3. Gospodarstvo in pravo Flashcards
sklopi družbenih odnosov
posestna raz
last razmerja
delovna razmerja
tržna razmerja
posestna razmerja
kdo ima neposredno, dejansko oblast nad stvarjo oz nad pogoji, sredstvi, rezultati dela
lastninska razmerja
kdo sme uporabljati stvar v proizvodnem procesu in razpolagati s proizvajalnimi sredstvi ter proizvodi
delovna razmerja
kakšne so pravice in dolžnosti neposrednih udeležencev v proizvodnih procesih
tržna razmerja
(+upravljanje javnih subj)
kako so organizirani proizvodni procesi in kako potea upravljanje subj, ki sodelujejo v gospodarstvu
pravni institut posesti
dejanska oblast nad stvarjo, s kateor posestnik razpolaga, jo uporablja in uživa
posestni ni pravica ampak dejstvo
ni važno ali ima posestnik tudi pravico imeti stvar v posesti (npr tat)
kaj pravo zagotavlja in kaj omejuje posestniku
posestno varstvo - zaščita pred odvzemom ali motenjem razpolaganja s stvarjo
(na sodišču lahko uveljavlja)- sodna pot
omejuje pa samopomoč - da bi preprečilo samovoljno uveljavljanje zatrjevanih ravic
kaj je lastninsko razmerje (trije pomeni)
soc: razmerje med ljudmi glede na stvari
ekon: dejansko užuvanje in razpolaganje s stvarjo
pravni: upravičenje, da s stvarjo na dol nač ravnamo
kaj je pravni odraz lastnine
lastninska pravica;
združuje različna upravičenja ravnanja s stvarjo (stvar imeti v posesti, uporabljati, uživati, razpolagati)
oblike lastnine
osebna
zasebna (kolektivna in individualna)
družbena
osebna lastnina
razmerja med ljudmi glede na stvari za osebno (po)rabo.
s predmeti osebne lastnine ne moremo ustvarjati nove presežne vrednosti (npr zobna ščetka)
lastnik ima monopol
zasebna lastnina
razmerje med ljudmi glede na proizvajalna sredstva
lastnina na sredstvih, s katerimi je ob združitvi s človeškim delom mogoče pridobivati novo vrednost
last upravičenje izklj v rokah posameznika ali dol skupine ljudi (monopol)
poznamo kolektivno in individualno zas lastnino
individualna zasebna lastnina - kdaj se pojavi
v obdobju suženjstva in liberalnega kapitalizma
kolektivna zasebna lastnina - naštej primere
- delniške družbe in druga kapitalistična združenja
- državna last V sužnjelast drž
- spec odnosi fevdalne lastnine
- drž lastnina v socializmu in modernih kapitalisitičnih državah
pod katero obliko lastnine spada državna lastnina
kolektivna zasebna lastnina
družbena lastnina
razmerja med ljudmi glede na proizvajalna sredstva, v katerih ni nihče izključni razpolagalec s sredstvi - ni monopola upravljanja
katera oblika last dominira danes in zakaj
klasična zasebna lastnina - svoboden trg, razmerja določena s pogodbami
kdaj govorimo o planu / planskem gospodarstvu in kdaj o samoupravnem sporazumu
plan: last ključnih proizvajalnih sredstev je v rokah države - strogo nadzorovan trg
samoupravni sporazum: klj proizvajalna sredstva v družbeni lati - svoboden trg
kdaj se običajno spremenijo lastniški odnosi, kako se meri uspešnost spreminjanja last odn?
ob revolucionarnih spremembah
postopoma ne naenkrat
na proizvodnih sredstvih, ne os lastnini
s produktivnostjo
kako se je razvila lastnina v razvoju kapitalizma
v začetnem liberalnem obd prevladovala ind zas last
danes od pravniški konstrukciji d.d. in točno določenih deležih fiz in pr oseb prevladuje kolektivna zas last
lastnina brez titularja
titular lastnine ni individualiziran,
ker na proizvajalnih sred ni oblikovana last pravica, ampka le dominium utile (pravica uporabe, upravljanja, razvpolaganja) oz
pravica dela z dr sred (upravljanje)
fevdalizem in družbena lastnina
tranzicija
prehod iz socialističnega družbenopol in družbenoekonomkega sis v sodobno kapitalistično oz postindustrijsk odružbo
(od planskega k kapitalističnemu gosp)
pojav zajame konec 80ih socialistične drž srednje in V Ev tudi Juga (in Slovenja)
trije procesi v okviru tranzicije in relevantni zakoni
liberalizacija: uvajanje tržnih mehanizmov (sprostitev cen, ponudba, povpraševanje
Zakon o cenah 1991
denacionalizacija: vračanje podržavljenega premoženja prvotnim lastnikom
Zakon o denacionalizaciji 1991
privatizacija: prehod iz družbene v zasebno lastnino
Zakon o preoblikovanju podjetij 1992
Stanovanjski zakon 1991
kaj je delovno razmerje
dr odnos med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delavni proces in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca
kaj je cilj sodobne zakonodaje o delovnih razmerjih
a- vključevanje delavcev v delavni proces,
b- zagotavljanje usklajenega poteka delavnega procesa
c- preprečevanje brezposelnosti
kaj je podlaga za delovno razmerje, kaj ureja
pogodba o zaposlitvi
ureja pravice in dolžnosti delavca in delodajalca
tržna razmerja in upravljanje gospodarskih subjektov - kaj ureja pravo na tem področju
pravo ureja tudi gospodarsko ureditev družb kot npr:
- gospodarske subj
- bančni in monetarni sistem
- finančne predpise
- plačilni promet v državi
- ekonomske odnose s tujino
- vrednostne papirje
- varstvo potrošnikov in konkurence
- zavarovalništvo
kako je prišlo do nastanka gospodarskih družb?
ekonomski in tehnološki tokovi zahtevajo zdrzževanje in povezovanje individualnih lastnin vzdrzuževanje ljudi in premoženja za podjetniški namen
v kakšnih oblikah so lahko gosp družbe? katera ima osrednji položaj v gospodarstvu?
osebne (d.n.o.)
kapitalske (d.oo. in d.d.)
v gosp ima osrednji poločaj delniška družba (d.d.)
delniška družba def
družba ki ima osnovni kapital (glavnico) razdeljen na delnice
upnikom je odg za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem
delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom
kako je s premoženjem (in lastnino) pri delniških družbah
premoženje se osamosvoji kot lastnina podjetja oz pravne osebe
ohranja se ind zas last
hkrati v funckioniranju teh korporacij nastaja kol zas last
formalni lastik dela ustanovitvenega kapitala je tisti, ki ima delnico
koorporacijo praktično vodijo menagerji
upravljanje gospodarskih družb -komu pripada
lastnikom, sodelovanje pri upravljanju lahko tudi delavci
soodločanje v gospodarskih družbah - kaj zajema
- zlasti varnost pri delu
- ocenjevanje uspešnosti delavcev
- kriteriji za napredovanje
- letni dopust
(idr socialna in kadrovska vrpašanja)
soupravljanje pri gosp družbah - kako se izvaja
preko
- sveta delavcev ali
- delavskega zaupnika
- zbora delavcev in
- predstavnikov delavcev
v organih gosp dr, podjetji, zavodov
sklepanje pogodb pri gosp družbah
na eni strani predstavniki družbe (poslovodstvo, pooblaščene osebe)
na drugi delavci (sindikati, svet delavcev, zaupnik)
kje so urejena last razmerja in kako je omejena last pravica
v URS (33 člen - zasebna lastnina +, dedovanje, 67. člen namen ureditve last razmerij)
URS zavezuje zak da sprejme z s katerim bo dol nač prid ali uživanja last tako, da je zagotovljena njena gosp, soc in biološka (?) funkcija
kaj so pravice in obveznosti delavca in kja pravice in obveznosti delodajalca
delavca:
- opravljanje dela
- obveznost obveščanja
- prepoved škodljivega ravnanja
- varovanje poslovnih skrivnosti
- prepoved konkurence
delodajalca:
- zagotovitev plačila, varnih del razmer in dela
- varovanje delavčeve osebnosti
kaj je point dividend
delničarji vladajo v dd (v njen osnovni kapital/glavnico) ker pričakujejo, da ji bo šlo dobro, da bodo iz tega dobili nek dobiček - ta dobiček dobijo z dividendami
več kot imaš delnic, več dividend (dobička)
kaj pomeni, da delavci lahko sodelujejo pri upravljanju gosp dr?
- pravica do pobude in obveščenosti
- podajanje mnenj in predlogov
- možnost posvetovanja z delodajalcem
- možnost zadržanja odločitve delodaj
- pravica soodločanja
na katerih treh stopnjah se kaže enakost (pri socialni drž)
pravna: vsak čl priznan kot pravni subj, enakopraven z drugimi
ekonomska: spl in enaka volilna pravica
socialna: enakomerna razporeditev osn materialnih dobrin med člane globalne družbe
kdaj se razvije socialna država
v poznem kapitalizmu - drž začne posegati v gosp in druge dr sfere (ekonomke in socialne)
iz liberalne se razvije meščanska drž
kako deluje socialna država
vsakomur zagotavlja eksistenčni minimum
- z zakonodajo posega v vse sfere družbenega živ, kar sicer zmanjšuje samostojnocst civ dr (ampka tudi civ dr zahteva drž ureja dol dejavnosti)
- soc drž najprej dopušča svobdo v sferi trga in zasebne lastnine in potem
- ukrepa ex post facto in zagotavlja relativno visok družbeni in materialni standard ljudi
deleži izdatkov socialne države
Slovenija je (pravna in) socialna država (2. člen URS)
deleži izdatkov države temu primerni:
največji so na področju socialne zaščite (35%)
varstva, javne uprave in zdravstva
sredstva drž dobiva večinoma preko davkov
kritike socialne države
številne
na levi: birokratizacija in prepozno delovanje
na desni: zmanjševanje prizadevnosti delavcev
alo je lastnina brez titularja produktivna?
ne
povezava posamičnih in splošnih družbenih interesov v obliki delniške družbe je bolj produktivna od fevdalizma ali modela družbene lastnine
