Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

celica vaje > 2.5 - histokemijske metode > Flashcards

2.5 - histokemijske metode Flashcards

1
Q

Kaj nam omogočajo histokemijske metode?

A

kvantitativno in kvalitativno ugotavljanje kemijskih sestavin v celicah in zunajceličnem prostoru

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je osnova vseh histokemijskih metod?

A

uporaba specifičnih reagentov
-> nastanek končnega reakcijskega produkta, ki mora biti:
- netopen
- kemijsko stabilen
- obarvan
- elektronsko gost (električna mikroskopija)
- ohrani lokacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako delimo histokemijske metode?

A

a) dokazujemo skupine makromolekul (lipidi, nukleinske kisline…)
b) dokazujemo specifične molekule ali njihov del (encim)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Katero metodo dokazovanja nukleinskih kislin poznaš?

A
  • feulgenova reakcija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Opiši feulgenovo reakcijo.

A
  • delamo na parafinskih rezinah
  1. stopnja: rezine inkubiramo v HCl
    - hidroliza purinskih baz na DNA
  2. stopnja: rezine inkubiramo v Schiffovem reagentu
    - vezava na aldehidne skupine
    - rdeče-vijolična barva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kdaj je Feulgenova reakcija pozitivna?

A
  • v jedrih in mitohondrijih
  • intenzivno se obarva heterokromatin
  • pozor: molekule RNA se NE OBARVAJO
  • reakcija je negativna v jedrcu in citoplazmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Katere metode dokazovanja ogljikovih hidratov poznaš?

A
  • reakcija PAS
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Opiši reakcijo PAS.

A
  • na parafinskih rezinah
  1. stopnja: cepitev vezi med C atomoma v molekuli sladkorja z perjodovo kislino
  2. stopnja: reakcija s Schiffovim reagentom
    - nastane rdeče-vijolični produkt
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kdaj je reakcija PAS pozitivna?

A
  • glikogen, škrob, celuloza, NEVTRALNI proteoglikani, glikoproteini, glikolipidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Katere metode dokazovanja kislih proteoglikanov poznaš?

A

Alciansko modrilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši reakcijo z alcianskim modrilom.

A
  • alcialnsko modrilo je kationsko, veže se na kisle proteoglikane
  • parafinske rezine
  • obarva se modro
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kdaj je reakcija z alcialnskim modrilom pozitivna?

A
  • sekrecijski produkti čašastih celic
  • medceličnina hrustanca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Katere metode dokazovanja lipidov poznaš?

A
  • OsO4
  • barvila sudan
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši reakcijo z OsO4.

A
  • nase veže dvojne vezi nenasičenih maščobnih kislin
  • obori se črno
  • nenasičene maščobe tudi fiksira –> lahko ga uporabljamo za sekundarno fiksacijo pri pripravi preparatov za elektronsko mikroskopijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kdaj je reakcija z OsO4 pozitivna?

A
  • celične membrane na ultratankih rezinah
  • mlečne žleze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši reakcijo z barvili sudan.

A
  • sudan III, sudan IV, sudan črno
  • dobro se topijo v lipidih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kdaj je reakcija z barvilom sudan pozitivna?

A
  • maščobne kapljice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj ugotavljamo z encimsko histokemijo?

A
  • ugotavljamo prisotnosti in lokalizacijo aktivnega encima
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kako poteka encimska histokemija pri svetlobni mikroskopiji?

A
  • inkubiramo parafinske ali zamrznjene rezine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako poteka encimska histokemija pri elektronski mikroskopiji?

A
  • inkubiramo majhne koščke tkiva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj ponavadi na preparatih obarvamo s hematoksilinom in zakaj?

A
  • jedra
  • da se lažje oritentiramo po preparatu
  • parafinske ali zamrznjene rezine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako poteka fiksacija pri encimski histokemiji?

A
  • paziti moramo, da med fiksiranjem ne uničimo encima

a) šibka kemijska fiksacija: nizke koncentracije glutaraldehida in formaldehida

b) fizikalna fiksacija: zamrzovanje vzorcev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je posebnost encimske histokemije?

A

Potrebna je izdelava kontrolnega preparata:
- reakcija mora biti negativna
- rezino tkiva inkubiramo v mediju, ki ne vsebuje substrata

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Prisotnost česa ugotavljamo z encimsko histokemijo?

A
  • kislih hidrolaz
  • oksidoreduktaz
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj je markerski encim?

A
  • encim, ki je značilen za določen organel
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj je markerski encim za lizosome?

A
  • kisla fosfataza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kdaj je kisla fosfataza aktivna in kaj katalizira?

A
  • aktivna v nizkem pH
  • katalizira hidrolitični razcep organskih fosfatnih estrov
28
Q

Kako dokažemo encimsko aktivnost pri svetlobnem mikroskopu?

A
  • inkubiramo rezine v mediju, ki vsebuje substrat (alfa-naftilfosfat) in reagent (diazonijeva sol)
  • tvori se primarni produkt NAFTOL -> netopen, stabilen končni produkt
29
Q

Kako dokažemo encimsko aktivnost pri elektronskem mikroskopu?

A
  • kot substrat uporabimo Na-beta-glicerofosfat in reagent svinčev fosfat Pb(NO3)2
  • nastane Pb-fosfat, ki je stabilen in elektronsko gost končni reakcijski produkt
30
Q

Kaj je sukcinska dehidrogenaza?

A
  • encim Krebsovega cikla
  • markerski encim za MITOHONDRIJE
31
Q

Kje najdemo kislo fosfatazo?

A
  • mitohondriji
  • pozni endosomi
  • trans GA
  • transportni vezikli
32
Q

Kaj nastane pri delovanju sukcinske dehidrogenaze?

A
  • FADH2
  • prenese visokoenergijske elektrone v dihalno verigo
33
Q

Kakšen je produkt sukcinske dehidrogenaze?

A
  • formazani
  • rdeča barva
34
Q

Kaj je katalaza?
Barva?

A
  • markerski encim za peroksisome
  • rjava
35
Q

Kaj dokazujemo z imunooznačevanjem?

A
  • prisotnost in lokacijo proteinov s pomočjo protiteles
36
Q

Kako se imenujejo telesa, na katere se protitelesa specifično vežejo?

A
  • antigeni
37
Q

Kaj sta paratop in epitop?

A
  • PARATOP: del protitelesa, s katerim se veže na antigen
  • EPITOP: del antigena, ki se veže na protitelo
38
Q

Kako pridobivamo protitelesa?

A
  1. laboratorijske živali -> poliklonska protitelesa
    -> vežejo se na več epitopov
  2. hibridomi -> monoklonska protitelesa
    -> vežejo se na en epitop
39
Q

Kako fiksiramo preparat pri imunooznačevanju?

A
  • šibka kemijska fiksacija
  • zamrzovanje
  • rezine inkubiramo v raztopini protiteles
40
Q

Kako označujemo z direktno metodo imunooznačevanja?

A
  • vezani so izbrani označevalci
  • hitro in enostavno
  • šibkejši signal
41
Q

Kako označujemo z indirektno metodo imunooznačevanja?

A
  1. uporabimo primarna protitelesa (neoznačena)
  2. uporabimo sekundarna protitelesa (označena, poliklonska!)
    -> za se specifično vežejo na primarna in pokažejo mesta izbranih antigenov
  • ojačan signal (protiklonska telesa)
42
Q

Katere označevalce protiteles poznaš?

A
  • fluorescenčna barvila, npr. fluorokrom
  • koloidno zlato
  • encimi
  • biotinilirana sekundarna protitelesa (metoda ABC)
43
Q

Opiši opazovanje s fluorescenčnimi barvili?

A
  • opazujemo s fluorescenčnim mikroskopom
  • IMUNOFLUORESCENCA
44
Q

Kako označujmo protitelesa pri elektronski mikroskopiji?

A

koloidno zlato

45
Q

Kako uporabljamo biotinilirana sekundarna protitelesa?

A
  • naredimo jih vidne z metodo ABC
  • na parafinskih rezinah
    • DAB = rjavo obarvan produkt
  • prej je treba deaktivirat peroksidaze -> rezine s primarnimi protitelesi izpostavimo raztopini vodikovega peroksida
46
Q

Kako ugotavljamo medsebojne odnose molekul pri imunooznačevanju?

A

z inkubacijo z različnimi protitelesi, ki so označena z različnimi označevalci

47
Q

Kaj je avtoradiografija?

A
  • označevanje in analiziranje metabolizma kemijskih sestavin z radioaktivnimi izotopi
  • radioaktivni izotopi lahko oddajajo celice alfa, beta, gama žarke
48
Q

Katere izotope najpogosteje uporabljamo pri avtoradiografiji?

A
  • izotope, ki oddajajo beta elektrone
  • tricij (H), C, P, S, I
49
Q

Kaj uporabljamo za označevanje:
a) podvojevanje DNA
b) sinteza RNA
c) metabolizem ogljikovih hidratov
d) metabolizem proteinov

A

a) timidin ali BrdU
b) uridin
c) monosaharidi - galaktoza, manoza
d) aminokisline - lizin, cistein

50
Q

Katere so stopnje avtoradiografskega postopka?

A
  1. inkubacija
  2. ekspozicija
  3. razvijanje
51
Q

Opiši inkubacijo.

A
  • žive celice sprejmejo radioaktivno označene molekule
  • celice vgradijo molekule v svoje makromolekule
  • po določenem času ustavimo življenjske procese s fiksacijo tkiva -> radioaktivno označene molekule ostanejo na mestu
  • iz tkiva poskusnih živali pripravimo parafinske ali ultratanke rezine
52
Q

Opiši ekspozicijo.

A
  • rezine prevlečemo s fotografsko emulzijo
    -> kristalčki srebrovega bromida
  • pustimo jih v popolni temi pri 4°C
  • v tem času se beta delci zaletavajo ob kristale srebrovega bromida v fotografski emulziji -> reducirajo srebrove ione v elementarno srebro
53
Q

Opiši razvijanje.

A
  • ekspozicijo zaustavimo in zrnca srebra povečamo, da postanejo vidna na mikroskopu
  • zrna so tik nad mestom, kamor se je radioaktivno označena molekula med inkubacijo vgradila v proučevanem tkivu
  • preparat obarvamo za svetlobno mikroskopijo
54
Q

Kaj dokazujemo z in situ hibridizacijo?

A
  • specifična zaporedja nukleinskih kislin
55
Q

Kaj je hibridizacija?
Kje lahko poteka?

A
  • povezovanje dveh komplementarnih polinukleotidnih verig
  • poteka lahko med dvema enojnima verigama DNA, med dvema RNA in eno DNA in eno RNA
56
Q

Kaj je denaturacija?
Kaj je renaturacija?

A
  • razpad H vezi med verigama DNA
  • ko se denaturirana DNA pri nižji temperaturi ponovno poveže v dvojno vijačnico
57
Q

Kaj je potrebno pripraviti pri in situ hibridizaciji?

Kako je označena ta stvar?

A

SONDA - polinukleotidna veriga DNA ali RNA, ki vsebuje znano zaporedje

  • označena je z radioaktivnim izotopom, encimom, fluorokromom, majhnim sintetičnim antigenom
58
Q

In situ hibridizacija: kaj sledi po pripravi sonde?

A
  1. pripravimo parafinske, ultratanke ali zamrznjene rezine
  2. nukleinske kisline denaturiramo -> razklenemo DNA -> omogočimo dostop sondam
  3. rezine inkubiramo v raztopini, ki vsebuje sonde
  4. hibridizacija med sondami in nukleinskimi kislinami
59
Q

In situ hibridizacija: kaj sledi po hibridizaciji med sondami in nukleinskimi kislinami?

A

VIZUALIZACIJA vezanih sond: če je označevalec
a) radioaktivni izotop - izvedemo radiografski postopek (ekspozicija, razvijanje)

b) encim - izvedemo encimsko histokemijo (substrat, reagent)

c) sintetični antigen - izvedemo indirektno imunooznačevanje s primarnimi protitelesi in označenimi sekundarnimi protitelesi

60
Q

Kaj je FISH in zakaj se uporablja?

A
  • fluorescenčna in situ hibridizacija
  • označevanje določenega kromosoma, gena na kromosomu, mutiranega gena
61
Q

Kaj označujemo z metodo TUNEL?

A
  • proste konce fragmentirane DNA - značilnost apoptoze
62
Q

Kaj ugotavljamo z metodo TUNEL?

A
  • prisotnost apoptotskih celic v histoloških rezinah
63
Q

Kaj se zgodi z molekulami DNA pri metodi TUNEL?

A
  • na vsakem fragmentu DNA nastane polinukleotidni rep z digoksigeninom
64
Q

Katero metodo še uporabimo pri TUNEL metodi?

A

Imunooznačevanje: uporabimo protitelesa proti digoksigeninu
- protitelesa imajo vezano peroksidazo

65
Q

Kako dokažemo peroksidazo?

A
  • encimska histokemija
  • DAB se obarva rjavo
66
Q

V katerem primeru pri TUNEL metodi imunooznačevanje ni potrebno?

A
  • če smo na proste konce DNA vezali nukleotide, označene s fluorokromom
    -> preparate takoj pogledamo s fluorescenčnim mikroskopom

celica vaje (18 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions