5. Delovanje zakonodajnih institucij Flashcards
kaj je pravna institucija
- rel trajen, dr priznan in varovan sistem dr vlog in norm,
- v okviru katerega nastajajo pravne norme in
- se izvaja nadzor nad njihovim izvrševanjem
pomen zakona
v pravu je zakon osrednji pravni vir, ki na ravni države ureja najpomembnejša pravno relevantna družbena razmerja
zakon vzpostavlja red in varnost
določa spremembe in izboljšave
dosega državne in dr integracije
kaj je zakon kot pravni akt in kaj kot pravni vir
kot pravni akt:
voljno in zavestno dejanje, s katerim zakonodajalec za neko področje na splošno določi norme (načela in pravila) dr v&r
kot pravni vir:
obvezno formalno izhodišče za nadaljnjo podzakonsko pravno urejanje
kako je bilo skozi zgodovino s predstavniškimi telesi
razvila so se iz stanovskih skupščin
danes je zakonodajna poglavitna dejavnost parlamentov
včasih so bili zaradi volilnih cenzusov zastopani samo interesi posameznikov - danes spl vol pravica
kateri 2 vrsti mandata poznamo? katero imamo pri nas
reprezentativni (svobodni): poslanci so predstavniki vseha ljudstva
imperativni: poslanci so samo predstavniki svojih okrožji
danes so volilna območja zelo heterogena zato imperativni mandat ne bi bil smiseln
kdo sprejema zakone
državni zbor
kaj dela državni svet
zatstopa socialne, gosp, poklicne in lokalne interese
ima zakonsko iniciativo (lahko predlaga zak) in
pravico do suspenzivnega veta (zahteva da DZ še enkrat odloča o zakonu, za sprejem potem potrebna zahtevnejša večina)
kdo lahko predlaga zakone
vsak poslanec
državni svet
5000 volivcev
vlada
(vlada predlaga največ zak in ima tudi največji delež sprejetih zak - monopol)
kdo sodeluje pri sprejemanju predpisov v EU
enakopravno sodelujeta Svet EU (ministrov) in Evropski parlament
to pomeni da ima minister (področja, ki se ga tiče nek predpis) vsakokratne vlade (in s tem vlada) pomembno vlogo
kako je z odločanjem o spremembah temeljnih pogodb EU
o njih odloča celoten DZ
DZ vsako leto sprejme Deklaracijo o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU
vpliv pol str v zakonodajni dejavnosti
volivci lahko preko vpliva na vodstvo stranke in odv posl od vodstva str posredno vplivajo na zak odl
to je odv od št mandatov ki jih dovi str v DZ (več mandatov in volivcev- močnejša stranka) in st birokratizacije str
kakšna je vloga sodišč pri zakonodajni dejavnosti
sodišča končni odločevalci glede razlaganja prava
sodni nadzor ustavnosti primer neposr vpliva na zak in drug predp
US vezano na ustavo in sodno prakso, ki jo sodišča v veliki večini primerov upoštevajo - za odklon potrebna dod arg
ustanovitev občine Ankaran
napetost med US in zakonodajalcem
sodišče na koncu samo ustanovilo občino
na katero načelo je vezano delo zakonodajnega telesa
načelo javnosti:
zakoni se ne smejo pripravljati tajno, izjema samo določene zaprte seje
kaj je aktivna vloga javnosti pri zak dej
instrumenti neposredne demokracije
(ljudska zakonodajna iniciativa,
zakonodajni referendum,
peticije in
pobude spl pomena)
pogoji za pravo javnost
- uravnoteženo razmerje med ustvarjalci in sprejemniki mnenj
- možnost pos, da lahko takoj odg na vsako javno izraženo mnenje
- možnost realizacije mnenja (učinkovito angažiranje in delovanje)
- samostojnost - oblast ne sme imeti vseobsežnega kontrole nad javnostjo
katere vrste javnosti poznamo
splošno: pozornost namenjena vsem pol dog (vsi pripadniki neke dr)
specialno: pozorna samo na dol segmente ali dog v politiki,
takšen prim je strokovna javnost - pri razpravi o zak predlogu zelo pomembna
javno mnenje in javna razprava o predlogu zakona
z jav mn se srečujemo pri široki nespec javni razpravi o dol zak
jm ni nekaj enotnega in je odv od materialnih kulturnih in pol razmer
vpliv na jm mediji: obrazložitve zak osnutkov vplivajo na vsebino razprav
kaj je javna razprava, katere funckije ima
jr v zak post ni posebna faza, njena stališča niso zavezujoča za zakonodajalca
kljub temu javnost obl poglede in ima nek vpliv ter svoje f
funkcije
- informacijska
- aktivacijska
- legitimacijska
informacijaska f javne razprave
naslovniki predpisov se preko medijskega pročanja ali okroglih miz seznanjajo s predvidenimi sprem
aktivacijska f javne razprave
bodoči nasl predp se pripravijo za ponzejše izvajanje predpisov
javno mnenje tj spodbudi državljane k želenim vzorcem dr vedenja
kakšen je proces odločanja pri zakonodajnem procesu (naštej korake)
- prožitev problema (zak inic, dr probl postane pr in pol)
- zbiranje podatkov (izdel uvoda predl zak, opis stanja)
- obl predlogov (obl se čl in njihova obrazl)
- razpravljanjae in vrednotenje (izr int udel razprav - 3 obr zak post)
- sprejemanje odl (glas o zak kot celoti)
- izvrševanje odl
- razgl (promulgacija)
- objava (publikacija)
- nadzor nad izvrš zak
legitimacijska f javne razprave
vladajoče skupine poskušajo preko javne razprave razložiti in utemeljiti politični režim in spremebe ter na svojo str dobiti naklonjenost državljanov
to je lažje pri manj pomembnih sprem in slabše informiranih posameznikih
kaj je zakonodajni proces in kaj zakonodajni postopek
zak proces: dr dog v zvezi s
- pripravljanjem
- sprejemanjem in
- izvrševanjem
zakona
ker ima zakon velik pomen za pos je pomembno po kakšnem postopku nastaja
zak post je osr del zak procesa
3 vrste zakonodajnih postopkov
redni
nujni
skrajšani
kako je sestavljen redni zak postopek
3 obravnave
- poslanci se seznanijo s predl zak
- razpr in glas o vsakem čl zak posebej + predl amandmajev (seje matičnega delovnega telesa)
- razpr o predl zak v celoti in glas o sprej
katera vrsta zak postopka se največkrat uporablja pri nas
redni post zagotavlja poglobljeno in pretehtano odločanje
a se ga žal v praksi premalo uporablja in se ga nadomešča z drugima dvema
(največkrat skrajšani)
skrajšani zak postopek
možen ob:
* manj zahtevnih sprem in dopolnitvah zak
* prenehanju veljavnosti pos določb
* manj zaht uskladitvah zak z drugimi ali s pravom EU
* sprem in dopolnitvah zak v zvezi s postopkom pred US
+ 1. obr je vedno samo posred predl poslancev, 2. in 3. se opravita na isti seji
nujni zak postopek
možen ob:
* interesih varnosti in obrambe države
* odpravi posl naravnih nesreč
* preprečevanju težko popravljenih posledic za del drž
predlagatelj je lahko samo vlada!
o njem odloča kolegij
roki ne veljajo
1. obr je posredovanje predl
2. in 3. opravita na isti seji
kaj pomeni širši krog subjektov pri pripravi predpisov
kakovostnejši in učinkovitejši predpisi
tudi izvajanje
zag se večja legitimnost
zmanjšuje dem deficit
krepi demokracija
vloga medijev na javno mnenje
velika
mediji z obrazližitvami zak osnutkov vplivajo na vsebino razprav
kakšno je lahko javno mnenje
spontano: vsakodnevni medsebojni stiki
institucionalno: pod vplivom množičnih komunikacij
bolj kot neke spremembe posežejo v obstoječe položaje ljudi, več ljudi se bo vključevalo v javno razpravo
ali možno amandmiranje na 3 obravnavi zak postopka
ja, kot izjema - le k že amandmiranim členom
