7. Delovanje pravosodnih institucij Flashcards
kaj sodi pod pravosodne institucije?
sodstvo, državno tožilstvo, državno odvetništvo, notariat
kaj je osnovna socialna funkcija sodstva?
- razreševanje konfliktov med pravnimi subjekti
- sodstvo najdražji mahanizem za to, pa tudi najbolj predvidljiv, legitimen - vnaša v dr odnose stabilnost in varnost
kako se lahko rešujejo družbeni spori?
a) med udeleženci: z izogibanjem, prevladanjem enega interesa nad drugim, popuščanjem in kompromisi, s samopomočjo , nasiljem in fizičnim obračunavanjem
b) s pomočjo tretjega: s posvetovanjem, mediacijo, arbitražo in sodnim postopkom
(po)svetovanje
upravičenca seznaniti z okoliščinami ki so na voljo za rešitev spora oz spornega razmerja, zaradi katerega je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči; poda poročilo o zadevi, da se lahko upravičenec odloči o nadaljnjih korakih in tudi zaprosila za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v pravnem postopku
mediacija
stranki ob pomoči mediatorja (nevtralne osebe) poskušata doseči mirno rešitev spora; ne gre za sojenje, mediator ne more izdelati zavezujče odločbe, ampak s svojim delovanjem strankam pomaga doseči sporazum, ki bi razrešil spor
arbitraža
sporazumen razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal končno in pravno zavezujočo arbitrarno odločbo; št arbitrov določijo stranke, lahko določijo tudi pravna pravila, po katerih se v arbitraži odloča
druge družbene vloge sodstva (poleg reševanja konfliktov med pravnimi subj)?
- varovanje interesov posameznikov, interesov družbe/skupnosti kot celote (javni interes)
- izvajanje družbenega nadzora (zagotavljanje pravno konformnega vedenja pravnih naslovnikov, nadzor oblasti (z razlaganjem prava)
- zagotavljanje legitimnosti obstoječega pravnega sistema, uveljavljanje družbenega reda (ideološka funkcija)
kaj je skupno organiziranosti sodobnih sodnih sistemov?
instančno sojenje - obravnava na prvi stopnji, možnost pritožbe na drugostopenjsko, pritožbeno (apelacijsko) sodišče
(pravica do pravnega sredstva)
organiziranost sodišč v sloveniji
piramida iz skripte
prva stopnja sodišča
razlika okrajna - okrožna sodišča
okrajna: kd, za katero zarožena denarna kazen ali zapor manj kot 3 let; premoženjski zahtevki vrednosti predmetov manj kot 20000 eurov; sodni poklicni sodnik posameznik
okrajna: strožje kazni, večji zneski; senat 3 sodnikov, poklicni in dva nepoklicna - prisednika/porotnika
okrajnih je 44, okrožnih 11
druga stopnja sodišča
višja sodišča (4), senat 3 sodnikov, odločanje o pritožbah zoper sodbe prvostopenjskih sodišč
višje delovno in socialno sodišče
upravna sodišča: upravi spori (status višjih sodišč)
tretja stopnja sodišča
vrhovno sodišče. odloča o izrednih pravnih sredstvih + posebni primeri o drugih zadevah, skrbi za enotno sodno prakso, najvišje sodišče v državi RS
ustavno sodišče
ločeno obravnavano, sui generis položaj, samostojen in neodvisen položaj, “4. veja oblasti”
sodni organ za primere varstva ustavnosti in zakonitosti ter varovanja ČPTS
ima svoje pristojnosti (URS/160)
lahko razveljavi sodbe vrhovnih sodišč, zakone, uredbe
kako se lahko vstopa v sodniško funkcijo?
-sodnika imenuje/izvoli organ druge veje oblasti
-izvoli ljudstvo na volitvah
-izberejo ali kooptirajo sodniki sami
-sodnika imenuje posebno in neodvisno telo
kako se v Sloveniji vstopa na sodniško funkcijo?
sodnike voli državni zbor na predlog Sodnega sveta RS
-na podlagi razpisa, ki ga objavi MP, menja MP in ustreznega personalnega sveta sodni svet izbere enega kandidata in predlaga izvolitev v DZ
-to je za prvo izvolitev, kadar se prijavi nekdo ki je že sodnik ga imenuje sodni svet sam
ustavne sodnika državnemu zboru predlaga predsednik republike
kaj je sodni svet?
ustavno določen organ s predlagalno funkcijo, kot sui generis organ zagotavlja sodelovanje med sodno in zakonodajno vejo pri imenovanju sodnikov
njegove odločitve morajo biti obrazložene
11 članov, 6 iz vrst sodnikov
kdo je lahko izvoljen za sodnika okrajnega sodišča?
-diplomirani pravnik z državnim pravniškim izpitom
-najmanj 4 leta prakse
-30 do 70 let
-osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije
kakšen je sodniški mandat?
trajni;
-sodnika ni možno razrešiti ali premestiti na drugo sodišče brez njegove privolitve
-sodniku preneha funkcija samo v primerih, ki jih določa zakon ali z razrešitvijo, če je storil naklepno kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije
-zagotavlja sodnikovo neodvisnost in samostojnost
-sodniška f nezdružljiva z delom v drugih državnih organih, strankah, odvetniškimi opravili, članstvom v odborih gospodarskih družb - vse kar bi lahko vzbujalo vtis nepristranskosti
v čem se kaže kvantitatvna učinkovitost dela sodišč? kako je s tem pri nas?
kaže se v številu rešenih zadev v enem letu
pri nas: zadnja leta zmanjšuje št nerešenih zadev
značilna sis težava sodnih zaostankov - nerešene zadeve v času, ki je opredeljen s sodnim redom - izboljšuje
nekateri zaostanki lahko pomenijo kršitev ČP do sojenja v razumnem roku
kvantitativni vidiki strukture in delovanja slov sodišč
888 sodnikov
zmanjšanje v zadnjih letih
nadpovpr št sodnikov na 100 preb
tudi veliko sodišč
povečalo št sodnic (predvsem prvost sod)
počasi zaustavil trend sodnega pripada
- strukt prejtih zadev: manj tistih ki zah meritorno odl
kaj pomeni trend sod pripada
sodišča prejmejo veliko zadev v obravnavo
katera sis težava znač za sodišča
sodni zaostanki
(nereš zadeve v času ki je opredeljen s sodnim redom)
lahko pomeni kršitev ČP do sojenja v raz roku
oz
pravice do sojenja brez nepotrebnega odločanja
primer Lukenda vs Slovenia
nač delitve oblasti
drž org pri del v osnovi samostojni, neodv drug od drugega
čeprav med seboj sodelujejo in se nadzirajo
checks and balances
kako je s sodno prakso pri nas
sod niso vezana nanjo
za odlon potr dodatna arg
služi kot posvetovalno orodje
sp tj veže sod v odl v pod prim ampak ne formalno, tmeveč zgolj z močjo upor arg
kaj pomeni da pri sodnem odl prihaja do poustvarjanja prava
is abstraktnih in splošnih norm se reproducira pos in konr (za dol primer oz odn)
dvom uokvirjenosti sodniškega odločanja
