Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Anatomija in histologija (farmacija 2024) > Mišičnina, koža, obtočila > Flashcards

Mišičnina, koža, obtočila Flashcards

1
Q

Vrste mišičnine

A

Gladka: skeletna mišičnina (močna, hitra kontrakcija, pod vplivom volje).
Prečno progasta: srčna mišičnina (močna, hitra kontrakcija, brez vpliva volje) in gladka mišičnina (šibka, počasna kontrakcija, brez vpliva volje).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je jejunum?

A

Stena tankega črevesa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so stičnice?

A

Meje med posameznimi celicami v mišičnini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Značilnosti gladkih mišičnih celic

A

Vretenaste celice. 1 jedro na celico, centralnoležeče na prečnem prerezu. Niso prečnoprogaste. Oživčenje: avtonomno. Zmožnost razmnoževanja (proliferacija celic).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Značilnosti srčnih mišičnih celic

A

1 ali 2 jedri na celico, centralno ležeče jedro na prečnem prerezu. Prečnoprogaste. Oživčenje: avtonomno. Proliferacija (razmnoževanje) celic je minimalna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Značilnosti skeletnih mišičnih celic

A

Celica=mišično vlakno. Cilindrične celice. Imajo več vretenastih jeder, ki so periferno ležeča (vzdolžno pod sarkolemo) na prečnem prerezu. Prečno progaste. Oživčenje: somatsko. Proliferacija (razmnoževanje) celic je minimalna. 40-50% mase pri odraslem. Satelitske celice
nadomeščanje
poškodovanih
miocitov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Celice jejunuma

A

Steno črevesa tvori gladka mišičnina
–v notranjem delu stene so celice urejene krožno
–v zunanjem delu stene potekajo vzdolžno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je sarkolema?

A

Plazmalema (celična membrana) mišične celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je sarkoplazma?

A

Citoplazma z miofibrilami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Naloga mišičnine

A

Krčenje (kontrakcija).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako rečemo mišičnim vlaknom?

A

Miofibrile.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Iz česa so miofibrile?

A

Iz tanjših vlakenc – miofilamentov, ki so tanki in debeli. Tanki miofilamenti so iz aktina (F-aktin, G-aktin), tropomiozina in troponina, debeli pa iz miozina (2 para lahkih verig, 2 težki verigi, lahki verigi povezani z miozinsko glavo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Zgradba prečno progastega vlakna

A

Svetli (izotropni) odsek - tanki miofilamenti in temni (anizotropni) odsek - tanki in debeli miofilamenti. Pri krčenju se skrajša predel med dvema sarkomerama - pas, kjer so samo debeli filametni. Beljakovinsko črto v tem pasu tvorijo stranske povezave s sosednjimi miozinskimi miofilamenti, glavna beljakovina je encim kreatinska kinaza. Glej shemo učb. str. 25.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj se zgodi pri krčenju?

A

Pri krčenju se skrajša predel med dvema sarkomerama zaradi drsenja aktinskih in miozinskih filamentov drug ob drugem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je miozinska glava in kje jo najdemo?

A

V miofibrilah. Je vezalno mesto za ATP, ima ATP-azno aktivnost (zmožnost hidrolize ATP), je vezalno mesto za aktin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj se nahaja med mišičnimi celicami?

A

Vezivo z žilami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj obdaja posamezno skeletno mišično celico?

A

Endomizij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj obdaja snop celic?

A

Perimizij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj obdaja celotno mišico?

A

Epimizij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Katero živčevje najdemo v skeletni mišičnini?

A

Somatsko, zato je pod vpivom naše volje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je triada pri skeletni mišičnini?

A

Transverzalni T tubuli, ki so v tesnem stiku z 2 laterarnima cisternama SR.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je diada pri srčnih mišičnih vlaknih?

A

Transverzani T tubuli, ki se prilegajo eni cisterni SR. Leži na črti Z. Izjemoma najdemo tudi triade.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Opiši proces kontrakcije prečno progaste mišice

A

Val depolarizacije (impulz) potuje po sarkolemi in T tubulih do sarkoplazemskega reikuluma (cisterne SR). SR sprosti Ca2+, ki se vežejo na troponin (specifični receptor). Troponin odmakne tropomiozin, kar razkrije vezalno mesto za miozin na aktinu. Miozinska glavica se poveže z aktinom. Drsenje aktina ob miozinu (veslanje). Sprosti se E (ATP razpade v ADP + P).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Relaksacija mišice

A

Repolarizacija = Ca2+ se vrne v SR.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kako v mišici nastane ATP?

A

Kreatinska kinaza (na črti M) katalizira prenos fosfatne skupine iz fosfokreatinina na ADP, pri tem pa nastane ATP, ki ga potrebuje mišična celica pri krčenju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Tipa mišičnih vlaken

A

Rdeča in bela vlakna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Značilnosti rdečih mišičnih vlaken (tip 2A)

A

Aerobna, počasna (stanje, počasne aktivnosti), močno ožiljena, večja gostota kapilar, manjši premer,
malo: miofibril, veliko: mioglobina (veliko Fe veže O2), rdeča barva na račun tega, veliko mitohondrijev in oksidativnih encimov, energija iz oksidativne fosforilacije mašč. kislin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Značilnosti belih mišičnih vlaken (tip 2B)

A

Anaerobna, hitra, slabo ožiljena, večji premer, malo: mioglobina, oksidativnih encimov,
mitohondrijev, veliko miofibril, veliko glikogena (zato bledo
obarvana), energija iz glikolize

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Tip 2A mišičnih vlaken

A

Vebuje značilnosti obeh omenjenih tipov. Je hitreje krčljivo od vlaken tipa »1«, a hkrati pridobiva energijo iz bolj izrazito aerobnih procesov kot »2b«

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Razmerje med tipi vlaken v mišici

A

1/3 vsaka vrsta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kako so med seboj povezane srčne mišične celice?

A

S prečnimi povezavami – anastomozami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj omogočajo stičnice (disci intercalares) kot meje med posameznimi celicami?

A

Hitro prevajanje impulza med celicami skozi presledkovne stike.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kakšno vezivo najdemo med srčnimi mišičnimi celicami?

A

Vezivo, bogato z žilami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kaj oživčuje srčno mišičnino?

A

Vegetativno (avtonomno) živčevje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj gradi srčno steno?

A

Endokardij, miokardij, epikardij in srčni skelet.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kaj sestavlja srčni skelet?

A

Čvrsto vezivno tkivo, vezivna hrustančevina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Na kaj delimo srčno mišičnino?

A

Na delovno in prevodno mišičnino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

V katerih delih srca najdemo prevodno mišičnino?

A

V sinoatrijskem vozlu in atrioventrikularnem vozlu, v Hisovem snopu (iz Purkynjevih vlaken) ter v desni in levi (sprednjem in zadnjem delu) veji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kje leži sinoatrialni vozel in kaj ga sestavlja?

A

Leži ob nodalni arteriji. Sestavljen je iz prevodne mišičnine (manj miofibril, več glikogena), okrog je kolagen (Masson) in elastika (Weigert). To so živčne celice?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kakšen je klinični pomen SA vozla in Hisovega snopa v starosti?

A

V SA vozlu in v
Hisovem snopu se izrazito poveča količina kolagena in
maščob na račun prevodne mišičnine → bradikardna srčna akcija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Značilnosti srčne mišičnine

A

Razvejana razporeditev celic. Celice cilindrične oblike, z enim ali dvema centralno ležečima jedroma. Prečna progavost. T tubuli v diadi na liniji Z. Sarkomera, stičnice (veliko presledkovnih in adherentnih stikov), anastomoze. Vezivo: endomizij, subendokardialno in subperikardialno vezivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Značilnosti stičnic (disci intercalares)

A

Hitro prevajanje impulza. V vzdolžnih delih stičnic več presledkovnih stikov (komunikacija - hiter tok ionov med celicami). V prečnih delih stičnic adherentni stiki (mehanska povezava - držijo mišice skupaj) in dezmosomi (držijo mišice skupaj - nanje se vežejo intermediarni filamenti citoskeleta).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Ali v srčni mišici prevladuje aerobna ali anaerobna presnova?

A

Aerobna (mitohondriji 40% prostornine citoplazme).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kaj so kardiomiociti?

A

Srčne mišične celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kaj se nahaja v zrncih kardimiocitov?

A

Atrijski natriuretični
faktor (hormon) in proBNP (Natiruretični Peptid tip B). Največ v desnem atriju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kaj sta markerja srčnega popuščanja?

A

Atrijski natriuretični
faktor (hormon) in proBNP (Natiruretični Peptid tip B).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Značilnosti skeletne mišičnine

A

Enojne večjedrne celice, cilindrične oblike, z veliko periferno ležečimi jedri (tik pod sarkolemo). Prečna progavost. T tubuli na sredi triade med pasovoma A in I. Sarkomera, linija Z. Vezivo: endomizij, perimizij, epimizij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Značilnosti gladke mišičnine

A

Posamezne majhne celice, tesno druga ob drugi, vretenaste oblike, z enim centralno ležečim jedrom (v najdebelejšem delu celice) Niso prečno progaste. Presledkovni stiki, kaveole, gosta telesca (primerljivo s črto Z). Endomizij in slabo organizirani ovoji veziva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kaj so kaveole?

A

Kaveole so lipidni rafti s proteinom kaveolinom (veže holesterol).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Kaj so miociti?

A

Gladke mišične celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Kaj oživčuje gladko mišičnino?

A

Vegetativno (avtonomno) živčevje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Kaj je aorta?

A

Arterija elastičnega tipa.

53
Q

Kaj je možganska arterija?

A

Arterija
mišičnega tipa.

54
Q

Kaj sodeluje pri mikrocirkulaciji?

A

Mikrocirkulacija: arteriole, kapilare, venule, arterijo-venske anastomoze.

55
Q

Kaj sestavlja obtočila?

A

Obtočila sestavljajo srce, krvne in limfne žile.

56
Q

Katere krvne žile poznamo?

A

Kapilare, arteriole, venule, male, srednje in velike arterije ter vene.

57
Q

Kaj so arteriole?

A

Arteriole so končni del arterijskega sistema.

58
Q

Kaj tvorijo kapilare?

A

Kapilare tvorijo mrežje cevk med arteriolami in venulami.

59
Q

Vrste arterij

A

Arterije so elastičnega in mišičnega tipa.

60
Q

Katere krvne žile vračajo kri proti srcu?

A

Srednje in velike vene.

61
Q

Funkcija srčno-žilnega sistema in kaj ga sestavlja?

A

Prenos krvi med srcem in tkivi v obeh smereh.
–srce
–sistemski krvni obtok (arterijski
in venski sistem)
–pljučni krvni obtok

62
Q

Funkcija limfnega žilnega sistema in kaj ga sestavlja?

A

Zbiranje in odvajanje limfe in zunajcelične tekočine nazaj v srčno-žilni sistem.
–limfne žile (mezgovnice)

63
Q

Kaj so mezgovnice?

A

Limfne žile.

64
Q

Funkcija srca

A

črpa kri pod visokim pritiskom po telesu.

65
Q

Kaj sestavlja srce?

A
  • dva preddvora (atrij)
  • dva prekata (ventrikla)
66
Q

Kaj sestavlja stene žil?

A

Tunica intima (notranja plast), tunica media (srednja plast) in tunica adventitia (zunanja plast). Pri venah vsaka plast 1/3.

67
Q

Kaj sestavlja tunico intimo?

A

endotelij
bazalna lamina (plast pod endotelijem)
vezivo

68
Q

Kaj sestavlja tunico medio?

A

gladke mišične celice

69
Q

Kaj sestavlja tunico adventitio?

A

-vezivo
-vasa vasorum (drobne prehranjevalne žile v steni večjih žil),
-nervi vasorum (živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema)

70
Q

Značilnosti arterij elastičnega tipa

A

Tunica intima:
endotelij
vezivo
gladke mišične celice
membrana elastica interna

Tunica media:
gladke mišične celice
fenestrirane (preluknjane) elastične membrane
membrana elastica externa
50 plasti teh membran

Tunica adventitia :
vezivo, elastična vlakna
Vasa vasorum
Aorta

71
Q

Značilnosti arterij mišičnega tipa

A

Tunica intima:
endotelij
vezivo
gladke mišične celice
membrana elastica interna

Tunica media:
gladke mišične celice
membrana elastica externa

Tunica adventitia :
vezivo, redka elastična vlakna
vasa vasorum

72
Q

Značilnosti arteriol

A

T. intima:
-endotelij
-bazalna lamina
-ni elastičnih vlaken (ni notranje elasične membrane)
T. media:
-gladke mišične celice (1-3 plasti)
T. adventitia:
- rahlo vezivo
Funkcija: uravnavanje krvnega tlaka.

73
Q

Kaj sestavlja kapilare in kaj je njihova funkcija?

A

Endotelij, bazalna lamina. Na vrhu pericit. Funkcija: izmenjava tekočin.

74
Q

Značilnosti venul

A

Endotelij, plast veziva, premer 20 mikrometrov.

75
Q

Značilnosti srednjih ven

A

T. intima:
- endotelij
- vezivo
- posamezne gladke mišične celice
- redko tanka, nepovezana notranja elastična membrana
T. media:
- krožno razporejene gladke mišične celice, proti vezivni adventiciji vzdolžno
T. adventitia:
- debelejša od t. medije, vezivo (kolagenska in elastična vlakna)
- vasa vasorum

76
Q

Značilnosti velikih ven

A

T. intima:
- endotelij
- vezivo
- posamezne gladke mišične celice
- meja med t. intimo in t. medijo pogosto nerazločna
T. media:
- gladke mišične celice, kolagenska vlakna, fibroblasti
T. adventitia:
- debelejša od t. medije, vezivo (kolagenska in elastična vlakna)
- vzdolžni snopi gladke mišičnine
- vasa vasorum

77
Q

Kaj so arterijo - venske anastomoze?

A

Specializirane žile, ki omogočajo neposredno povezavo med arteriolami in venulami mimo kapilar. Odgovorne so za uravnavanje temperature (termoregulacijo).

78
Q

Kaj sestavlja limfni žilni sistem?

A

Limfne kapilare ter male in velike limfne žile. Večje limfne žile imajo zaklopke – valvule, ki so posebne duplikature tunike intime.

79
Q

Kaj so zaklopke?

A

Posebne duplikature tunike intime.

80
Q

Kolikšen je sistolični krvni tlak?

A

več kot 100 mm Hg

81
Q

Po čem se prevaja impulz za krčenje srca?

A

Po Purkynjevih vlaknih.

82
Q

Funkcija arterij elastičnega tipa

A

pomožna tlačilka

83
Q

Funkcija arterij mišičnega tipa

A

prenos (distribucija) krvi do tkiv

84
Q

Funkcija ven

A

Prenos krvi do srca.

85
Q

Zgradba in funkcija endokardija

A

Endotelij, vezivo, prevodni sistem srca.
Prevajanje impulza do srčnomišičnecelice.

86
Q

Zgradba in funkcija miokardija

A

Srčnomišične celice. Krčenje srca.

87
Q

Zgradba in funkcija notranjega lista perikardija (epikardija)

A

Mezotelij, vezivo z maščevjem. Proizvodnja perikardijske tekočine.

88
Q

Zgradba perikardijske votline

A

Perikardijska tekočina.

89
Q

Zgradba zunanjega lista preikardija

A

Vezivo.

90
Q

Kaj je sistola/diastola?

A

Sistola: krčenje, diastola: relaksacija srca.

91
Q

Kako imenujemo največjo veno?

A

Spodnja votla vena - vena cava.

92
Q

Filtracija limfe

A

Preko aferentnih limfnih žil priteče limfa v bezgavke, kjer se razporedi v labirintu kanalov, prekritih z endotelijem in s številnimi makrofagi. Tu se limfa filtrira in očisti škodljivih delcev. Limfociti se pridružijo limfi v eferentnih limfnih žilah in nato dosežejo limfni vod.

93
Q

Naloge kože

A

*varuje pred fizikalnimi, kemičnimi, biološkimi dejavniki,
*vzdržuje telesno celovitost-zadržuje tuje snovi in mikroorganizme zunaj ter telesne tekočine znotraj telesa.
*prehaja ob telesnih odprtinah v sluznico.
*žleze lojnice, znojnice, dišavnice, mlečni žlezi, lasje, dlake, nohti

94
Q

3 plasti kože

A
  • pokožnica (epidermis)
  • usnjica (dermis) in
  • podkožje (hipodermis)
95
Q

Katere so kožne žleze?

A

 lojnice,
 znojnice,
 dišavnice in
 mlečni žlezi

96
Q

Kateri so derivati kože?

A
  • lasje,
  • dlake,
  • nohti ter
  • kožne žleze
97
Q

Kakšen epitelij je epidermis?

A

Večskladni ploščati poroženevajoči epitelij - tvorijo ga keratinociti, razvrščeni v šest plasti.

98
Q

Plasti epidermisa

A

Klična plast, ki se deli na temeljno in trnasto plast; zrnata plast; svetleča plast; rožena plast; odluščena plast.

99
Q

Značilnosti temeljne plasti epidermisa

A

Visokoprizmatske celice-keratinski filamenti, melanosomi.

100
Q

Značilnosti trnaste plasti epidermisa

A

6 do 20 skladov poligonalnih celic - keratinski filamenti-tonofibrile ali tonofilamenti, melanosomi.

101
Q

Značilnosti zrnate plasti epidermisa

A

Ploščate celice (3-5 skladov) z zrnci keratohialina - brez membrane, lamelarna-Odlandova telesa-membrana.

102
Q

Značilnosti svetleče plasti epidermisa

A

Iz sploščenih celic, nimajo jeder, organelov; imajo dezmosome, keratinski filamenti, eleidin.

103
Q

Značilnosti rožene plasti epidermisa

A

Sploščene celice brez jeder (10-15plasti) -korneoiciti, citoplazma je izpolnjena z zrnci keratina, lipaza, redki dezmosomi, cement.

104
Q

Značilnosti odluščene plasti epidermisa

A

Keratin (malo disulfidnih skupin).

105
Q

Celice epidermisa

A
  • keratinociti – keratin → roževinaste luske
  • melanociti - melanin. Ležijo v temeljni plasti pokožnice. Preprečujejo vdor UV žarkv v globlje plasti.
  • Merklove celice - nevroendokrina zrnca. Imajo mehanoreceptorsko vlogo.
  • Langerhansove celice - v trnasti plasti, antigen predstavitvene celice in sodelujejo pri imunskem odgovoru kože. APC.
106
Q

V katerih plasteh epidermisa se keratinociti še mitotično delijo?

A

V bazalni in trnasti plasti. V ostalih treh samo zorijo in se spreminjajo v roževinaste luske.

107
Q

Kje v koži se nahajajo goli živčni končiči (na celični ravni)?

A

Med keratinociti.

108
Q

Iz česa je usnjica (dermis) in na kaj jo delimo?

A

Iz vezivnega tkiva. Delimo jo na papilarno plast in retikularno plast.

109
Q

Značilnosti papilarne plasti

A

–dobro prekrvljeno vezivo
–v obliki papil ugreza v epitelij
–živčni receptorji - Meissnerjevo tipalno telesce

110
Q

Značilnosti retikularne plasti

A

–čvrsto vezivo
–kolagenska in elastična vlakna

111
Q

Iz česa je podkožje (hipodermis) in kaj najdemo na meji med podkožjem in usnjico?

A

Iz rahlega veziva in maščobnega tkiva. Na meji med usnjico in podkožjem najdemo žleze znojnice in receptorje za dotik in vibracije (Vater-Pacinijeva telesca).

112
Q

Naštej kožne žleze

A

Znojnice, dišavnice, lojnice.

113
Q

Značilnosti znojnic

A

*enostavne cevaste žleze,
*na meji med usnjico in podkožjem
–svetle celice - redek sekret,
–temne celice - gosti mucin.
–mioepitelijske celice - s krčenjem pomagajo izločati sekret.
*izločajo merokrino (celični produkt se izloči brez izgube citoplazme ali citoplazmatske membrane).

114
Q

Značilnosti dišavnic

A

*enostavne, klobčičasto – cevaste žleze.
*svetlina širša
*izlivajo v lasni mešiček
*v pazduhah, perianalno in v osramju.

115
Q

Značilnosti lojnic

A

*enostavne razvejane mešičkaste žleze
*Loj - masti kožo in dlake.
*so povsod razen na dlaneh in podplatih.
*izločajo holokrino (celica se izloči skupaj s svojim produktom).

116
Q

Dlaka/las

A

*rožena tvorba kože
*nahaja se v lasnem mešičku (foliklu)
obdaja ga:
–notranja lasna ovojnica
–zunanja lasna ovojnica
–vezivni tulec
*v lasne mešičke izlivajo sekret lojnice in dišavnice.
*ježilka dlake (iztiska loj)
sestava: korenino s čebulico, ki je v koži; prosti del dlake - steblo, ki se konča s konico.

117
Q

Od česa je odvisna barva las?

A

*količina in razpršenost melaninskih zrnc v skorji
*razpored zračnih mehurčkov v sredici dlake

118
Q

Noht

A

*je poroženela tvorba kože - poroženela plast epidermisa.
*Ležišče nohta je podnohtje.
*Ob robovih leži noht v kožni gubi.
*Dnevno zraste noht 0,1 mm. Obnovi se v 6 do 7 mesecih.

119
Q

Dojki značilnosti in faze

A

*15 enostavnih cevasto-mešičkastih žlez
*merokrina (proteine) in apokrina (lipide) sekrecija
*izločanje hormonov iz hipofize in jajčnikov → pet funkcionalnih faz.
*juvenilna (do pubertete),
*inaktivna (mirujoča),
*aktivna (v nosečnosti in med dojenjem),
*regresivna (po končanem dojenju)
*senilna (v starosti).

120
Q

Kaj sestavlja dojko v inaktivni fazi?

A

*stebrički žleznega tkiva
*vezivo z belim maščobnim tkivom
*sistem žleznih izvodil.

121
Q

Kaj sestavlja dojko v aktivni fazi?

A

*žlezno tkivo
*vezivo z maščobnimi celicami
*žlezna izvodila

122
Q

Kaj je bradavica?

A

Bradavica je majhen izrastek na koži iz veziva in pokožnice, ki ga lahko povzroča papilomavirus.

123
Q

Kaj so benigni pigmentirani ali nepigmentirani nevusi?

A

Znamenja so dvignjena nad raven kože ali pa so v isti ravnini kot koža.

124
Q

Kaj je melanom?

A

Maligni tumor melanocitov.

125
Q

Iz kje izvira bazalnocelični karcinom?

A

Izvira iz epitelijskih celic bazalne plasti epidermisa in lasnih foliklov.

126
Q

Iz kje izvira ploščatocelični karcinom?

A

Izvira iz spinozne plasti epidermisa.

127
Q

Kaj je fibroadenom?

A

Najpogostejši benigni tumor dojke pri mlajših ženskah. Sestavljen je iz epitelijskega in vezivnega tkiva.

128
Q

Najpogostejše oblike raka – karcinoma dojke

A

Duktalni (karcinom izvodil) in adenokarcinom (žlezni), ki se pojavlja v zunanjem zgornjem kvadrantu dojke.

Anatomija in histologija (farmacija 2024) (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions