18. skupina Flashcards
lastnosti žlahtnih plinov in pridobivanje
He, Ne, Ar, Kr, Xe, Rn
V plinastem stanju so to enoatomni plini, razlike v
lastnostih lahko pripišemo različnim molskim masam.
He pridobivamo iz zemeljskih plinov z zamrznitvijo drugih komponent, ostale
pa z destilacijo utekočinjenega zraka.
uporaba žlahtnih plinov
Uporabe žlahtnih plinov so raznovrstne:
He je pomemben v tehnologiji nizkih temperatur: vrelišče -268,9 oC; pri -272,1 oC
prehod v superfluidno fazo – ima 1000 x manjšo viskoznost kot plinast He), uporablja se
za polnjenje balonov in za dihalne zmesi za potapljače in vesoljce, kot hladilni medij za
superprevodne magnete (NMR)…
Ne je znan po rdečih fluorescentnih žarnicah, signalne naprave…
Ar se pogosto uporablja za zaščitno atmosfero (M(Ar) = 40 g/mol)…
Kr in Xe polnijo v žarnice z žarilno nitko zaradi majhne toplotne prevodnosti (atomi so
veliki in težki, povprečna hitrost je zato manjša – počasnejše odvajanje toplote in zato
višja temperatura in svetilnost nitke). Ksenon kot „vesoljsko“ pogonsko sredstvo
(pospešeni ioni)…
Kljub znani nereaktivnosti teh elementov je mogoče pripraviti razmeroma obstojne
spojine - predvsem različne ksenonove fluoride in okside, Xe pa lahko tvori vezi tudi s Cl,
N, C in nekaterimi drugimi elementi.
Sintetiziranih je bilo tudi nekaj kriptonovih spojin (npr. KrF2), spojine He, Ne in Ar niso
znane.
reakcija XeF4 in Pt ter lastnost žlahtnih plinov
So močni oksidanti in
fluorirna sredstva.
Na primer:
XeF4 + Pt → PtF4 + Xe
xenovi kloridi in oksidi
ter reakcije
Ksenonovi fluoridi-oksidi (valenca Xe je +2, +4 ali +6, število O in F skupaj je največ 6)
Pri reakciji XeF4 z vodo nastane XeO3, pri reakcijah XeF4 in XeF6 s hidroksidi pa ksenonati (XeO42−) in perksenonati (XeO64−). Slednji so zelo močni oksidanti.
4XeF6(s) + 36OH−(aq) → 3XeO64−(aq) + Xe(g) + 18H2O(l) + 24F−(aq)
2Mn2+(aq) + 5XeO64−(aq) + 4H3O+(aq) → 2MnO4−(aq) + 5 XeO42−(aq) + 6H2O(l)
2XeO64−(aq) + 6H3O+(aq) → 2HXeO4−(aq) + O2(g) + 8H2O(l)
