Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Anatomija in histologija (farmacija 2024) > Živčevje, limfni sistem in limfni organi > Flashcards

Živčevje, limfni sistem in limfni organi Flashcards

1
Q

Kaj sestavlja živčevje?

A

Živčne celice – nevroni (funkcionalna in strukturna enota živčevja) ter živčno oporno tkivo – nevroglija (10-50-krat več kot nevronov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Iz česa je sestavljen nevron?

A

Iz telesa živčne celice (perikariona) in živčnih vlaken (dendriti, akson ali nevrit).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Funkcija živčnih celic

A

sprejemanje dražljajev
predelava
prevajanje vzburjenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj se nahaja v perikarionu?

A

Jedro z dobro vidnim jedrcem in številni organeli (mitohondriji – vir energije, zrnati endoplazemski retikulum in prosti ribosomi = nislovina – sinteza beljakovin).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Razlika med nevritom in dendritom

A

Nevrit je daljši izrastek, dendriti pa so krajši in so močno razvejani.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako potuje impulz po nevronu?

A

Dendriti služijo sprejemanju impulza, po aksonu (nevritu) pa se impulz prevede do naslednje celice (mišična celica, žleza, nevron ipd.). Živčna vlakna lahko vodijo vzburjenje bodisi k perikarionu (centripetalno) bodisi stran od njega (centrifugalno). V mieliniziranem živcu depolarizacija aksona le v območju Ranvierovih zažetkov (kjer ni mielina) - skokovito (saltatorično). V nemieliniziranih živčnih vlaknih -kontinuirano (pošasneje).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Delitev nevronov glede na število živčnih vlaken

A

Psevdounipolarni nevroni (nevrit in dendrit sta združena), bipolarne nevrone (nevrit in en den-drit) in multipolarne nevrone (en nevrit in več dendritov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kje se nahajajo bipolarni nevroni?

A

v slušnem in ravnotežnem gangliju, pa tudi v mrežnici in v vohalni sluznici.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kje se nahajajo psevdounipolarni nevroni?

A

V spinalnih ganglijih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kje se nahajajo multipolarni nevroni?

A

V hrbtnem mozgu in možganih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Delitev nevronov glede na funkcijo, smer prevajanja

A

Motorični (eferentni) nevroni: mišice, endokrine in eksokrine žleze.
Senzorični (aferentni) nevroni sprejemajo dražljaje iz okolja.
Internevroni v CNS.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj tvori mielinsko ovojnico?

A

V centralnem živčevju oligodendrociti, v peri-fernem pa Schwannove celice - plazmalema ovita okrog aksona. Mielin je sestavljen iz lipidov (70 %) in beljakovin (30 %). Živčna vlakna so lahko mielinizirana ali nemielinizirana.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj sestavlja nevroglijo perifernega živčevja?

A

Živci: Schwannove ali nevrolemske celice, ki tvorijo mielinsko ovojnico. Gangliji: plaščne celice ali trofocite (amficite), ki obdajajo ganglijske celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj sestavlja nevroglijo centralnega živčevja?

A

Oligodendrociti (tvorijo mielin v centralnem živčevju, obdajajo aksone - en lahko več), mikroglijske celice (fagociti), astrociti (največje, najštevilnejše; prehranska obrambna funkcija, krvno-možganska bariera) in epen-dimske celice (so enoskladni epitelij; obdajajo možganske prekate, resice horoidnega pleteža - izločanje cerebrospiralnega likvorja in centralni kanal hrbtnega mozga; tesni stiki, krvno-likvorska bariera.).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Funkcija nevroglije

A

Mehanska opora, omogoča prevajanje impulza, služi kot izolator ter sodeluje pri prehrani, obrambi in obnovi nevronov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Funkcija mielinske ovojnice

A

Deluje kot izolator in onemogoča depolarizacijo aksona v predelu, kjer ga ovija mielin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kje najdemo mielinizirana živčna vlakna in kje nemielinizirana?

A

MI: V somatskem živčevju. NEmi: V vegetativnem živčevju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kakšna je hitrost prevajanja impulza v (ne)mieliniziranih živčnih vlaknih?

A

MI: 3 – 100 m/s.
NEmi: 0,5 - 2 m/s.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj so sinapse?

A

Preklopi (stiki) med nevroni oziroma med nevroni in efektorji (mišične celice, žleze).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Sestava in delovanje kemijske sinapse.

A

Sestava: presinaptični nevron (mešički z nevrotransmitorji in mitohondriji), sinaptična špranja in postsinaštični nevron.
Delovanje: Nevrotransmitor se z eksocitozo sprosti iz vezikule v sinaptično špranjo in se veže na receptor na postsinaptični membrani, kjer sproži akcijski potencial.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Sestava in delovanje električne sinapse.

A

Sestava: presinaptične in postsinaptične membrane. Značilni presledkovni stiki:
-nexus v gladkih miš. celicah -stičnice (disci intercalares) v srcu
Delovanje: Pri električni sinapsi ni kemičnega prenašalca. Impulz se prevaja neposredno skozi presledkovne stike, ki omogočajo prost tok ionov iz ene celice na drugo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kje najdemo električne sinapse?

A

V gladkih mišičnih celicah, v srcu, možganskem deblu, mrežnici in skorji velikih možganov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Na kaj delimo preriferno živčevje?

A

Na ganglije in periferne živce.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Sestava živca

A

Več snopov živčnih vlaken, ki jih ovija vezivo, potrebno za oporo, prehrano in mehansko zaščito.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kje najdemo epinevrij in iz česa je?

A

Na površju živca in med snopi živčnih vlaken. Je iz čvrstega veziva (fibroblasti, kolagenska vlakna), kapilar in adipocitov (maščobnih celic).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj ovija posamezne snope živčnih vlaken?

A

Krožno urejeno vezivo - perinevrij (perinevrijske celice).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj je endonevrij?

A

Rahlo vezivo (fibroblasti, kolagenska vlakna, retikulinska vlakna) s krvnimi žilami med živčnimi vlakni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj so periferni gangliji in kako so sestavljeni?

A

Skupki perikarionov, nevronov zunaj centralnega živčevja.
Vsebujejo ganglijske celice, obdane z nevroglijskimi plaščnimi celicami in snope živčnih vlaken. Na površju jih pokriva vezivna ovojnica.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Delitev perifernih ganglijev

A

Senzorični in motorični (vegetativni).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Značilnosti senzoričnih ganglijev

A

Ležijo ob spinalnih živcih v področju zadnje korenine hrbtenjače in ob možganskih živcih. Prevladujejo psevdounipolarni nevroni in mielinizirana živčna vlakna. Sprejemajo aferentne impulze iz periferije, ki gredo v centralno živčevje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Značilnosti vegetativnih ganglijev

A

So funkcionalno motorični gangliji. Vplivajo na krčenje mišičnih celic (gladkih, srčnih) in na izločanje žlez. Prevladujejo multipolarni nevroni in snopi nemieliniziranih živčnih vlaken. Simpatični in parasimpatični.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Iz kje izhaja simpatično/parasimpatično nitje?

A

Simpatično nitje izhaja iz prsno – ledvenega dela hrbtenjače, parasimpatično nitje iz možganskega debla, del pa iz križnega dela hrbtenjače.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj sestavlja cetralni živčni sistem?

A

Hrbtenjača (hrbtni mozeg), podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kaj sestavlja hrbtenjačo in kaj se v njej nahaja?

A

Bela in siva možganovina. V njej se nahaja spinalni refleksni center.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Značilnosti bele možganovine

A

Leži na periferiji. Organizirana v tri svežnje: sprednji, srednji in zadajšnji. Vsebuje mielinizirana živčna vlakna in živčno oporno tkivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Značilnosti sive možganovine

A

Je centralnoležeča, oblika metuja. Tvorijo jo številna telesa nevronov, nemielinizirana živčna vlakna in nevroglija. Delitev: parna sprednja stebra (perikarioni številnih velikih motoričnih multipolarnih ganglijskih celic) in parna zadajšnja stebra (pritekajo senzorična vlakna iz spinalnih ganglijev). Levo in desno polovico povezuje prečni mostiček iz sive možganovine, siva komisura, sredi katere je centralni kanal (v njem likvor, ki ga odevajo ependimske celice).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kje je spinalni refleksni center?

A

V hrbtenjači.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Vrste vezivnih ovojnic na površini centralnega živčevja - mening

A

LEPTOMENINX (nežna):
- notranja ovojnica (pia mater) - vezana na površino možganov in hrbtenjače,
- pajčevnica (arachnoidea) in
PACHYMENINX:
- čvrsta ovojnica (dura mater)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Delitev malih možganov

A

Temnejšo skorja iz sive možganovine na periferiji in svetlejša sredica, ki je iz bele možganovine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

3 plasti skorje v malih možganih

A

Od periferije proti sredici: molekularna plast, plast Purkynjevih celic (ganglijska plast) in zrnata plast.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Funkcija malih možganov

A

Vplivajo na mišični tonus, držo telesa, hojo in na gibanje oči.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Delitev velikih možganov

A

Skorja iz sive možganovine na periferiji in sredica, ki je iz bele možganovine.

43
Q

Delitev skorje velikih možganov (6 plasti)

A

Molekularno plast, zunanjo zrnato plast, zunanjo piramidno plast, notranjo zrnato plast, notranjo piramidno plast in multiformno plast.

44
Q

Piramidne celice v velikih možganih

A

V zunanji in notranji piramidni plasti. Iz baze piramidnih celic, ki je vzporedna s površino možganov, izhajajo aksoni, ki tvorijo piramidno progo (poteka od skorje možganov do hrbtenjače).

45
Q

Funkcija velikih možganov

A

So najvišji integracijski center in vplivajo na način in sposobnost razmišljanja, dojemanja in zaznavanja okolice ter na čustvene, duševne in spominske procese pri človeku.

46
Q

Funkcija možganske ovojnice

A

Varuje centralno živčevje pred poškodbami, pred vdorom mikroorganizmov in omogoča normalen pretok cerebrospinalnega likvorja.

47
Q

Kje nastaja cerebrospinalni likvor, kaj vsebuje in kje se pretaka?

A

Nastaja v horoidnem pletežu. Je bistra brezbarvna tekočina, ki vsebuje več kot 90 % vode, elektrolite, malo proteinov in redke limfocite. Napolnjuje možganske ventrikle, centralni kanal in subarahnoidni prostor, ki leži pod pajčevnico. Od tod odteka v venske sinuse dure.

48
Q

Kaj tvori horoidni pletež?

A

Resice iz dobro prekrvljene mehke možganske ovojnice in izoprizmatskih eozinofilnih ependimskih celic na površini (tesni stiki); fenestrirane kapilare. Streha tretjega in četrtega možganskega ventrikla ter notranja stena obeh stranskih ventriklov.

49
Q

Vloga cerebrospinalnega likvorja

A

–predstavlja mehansko zaščito pred udarci
–vpliva na presnovo možganov

50
Q

Dura mater in epiduralni prostor v hrbtenjači

A

Dura mater: ena plast čvrstega veziva.
Epiduralni prostor: rahlo vezivo, maščevje, žile; loči periost vretenc (vsako vretence ima svoj periost) od dure mater (1 plast čvstega veziva - ločena cev).

51
Q

Drua mater v možganih

A

–zunanja (periostalna dura)
–notranja (meningealna dura)

52
Q

Značilnosti arahnoidea-e

A

*prosojna kožica – membrana
*pajčevina vezivnih trabekul =subarahnoidalni prostor
*arahnoidne granulacije

53
Q

Kje se nahaja pia mater

A

*na površini CŽS
*v vijugah možganov

54
Q

Kaj je migrena?

A

Glavobol, ki se pojavi navadno enostransko. Pogosto jo spremljajo motnje vegetativnega živčevja (slabost in bruhanje).

55
Q

Kaj so anevrizme?

A

Različno oblikovane razširitve stene krvnih žil.

56
Q

Kaj je hidrocefalus?

A

Čezmerno kopičenje cerebrospinalnega likvorja v možganskih prekatih.

57
Q

Kaj je možganska kap?

A

Zapora katere koli od možganskih arterij, ki prehranjujejo možgane.

58
Q

Kaj je meningitis?

A

Vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače. Kadar vnetje zajame možganske ovojnice in možgansko tkivo hkrati, govorimo o meningoencefalitisu.

59
Q

Kaj so gliomi?

A

Najpogostejši znotraj lobanjski tumorji.

60
Q

Kaj sestavlja limfni sistem?

A

Kostni mozeg, limfni organi, obdani z vezivno ovojnico (bezgavka, priželjc, vranica, mandlji), difuzno limfno tkivo (v vseh organskih sistemih) in celice.

61
Q

Kako ločimo limfne organe?

A

Primarne, v katerih limfociti dozorijo (priželjc in kostni mozeg), in sekundarne, v katerih se naselijo zreli limfociti iz primarnih limfnih organov (bezgavke in vranica) - se srečajo z antigenom, se aktivirajo in opravljajo različne naloge.

62
Q

Naštej celice limfatičnega sistema

A

Limfociti T, limfociti B, naravne celice ubijalke, antigen predstavitvene celice .

63
Q

Značilnosti limfocitov B

A

*5 – 10%
*v kostnem mozgu (dozorijo) imunsko zmožni
*Receptor za Antigen = Ig (imunoglobulin)
*po aktivaciji z antigenom
–plazmatke (izdelujejo protitelesa)
–spominski limfociti B
*nosilci humoralne imunosti.

64
Q

Značilnosti limfocitov T

A

*65 – 75%
*kostni mozeg (nastanejo), timus (dozorijo),
*receptorji za antigen T celični receptor (TCR)-za prepoznavo antigena
*nosilci celične imunosti
Efektorski ali aktivirani limfociti:
1.celice T pomagalke TH1 in TH2
2.citotoksični limfociti T – celice T ubijalke
3.supresorske T celice
4.spominske T celice

65
Q

Delitev obrambnih mehanizov pred vdorom tujkov

A

Naravna (nespecifična) obramba organizma: stalno prisotna, podedovana. Nastane ne glede na bakterije, viruse in telesu tuje makromolekule.
Pridobljena (specifična) obramba organizma: razlikuje tujke (antigene) med seboj in proti njim tvori specifične beljakovine (protitelesa), ki s tujki reagirajo in jih poskušajo odstraniti (imunski odziv organizma).

66
Q

Razlika v imunskem odzivu med limfociti B in T

A

Limfociti B: nastanek protiteles - humoralna imunost.
Limfociti T: celična imunost.
Ločimo jih z monoklonskimi protitelesi.

67
Q

Kaj je antigenska determinanta ali epitop?

A

Del molekule antigena, ki se poveže s protitelesom ali s T-celičnim receptorjem (TCR).

68
Q

Značilnosti protiteles - imunoglobulinov (Ig)

A
  • plazemske beljakovine (gama-globulini)
  • izločajo jih plazmatke po vdoru antigena
  • v krvni plazmi
  • v obliki črke Y
  • delovanje: aktivirajo sistem beljakovin (komplement) -> spodbudijo fagocitozo makrofagov
  • iz dveh lahkih in dveh težkih polipeptidnih verig, ki so med seboj povezane z disulfidnimi vezmi
  • glikoproteini
  • 5 razredov na podlagi antigenskih lastnosti in verig
69
Q

Imunoglobulinov IgG

A
  • 75–90 %
  • edina vrsta, ki prehaja skozi posteljico od matere v plod in ga varuje s pasivno imunostjo
  • izločajo se v mleko
70
Q

Imunoglobulini IgM

A
  • 5 – 10 %
  • na površini limf. B (kot monomeri)
  • receptroji za antigene (skupaj z IgD)
  • začnejo tvoriti pri plodu
  • diagnostika prenatalnih okužb in okužb v prvih 6 mesecih
71
Q

Imunoglobulini IgA

A
  • 10 – 15 %
  • oblika dimerne molekule
  • sekrecijski Ig: v izločkih (slina, solze, izločki iz nosu, prebavni sokovi)
  • v mleku, varujejo novorojenca s pasivno imunostjo
72
Q

Imunoglobulini IgE

A
  • 0,002 %
  • velika afiniteta (nagnjenost k vezavi) za receptorje na površini tkivnih bazofilcev (mastocitov)
  • pospešujejo njihovo degranulacijo in izločanje heparina, histamina, kemotaktičnih faktorjev za eozinofilne in neutrofilne granulocite ter levkotriene
  • alergijski odzivi (seneni nahod, astma, ekcem, anafilaktična reakcija)
  • obramba pred paraziti
73
Q

Imunoglobulini IgD

A
  • 0,001 %
  • vezani na površini limfocitov B -> površinski IgD
74
Q

Značilnosti limfocitov

A

Slabo gibljive celice velikosti 5-12 mikrom. Okroglo jedro, malo bazofilne citoplazme. V krvi, limfi, limfatičnih organih in telesnih tekočinah.

75
Q

Naravne celice ubijalke (NK)

A
  • nimajo antigenskih receptorjev
  • 10 - 15 %
  • virusne okužbe v začetnih fazah
  • uničenje tumorskih celic
76
Q

Antigen predstavitvene celice (APC)

A
  • celice sposobne predstavljati antigene
  • makrofagi, dendritične celice, limf. B, retikulumske epitelijske celice priželjca
77
Q

Citokini

A
  • molekule, ki nadzirajo delovanje celic imunskega sistema
  • interlevkini (delujejo na levkocite)
  • limfokini (delujejo na limfocite)
78
Q

Kako imunski sistem razlikuje lastne antigene od tujih?

A

Z molekulami MHC.
MHC razreda I: spodbujajo imunski sistem, da uniči okužene celice in aktivira citotoksične limfocite T.
MHC razreda II: se nahajajo na limfocitih B in APC

79
Q

Kako je sestavljen priželjc (thymus)?

A

Vezivni pretin deli organ v dva režnja (lobusa), pretini med režnji pa ga razdelijo na režnjiče (lobuluse). Vsak režnjič sestavlja temnejša skorja in svetlejša sredica

80
Q

Kaj najdemo v skorji priželjca?

A

*nezrele limfociti T - timocite
*makrofage
*epitelijske retikulumske celice

81
Q

Kaj sestavlja sredico priželjca?

A

*zreli limfociti T;
*epitelijske retikulumske celice
*Hassalova telesca (epitelijske retikulumske celice z zrnci keratohialina in citokeratinskimi filamenti)

82
Q

Delovanje priželjca

A

Epitelijske retikulumske celice: širijo hormone za uravnavanje zorenja limf. T (timozin, timopoetin, timulin in timusni humoralni faktor).
Na priželjc delujejo hormoni drugih žlez.

83
Q

Kje se nahajajo bezgavke?

A

V skupkih po vsem telesu: vzdolž limfnih žil (mezgovnic) v pazduhi, trebušni preponi, ob poteku velikih vratnih žil, v prsni in trebušni votlini.

84
Q

Funkcija bezgavk

A

Ščitijo organizem pred vdorom mikroorganizmov in širjenjem tumorskih celic.

85
Q

Zgradba bezgavk

A

Fižolaste oblike.
3 deli: skorja (cortex), parakorteks (paracortex) in sredica (medulla).
Na površini: čvrsta vezivna ovojnica (kapsula) s kolagenskimi in elastičnimi vlakni. V globino segajo vezivni stebrički (trabekule).
*dovodne mezgovnice (vas aferens)
*odvodne vene, odvodne mezgovnice (vas eferens)
*dovodne arterije, živci

86
Q

Kaj najdemo v korteksu bezgavke?

A
  • Primarni folikli (okrogle
    oblike z B limfociti)
  • Sekundarni folikli
    (germinativni center)
  • (makrofagi, aktivirani limfociti B)
87
Q

Kaj se nahaja v parakorteksu bezgavke?

A

Limfociti T in APC.

88
Q

Kaj se nahaja v sredici bezgavke?

A

Medularni poveski z limfociti B, makrofagi, plazmatke in spominski limfociti B, ki so vloženi v retikularno vezivno tkivo (retikulumske celice). Medularne povezke obdajajo medularni sinusi.

89
Q

Opiši pretok mezge (limfe) skozi bezgavke

A
  • aferentne (dovodne) mezgovnice na konveksni strani bezgavke
  • subkapsularni (marginalni) sinus (med ovojnico in kortikalnimi folikli)
  • kortikalni (trabekularni) sinusi (med kortikalnimi folikli)
  • v medularne sinuse (med medularnimi povezki in vezivnimi stebrički) v sredici
  • na konkavni strani izstopajo eferentne (odvodne) mezgovnice
89
Q

Kateri limfni organ je vključen v krvni obtok?

A

Vranica.

90
Q

Zgradba vranice

A
  • konveksna/konkavna stran (=hilus)
  • fibroelastična vezivna ovojnica s posameznimi gladkimi mišičnimi celicami
  • strebričaste trabekule segajo v parenhim (ob njih krvne žile)
  • parenhim: bela in rdeča pulpa, vmesno področje (marginalna cona)
91
Q

Značilnosti bele pulpe vranice

A
  • struktura PALS = limfociti T + centralna arterija
    *limfatični folikli z germinativnim centrom (limfociti B)
92
Q

Kaj se nahaja v marginalni coni?

A

marginalni sinusi
veliko antigenov
plazmatke
limfociti T in B
makrofagi
dendritične celice

93
Q

Kaj sestavlja rdečo pulpo vranice in kaj tam najdemo?

A

Sestava: venski vranični sinusi -> povezki rdeče pulpe (Billrothovi povezki).
*retikulinska vlakna
*retikulumske celice
*makrofagi,
*dendritične celice,
*limfociti T, B,
*plazmatke

94
Q

Funkcija vranice

A
  • nastanek celičnih elementov krvi v vranici ploda
  • uničenje starih eritrocitov, trombocitov in levkocitov
  • fagocitoza bakterij in tujih celic
  • skladišče krvi in železa
  • udeležena pri nastajanju bilirubina
95
Q

Katere tonzile poznamo in kaj tvorijo skupaj z limfnim tkivom žrela?

A

*2 jezični tonzili (tonsila lingualis)
*2 nebnici (tonsila palatina, mandelj)
*1 žrelnica (tonsila pharyngea)
Tvorijo limfni žrelni obroč (Waldeyerjev obroč).

96
Q

Značilnosti nebnic (mandljev - tonsilla palatina)

A

-večskladni ploščati neporoženevajoči
-kripte (10 do 12 globokih žepkov) - odluščen epitelij, ostanki hrane, levkociti, bakterije in antigenske snovi (detritus).
- limfatični folikli + reakcijska središča (z limf. B)
- vezivna ovojnica (iz kolagena)
- ni žlez

97
Q

Značilnosti jezičnih tonzil (tonsilla lingualis)

A

-večskladni ploščati neporoženevajoči,
-1 kripta -> izlivajo izvodila mešanih žlez
- primarni in sekundarni limfatični folikli z reakcijskimi središči

98
Q

Žrelnica (tonsilla pharyngea)

A

-respiratorni epitelij (limfociti), večskladni ploščati neporoženevajoči,
-ni kript, temveč gube -> izlivajo izvodila mešanih žlez
-limfatični folikli z reakcijskimi središči

99
Q

Kaj je MALT?

A

Limfno tkivo iz neinkapsuliranih skupkov limfnih celic ali v obliki večjih ali manjših posameznih ali združenih foliklov, umeščenih v sluznici ali podsluznici različnih organov.

100
Q

Kako ločimo MALT?

A

Na GALT - limfni folikli v steni prebavne cevi in BALT - limfni folikli ob večjih bronhih, zlasti na razvejitvah bronhov in bronhiolov.

101
Q

Kje se nahajajo celice M?

A

V epiteliju nad limfatičnimi folikli.

102
Q

Katere so novotvorbe limfnega tkiva (limfocitov T in B ter naravnih celic ubijalk)?

A

Limfomi in levkemije.

103
Q

Kaj je značilno za avtoimunske bolezni?

A

Da telo ne prepozna več lastnih antegenov. Primer: AIDS.

Anatomija in histologija (farmacija 2024) (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions