Življenjski cikel proteinov Flashcards

1
Q

sinteza aminoacil-tRNA

A

aminokislina + ATP + tRNA+ H2O⇄aminoacil-tRNA + AMP+ 2Pi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

koliko procentov metabolne energije gre za sintezo proteinov?

A

90%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

puromicin

A

*puromicin je antibiotik iz rodu Streptomyces *veže se na mesto A ribosoma in povzroči prezgodnjo terminacijo translacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

zvijanje proteinov

A

*zvijanje se začne z ureditvijo lokalnih sekundarnih struktur *preostala veriga se zvije okrog inicijacijskega jedra *zvijanje je kooperaven proces (vsak nastala stopnja olajša nastanek nadaljnih ugodnih interakcij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

šaperoni in šaperonini

A

*vezavne proteine (šaperoni), ki se med sintezo vežejo na izpostavljene hidrofobne dele polipepdne verige, in *šaperonine, velike proteinske komplekse, ki v svojo notranjost vežejo nepravilno zvite proteine in katalizirajo njihovo zvijanje v navno obliko.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

proteolitična cepitev

A

*vsi prok. proteini se začnejo s fMet (50% proteinov ima ak odcepljeno) *enako se Met ostanek odstrani pri evk., na N-konec proteina se doda acetilna skupina *nekateri encimi/proteini se sintezirajo kot neaktivni prekursorji in se akvirajo z razcepom določenih peptidnih vezi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

signalno zaporedje (14-26 ak) na N-koncu proteina

A

*kratko zaporedje pozivno nabih ak
*hidrofobna regija 7-13 ak *regija, ki ni/je v obliki α-vijačnice *cepitveno mesto za odstranitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

NLS

A

signalza prenos v jedro se nahaja znotraj zaporedja jedrnih proteinov (vsebujejo Arg in Lys)
signal NLS se ne odstrani
protein se s proteinoma importin α in-β translocira v jedro

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

proteinski translokatorji preko notranje oz. zunanje mitohondrijske membrane

A

*kompleks TOMje ključen za vnosvseh mitohodrijskih proteinov, ki so kodirani v jedru *kompleks SAMpomaga pri pravilnem zvitjumembranskih proteinov *oba kompleksa TIMproteine preneseta v matriks mitoh. *kompleks OXApa pomaga pri inserciji proteinov v membrane, ki so bili sintetizirani v mitohondriju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

N-končen signalni peptid pri zunajceličnih, membranskih in lizosomskih proteinih

A

*vsebujejo 10-15 hidrofobnih ak *ena ali več pozitivno nabitih ak na N-koncu *kratko zaporedje na C-koncu signalnega zaporedja-cepitveno mesto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

usmerjanje proteinov v ER

A

vključuje SRP-delce(Signal Recognition Particle) za translokacijo in cepitev polipeptidne verige (cikel SRP)
SRP-receptorje heterodimer, ki veže več GTP-jev in jih hidrolizira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

usmerjanje topnih proteinov

A

topni proteini namenjeni v zunajcelični prostor, lumen ER in GA ali lizosome vsebujejo le N-končen signalni peptid in se v celoti prenesejo v lumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

N-glikolizacija

A

*na prepoznavna mesta se pripne vnaprej sinteziran osrednji oligosaharid (14 sladkorjev), ki se potem nadalje modificira *osrednji nosilec verige je dolihol fosfat *prvi stopnji (1 in 2) se odvijeta na citosolni strani ER, sledi translokacija (3) in dokončanje osrednjega oligosaharida (4) *oligosaharid se v lumnu ER prenese na ostanek Asn proteina (5,6) *oligosaharidna veriga se potem se nadalje preoblikuje v ER in kasneje v GA, odvisno od vloge proteina (pentasaharid (rumeno) ostane pri vseh oblikah N-glikozilacije (7))

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

ER rezidentni proteini

A

ER-rezidentni proteini se v ER vrnejo preko specifičnega receptorja KDEL iz vezikularnega klastra ali GA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

modifikacije v GA

A

glikozilacije proteinov
dodajanje glikozaminoglikanov
sulfatacija sladkorjev, Tyr
fosforilacija manoze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

tvorba disulfidnih vezi

A

tvorbo disulfidnih vezi katalizira protein disulfid izomeraza (PDI) v ER (v oksidirani obliki pri tvorbi vezi in v reducirani pri preurejanju)

17
Q

prebava proteinov

A

pepsin v želodcu, tripsin, kimotripsin v črevesju, aminopeptidaze do ak v membrani črevesnega epitela

18
Q

razgradnja znotrajceličnih proteinov

A

razgradijo se v proteolitičnem kompleksu - proteasomu, prej se označijo z ubikvitinom

19
Q
A

ubiquin, majhen kompak protein s 76 ak, Ub se s tarčnimi proteini med seboj povežejo z izopeptidno vezjo na C konec, ubikvinacijo ob pomoči ATP, katalizirajo trije encimi

20
Q

proteasom

A

evkariontski proteasom ima 7 različnih α in 7 različnih podenot β
*α podenote imajo strukturno vlogo *β podenote imajo katalično akvnost –treoninska proteaza
celotni evkariontski proteasomski kompleks 26 S (osrednji del in pokrov/kapa)
19 S pokrov ima kompleksno strukturo z okoli 20 podenot
*veže poliUb označen protein *odcepi Ub *z ATP-azno aktivnostjo sproži konformacijske spremembe, ki razvijejo protein in ga vnesejo v osrednji proteolizni katalitični del

21
Q

število genov v človeškem in v E. coli genomu

A

genom E. coli vsebuje 4000 genov, človek 30.000 genov

22
Q

dve vrsti genov

A

vzdrževalni geni –se konstituivno izražajo v približno enakih količinah, neprestana transkripcija za konstantno raven proteina

regulirani geni –se izražajo kot odziv na določen signal *inducibilni geni –izražanje se inducira(sproži/poveča) kot odziv na signal *represibilni geni –izražanje se reprimira(zmanjša/prekine) kot odziv na signal

23
Q

regulacija izražanja genov

A

RNA polimeraza se veže na promotorsko regijo DNA
*variacija gre na račun razlik v promotorski regiji *dodatno pa so regulirani še z regulatornimi proteini, ki interferirajo z RNA –polimerazo in promotorjem

pri E. coli poznamo tri glavne pe regulatornih elementov: *specifičnostni faktorji : σ-podenoteRNA polimeraze *akvatorji:pospešijo vezavo RNA-polimeraze na promotor *represorji: preprečujejo vezavo RNA-polimeraze na promotor

σ podenota RNA polimeraze je tista, ki prepozna promotor in omogoča vezavo holoencima na DNA

24
Q

regulacija izražanja po shemi bakterijskega operona

A

*pri konstituitivnih genih vezava RNA-polimeraze vodi do transkripcije *pri inducibilnih in represibilnih genih je proces transkripcije (RNApolimeraze) kontroliran

25
r3egulatorni proteini, ki se vežejo na DNA, prevajanje mRNA
imajo posebne vezavne domene, natančno prileganje in ugodne interakcije, največkrat z velikim žlebom, motivi za vezavo: vijačnica-zavoj-vijačnica (HTH), motiv cinkovega prsta motiv levcinske zadrge
26
lac operon (E. coli raste na glukozi, če je ni na voljo lahko to nadomesti z laktozo)
v strukturnih genih operona lac so zapisana zaporedja za tri encime, ki so potrebni pri metabolizmu laktoze: *β-galaktozidaza(razgradnja laktoze do glukoze in galaktoze) *permeaza(za transport laktoze skozi membrano) *ogalaktozid transacelaza (detoksifikacija) če laktoze ni v gojišču represor lac preprečuje prepisovanje operona če je laktoza prisotna se represor deaktivira z vezavo induktorja, del laktoze pa se pretvori v alolaktozo in deluje kot induktor
27
operator
mesto kamor se vežejo represorji
28
represor lac
*operatorska regijaje skoraj popolnoma palindromska *dimer represorja lacinteragira preko dveh motivov HTHz operatorsko regijo *represor lac je večdomenski protein *induktor (alolaktoza) se veže represor lacin povzroči konformacijske spremembe, ki se prenesejo vse do stičišča proteina z DNA, deaktivira represor *dejansko so na operonu lacprisotne tri kopije operatorja lac *dejanska struktura represorja lac je tetramer (dimer dimerov), kar omogoči interakcije z dvema regijama hkra *represor interagira hkra z glavnim operatorjem O1 in enim od pomožnih operatorjev O2 ali O3 *afiniteta je najmočnejša do mesta O1
29
katabolična represija
poleg represorja lacje operon lac reguliran še z enim regulatorjem, CRP -cyclic AMP receptor protein za E. coli je glukoza preferenčno hranilo in njena prisotnost reprimira metabolizem drugih ogljikovih hidratov, vključno z laktozo
30
operon trp
dva mehanizma regulacije *represor Trp *atenuator v vodilnem pepdu *atenuacija temelji na kotranskripcijski translaciji –takojšnjem prevajanju mRNA v protein še med prepisovanjem DNA v RNA *strukturni geni se začnejo na 162 mestu mRNA *enostavni on/off sistem represorja ni zadostna regulacija operona trp *atenuacijski mehanizem predstavlja fini sekundarni regulacijski proces *frekvenca atenuacije je odvisna od razpoložljivos Trp *zaporedje 1je ključno za mehanizem ker določa ali se bo zaporedje 3 parilo z zaporedjem 2 (dovoljuje transkripcijo) ali 4 (atenuira transkripcijo)
31
prenos proteinov v lizosome
*prisotnost manoze 6-fosfata je zadosten signal za transfer v lizosome *prenašajo se preko veziklov