ciljajo na prevzem oblasti, želijo nanjo le vplivati
ne želijo prevzeti odgovornosti za vodenje drž
zastopajo ožje, spec dr interese
(in lahko prenehajo delovati po uresnićitvi int)
odnos med int skupinami in pol str
včasih str nat dol in usm del int sk
drugič so lahko int sk tako močne ,da določajo del stranke
med str in int sk pa lahko poteka tudi koordinirano sodelovanje brez hierarhičnega razmerja (najpogosteje)
lobiranje def
delovanje lobistov, k iza interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti
za dejanja lob šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na postopek ali vsebino odločanja
kakšne so lahko tehnike lobiranja
neposredne: tel razgovori, osebni stiki, pisma, udeležbe na sejah delovnih telese
posredne: vplivanje prek javnega menja - medijev
zakaj je lobiranje težko pravno urejati
1 - prepletenost delovanja in vplivanja int sk na pol str
2 - številčnost sodelujočih subjektov
3 - konfliktnost interesov
4 - zapletenost mehanizmov poliitčnega odločanja
5 - lobiranje težko ločiti od drugih obl sodelovanja in vplivanja posameznikov na odločitve
kateri zakon pri nas ureja lobiranje, kaj pravi?
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije
- lobist mora bit vpisan v register lobistov
- lobirancem identificirati,
- pokazati pooblastilo interesne organizacije
- navesti cilj lob
- ne sme dajati zavajajočih inf
- lobiranec lahko privoli v lobiranje samo registriranemu lobistu
- o stikih mora poročati predstojniku in Komisiji za preprečevanje korupcije
- ne sme prejemati podkupnin, daril
