Mišičnina, koža, obtočila Flashcards
1
Q
Vrste mišičnine
A
Gladka: skeletna mišičnina (močna, hitra kontrakcija, pod vplivom volje).
Prečno progasta: srčna mišičnina (močna, hitra kontrakcija, brez vpliva volje) in gladka mišičnina (šibka, počasna kontrakcija, brez vpliva volje).
2
Q
Kaj je jejunum?
A
Stena tankega črevesa.
3
Q
Kaj so stičnice?
A
Meje med posameznimi celicami v mišičnini.
4
Q
Značilnosti gladkih mišičnih celic
A
Vretenaste celice. 1 jedro na celico, centralnoležeče na prečnem prerezu. Niso prečnoprogaste. Oživčenje: avtonomno. Zmožnost razmnoževanja (proliferacija celic).
5
Q
Značilnosti srčnih mišičnih celic
A
1 ali 2 jedri na celico, centralno ležeče jedro na prečnem prerezu. Prečnoprogaste. Oživčenje: avtonomno. Proliferacija (razmnoževanje) celic je minimalna.
6
Q
Značilnosti skeletnih mišičnih celic
A
Celica=mišično vlakno. Cilindrične celice. Imajo več vretenastih jeder, ki so periferno ležeča (vzdolžno pod sarkolemo) na prečnem prerezu. Prečno progaste. Oživčenje: somatsko. Proliferacija (razmnoževanje) celic je minimalna. 40-50% mase pri odraslem. Satelitske celice
nadomeščanje
poškodovanih
miocitov.
7
Q
Celice jejunuma
A
Steno črevesa tvori gladka mišičnina
–v notranjem delu stene so celice urejene krožno
–v zunanjem delu stene potekajo vzdolžno
8
Q
Kaj je sarkolema?
A
Plazmalema (celična membrana) mišične celice.
9
Q
Kaj je sarkoplazma?
A
Citoplazma z miofibrilami.
10
Q
Naloga mišičnine
A
Krčenje (kontrakcija).
11
Q
Kako rečemo mišičnim vlaknom?
A
Miofibrile.
12
Q
Iz česa so miofibrile?
A
Iz tanjših vlakenc – miofilamentov, ki so tanki in debeli. Tanki miofilamenti so iz aktina (F-aktin, G-aktin), tropomiozina in troponina, debeli pa iz miozina (2 para lahkih verig, 2 težki verigi, lahki verigi povezani z miozinsko glavo).
13
Q
Zgradba prečno progastega vlakna
A
Svetli (izotropni) odsek - tanki miofilamenti in temni (anizotropni) odsek - tanki in debeli miofilamenti. Pri krčenju se skrajša predel med dvema sarkomerama - pas, kjer so samo debeli filametni. Beljakovinsko črto v tem pasu tvorijo stranske povezave s sosednjimi miozinskimi miofilamenti, glavna beljakovina je encim kreatinska kinaza. Glej shemo učb. str. 25.
14
Q
Kaj se zgodi pri krčenju?
A
Pri krčenju se skrajša predel med dvema sarkomerama zaradi drsenja aktinskih in miozinskih filamentov drug ob drugem.
15
Q
Kaj je miozinska glava in kje jo najdemo?
A
V miofibrilah. Je vezalno mesto za ATP, ima ATP-azno aktivnost (zmožnost hidrolize ATP), je vezalno mesto za aktin.
16
Q
Kaj se nahaja med mišičnimi celicami?
A
Vezivo z žilami.
17
Q
Kaj obdaja posamezno skeletno mišično celico?
A
Endomizij.
18
Q
Kaj obdaja snop celic?
A
Perimizij.
19
Q
Kaj obdaja celotno mišico?
A
Epimizij.
20
Q
Katero živčevje najdemo v skeletni mišičnini?
A
Somatsko, zato je pod vpivom naše volje.
21
Q
Kaj je triada pri skeletni mišičnini?
A
Transverzalni T tubuli, ki so v tesnem stiku z 2 laterarnima cisternama SR.
22
Q
Kaj je diada pri srčnih mišičnih vlaknih?
A
Transverzani T tubuli, ki se prilegajo eni cisterni SR. Leži na črti Z. Izjemoma najdemo tudi triade.
23
Q
Opiši proces kontrakcije prečno progaste mišice
A
Val depolarizacije (impulz) potuje po sarkolemi in T tubulih do sarkoplazemskega reikuluma (cisterne SR). SR sprosti Ca2+, ki se vežejo na troponin (specifični receptor). Troponin odmakne tropomiozin, kar razkrije vezalno mesto za miozin na aktinu. Miozinska glavica se poveže z aktinom. Drsenje aktina ob miozinu (veslanje). Sprosti se E (ATP razpade v ADP + P).
24
Q
Relaksacija mišice
A
Repolarizacija = Ca2+ se vrne v SR.
25
Kako v mišici nastane ATP?
Kreatinska kinaza (na črti M) katalizira prenos fosfatne skupine iz fosfokreatinina na ADP, pri tem pa nastane ATP, ki ga potrebuje mišična celica pri krčenju.
26
Tipa mišičnih vlaken
Rdeča in bela vlakna.
27
Značilnosti rdečih mišičnih vlaken (tip 2A)
Aerobna, počasna (stanje, počasne aktivnosti), močno ožiljena, večja gostota kapilar, manjši premer,
malo: miofibril, veliko: mioglobina (veliko Fe veže O2), rdeča barva na račun tega, veliko mitohondrijev in oksidativnih encimov, energija iz oksidativne fosforilacije mašč. kislin.
28
Značilnosti belih mišičnih vlaken (tip 2B)
Anaerobna, hitra, slabo ožiljena, večji premer, malo: mioglobina, oksidativnih encimov,
mitohondrijev, veliko miofibril, veliko glikogena (zato bledo
obarvana), energija iz glikolize
29
Tip 2A mišičnih vlaken
Vebuje značilnosti obeh omenjenih tipov. Je hitreje krčljivo od vlaken tipa »1«, a hkrati pridobiva energijo iz bolj izrazito aerobnih procesov kot »2b«
30
Razmerje med tipi vlaken v mišici
1/3 vsaka vrsta.
31
Kako so med seboj povezane srčne mišične celice?
S prečnimi povezavami – anastomozami.
32
Kaj omogočajo stičnice (disci intercalares) kot meje med posameznimi celicami?
Hitro prevajanje impulza med celicami skozi presledkovne stike.
33
Kakšno vezivo najdemo med srčnimi mišičnimi celicami?
Vezivo, bogato z žilami.
34
Kaj oživčuje srčno mišičnino?
Vegetativno (avtonomno) živčevje.
35
Kaj gradi srčno steno?
Endokardij, miokardij, epikardij in srčni skelet.
36
Kaj sestavlja srčni skelet?
Čvrsto vezivno tkivo, vezivna hrustančevina.
37
Na kaj delimo srčno mišičnino?
Na delovno in prevodno mišičnino.
38
V katerih delih srca najdemo prevodno mišičnino?
V sinoatrijskem vozlu in atrioventrikularnem vozlu, v Hisovem snopu (iz Purkynjevih vlaken) ter v desni in levi (sprednjem in zadnjem delu) veji.
39
Kje leži sinoatrialni vozel in kaj ga sestavlja?
Leži ob nodalni arteriji. Sestavljen je iz prevodne mišičnine (manj miofibril, več glikogena), okrog je kolagen (Masson) in elastika (Weigert). To so živčne celice?
40
Kakšen je klinični pomen SA vozla in Hisovega snopa v starosti?
V SA vozlu in v
Hisovem snopu se izrazito poveča količina kolagena in
maščob na račun prevodne mišičnine → bradikardna srčna akcija.
41
Značilnosti srčne mišičnine
Razvejana razporeditev celic. Celice cilindrične oblike, z enim ali dvema centralno ležečima jedroma. Prečna progavost. T tubuli v diadi na liniji Z. Sarkomera, stičnice (veliko presledkovnih in adherentnih stikov), anastomoze. Vezivo: endomizij, subendokardialno in subperikardialno vezivo.
42
Značilnosti stičnic (disci intercalares)
Hitro prevajanje impulza. V vzdolžnih delih stičnic več presledkovnih stikov (komunikacija - hiter tok ionov med celicami). V prečnih delih stičnic adherentni stiki (mehanska povezava - držijo mišice skupaj) in dezmosomi (držijo mišice skupaj - nanje se vežejo intermediarni filamenti citoskeleta).
43
Ali v srčni mišici prevladuje aerobna ali anaerobna presnova?
Aerobna (mitohondriji 40% prostornine citoplazme).
44
Kaj so kardiomiociti?
Srčne mišične celice.
45
Kaj se nahaja v zrncih kardimiocitov?
Atrijski natriuretični
faktor (hormon) in proBNP (Natiruretični Peptid tip B). Največ v desnem atriju.
46
Kaj sta markerja srčnega popuščanja?
Atrijski natriuretični
faktor (hormon) in proBNP (Natiruretični Peptid tip B).
47
Značilnosti skeletne mišičnine
Enojne večjedrne celice, cilindrične oblike, z veliko periferno ležečimi jedri (tik pod sarkolemo). Prečna progavost. T tubuli na sredi triade med pasovoma A in I. Sarkomera, linija Z. Vezivo: endomizij, perimizij, epimizij.
48
Značilnosti gladke mišičnine
Posamezne majhne celice, tesno druga ob drugi, vretenaste oblike, z enim centralno ležečim jedrom (v najdebelejšem delu celice) Niso prečno progaste. Presledkovni stiki, kaveole, gosta telesca (primerljivo s črto Z). Endomizij in slabo organizirani ovoji veziva.
49
Kaj so kaveole?
Kaveole so lipidni rafti s proteinom kaveolinom (veže holesterol).
50
Kaj so miociti?
Gladke mišične celice.
51
Kaj oživčuje gladko mišičnino?
Vegetativno (avtonomno) živčevje.
52
Kaj je aorta?
Arterija elastičnega tipa.
53
Kaj je možganska arterija?
Arterija
mišičnega tipa.
54
Kaj sodeluje pri mikrocirkulaciji?
Mikrocirkulacija: arteriole, kapilare, venule, arterijo-venske anastomoze.
55
Kaj sestavlja obtočila?
Obtočila sestavljajo srce, krvne in limfne žile.
56
Katere krvne žile poznamo?
Kapilare, arteriole, venule, male, srednje in velike arterije ter vene.
57
Kaj so arteriole?
Arteriole so končni del arterijskega sistema.
58
Kaj tvorijo kapilare?
Kapilare tvorijo mrežje cevk med arteriolami in venulami.
59
Vrste arterij
Arterije so elastičnega in mišičnega tipa.
60
Katere krvne žile vračajo kri proti srcu?
Srednje in velike vene.
61
Funkcija srčno-žilnega sistema in kaj ga sestavlja?
Prenos krvi med srcem in tkivi v obeh smereh.
–srce
–sistemski krvni obtok (arterijski
in venski sistem)
–pljučni krvni obtok
62
Funkcija limfnega žilnega sistema in kaj ga sestavlja?
Zbiranje in odvajanje limfe in zunajcelične tekočine nazaj v srčno-žilni sistem.
–limfne žile (mezgovnice)
63
Kaj so mezgovnice?
Limfne žile.
64
Funkcija srca
črpa kri pod visokim pritiskom po telesu.
65
Kaj sestavlja srce?
* dva preddvora (atrij)
* dva prekata (ventrikla)
66
Kaj sestavlja stene žil?
Tunica intima (notranja plast), tunica media (srednja plast) in tunica adventitia (zunanja plast). Pri venah vsaka plast 1/3.
67
Kaj sestavlja tunico intimo?
endotelij
bazalna lamina (plast pod endotelijem)
vezivo
68
Kaj sestavlja tunico medio?
gladke mišične celice
69
Kaj sestavlja tunico adventitio?
-vezivo
-vasa vasorum (drobne prehranjevalne žile v steni večjih žil),
-nervi vasorum (živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema)
70
Značilnosti arterij elastičnega tipa
Tunica intima:
endotelij
vezivo
gladke mišične celice
membrana elastica interna
Tunica media:
gladke mišične celice
fenestrirane (preluknjane) elastične membrane
membrana elastica externa
50 plasti teh membran
Tunica adventitia :
vezivo, elastična vlakna
Vasa vasorum
Aorta
71
Značilnosti arterij mišičnega tipa
Tunica intima:
endotelij
vezivo
gladke mišične celice
membrana elastica interna
Tunica media:
gladke mišične celice
membrana elastica externa
Tunica adventitia :
vezivo, redka elastična vlakna
vasa vasorum
72
Značilnosti arteriol
T. intima:
-endotelij
-bazalna lamina
-ni elastičnih vlaken (ni notranje elasične membrane)
T. media:
-gladke mišične celice (1-3 plasti)
T. adventitia:
- rahlo vezivo
Funkcija: uravnavanje krvnega tlaka.
73
Kaj sestavlja kapilare in kaj je njihova funkcija?
Endotelij, bazalna lamina. Na vrhu pericit. Funkcija: izmenjava tekočin.
74
Značilnosti venul
Endotelij, plast veziva, premer 20 mikrometrov.
75
Značilnosti srednjih ven
T. intima:
- endotelij
- vezivo
- posamezne gladke mišične celice
- redko tanka, nepovezana notranja elastična membrana
T. media:
- krožno razporejene gladke mišične celice, proti vezivni adventiciji vzdolžno
T. adventitia:
- debelejša od t. medije, vezivo (kolagenska in elastična vlakna)
- vasa vasorum
76
Značilnosti velikih ven
T. intima:
- endotelij
- vezivo
- posamezne gladke mišične celice
- meja med t. intimo in t. medijo pogosto nerazločna
T. media:
- gladke mišične celice, kolagenska vlakna, fibroblasti
T. adventitia:
- debelejša od t. medije, vezivo (kolagenska in elastična vlakna)
- vzdolžni snopi gladke mišičnine
- vasa vasorum
77
Kaj so arterijo - venske anastomoze?
Specializirane žile, ki omogočajo neposredno povezavo med arteriolami in venulami mimo kapilar. Odgovorne so za uravnavanje temperature (termoregulacijo).
78
Kaj sestavlja limfni žilni sistem?
Limfne kapilare ter male in velike limfne žile. Večje limfne žile imajo zaklopke – valvule, ki so posebne duplikature tunike intime.
79
Kaj so zaklopke?
Posebne duplikature tunike intime.
80
Kolikšen je sistolični krvni tlak?
več kot 100 mm Hg
81
Po čem se prevaja impulz za krčenje srca?
Po Purkynjevih vlaknih.
82
Funkcija arterij elastičnega tipa
pomožna tlačilka
83
Funkcija arterij mišičnega tipa
prenos (distribucija) krvi do tkiv
84
Funkcija ven
Prenos krvi do srca.
85
Zgradba in funkcija endokardija
Endotelij, vezivo, prevodni sistem srca.
Prevajanje impulza do srčnomišičnecelice.
86
Zgradba in funkcija miokardija
Srčnomišične celice. Krčenje srca.
87
Zgradba in funkcija notranjega lista perikardija (epikardija)
Mezotelij, vezivo z maščevjem. Proizvodnja perikardijske tekočine.
88
Zgradba perikardijske votline
Perikardijska tekočina.
89
Zgradba zunanjega lista preikardija
Vezivo.
90
Kaj je sistola/diastola?
Sistola: krčenje, diastola: relaksacija srca.
91
Kako imenujemo največjo veno?
Spodnja votla vena - vena cava.
92
Filtracija limfe
Preko aferentnih limfnih žil priteče limfa v bezgavke, kjer se razporedi v labirintu kanalov, prekritih z endotelijem in s številnimi makrofagi. Tu se limfa filtrira in očisti škodljivih delcev. Limfociti se pridružijo limfi v eferentnih limfnih žilah in nato dosežejo limfni vod.
93
Naloge kože
*varuje pred fizikalnimi, kemičnimi, biološkimi dejavniki,
*vzdržuje telesno celovitost-zadržuje tuje snovi in mikroorganizme zunaj ter telesne tekočine znotraj telesa.
*prehaja ob telesnih odprtinah v sluznico.
*žleze lojnice, znojnice, dišavnice, mlečni žlezi, lasje, dlake, nohti
94
3 plasti kože
- pokožnica (epidermis)
- usnjica (dermis) in
- podkožje (hipodermis)
95
Katere so kožne žleze?
lojnice,
znojnice,
dišavnice in
mlečni žlezi
96
Kateri so derivati kože?
- lasje,
- dlake,
- nohti ter
- kožne žleze
97
Kakšen epitelij je epidermis?
Večskladni ploščati poroženevajoči epitelij - tvorijo ga keratinociti, razvrščeni v šest plasti.
98
Plasti epidermisa
Klična plast, ki se deli na temeljno in trnasto plast; zrnata plast; svetleča plast; rožena plast; odluščena plast.
99
Značilnosti temeljne plasti epidermisa
Visokoprizmatske celice-keratinski filamenti, melanosomi.
100
Značilnosti trnaste plasti epidermisa
6 do 20 skladov poligonalnih celic - keratinski filamenti-tonofibrile ali tonofilamenti, melanosomi.
101
Značilnosti zrnate plasti epidermisa
Ploščate celice (3-5 skladov) z zrnci keratohialina - brez membrane, lamelarna-Odlandova telesa-membrana.
102
Značilnosti svetleče plasti epidermisa
Iz sploščenih celic, nimajo jeder, organelov; imajo dezmosome, keratinski filamenti, eleidin.
103
Značilnosti rožene plasti epidermisa
Sploščene celice brez jeder (10-15plasti) -korneoiciti, citoplazma je izpolnjena z zrnci keratina, lipaza, redki dezmosomi, cement.
104
Značilnosti odluščene plasti epidermisa
Keratin (malo disulfidnih skupin).
105
Celice epidermisa
- keratinociti – keratin → roževinaste luske
- melanociti - melanin. Ležijo v temeljni plasti pokožnice. Preprečujejo vdor UV žarkv v globlje plasti.
- Merklove celice - nevroendokrina zrnca. Imajo mehanoreceptorsko vlogo.
- Langerhansove celice - v trnasti plasti, antigen predstavitvene celice in sodelujejo pri imunskem odgovoru kože. APC.
106
V katerih plasteh epidermisa se keratinociti še mitotično delijo?
V bazalni in trnasti plasti. V ostalih treh samo zorijo in se spreminjajo v roževinaste luske.
107
Kje v koži se nahajajo goli živčni končiči (na celični ravni)?
Med keratinociti.
108
Iz česa je usnjica (dermis) in na kaj jo delimo?
Iz vezivnega tkiva. Delimo jo na papilarno plast in retikularno plast.
109
Značilnosti papilarne plasti
–dobro prekrvljeno vezivo
–v obliki papil ugreza v epitelij
–živčni receptorji - Meissnerjevo tipalno telesce
110
Značilnosti retikularne plasti
–čvrsto vezivo
–kolagenska in elastična vlakna
111
Iz česa je podkožje (hipodermis) in kaj najdemo na meji med podkožjem in usnjico?
Iz rahlega veziva in maščobnega tkiva. Na meji med usnjico in podkožjem najdemo žleze znojnice in receptorje za dotik in vibracije (Vater-Pacinijeva telesca).
112
Naštej kožne žleze
Znojnice, dišavnice, lojnice.
113
Značilnosti znojnic
*enostavne cevaste žleze,
*na meji med usnjico in podkožjem
–svetle celice - redek sekret,
–temne celice - gosti mucin.
–mioepitelijske celice - s krčenjem pomagajo izločati sekret.
*izločajo merokrino (celični produkt se izloči brez izgube citoplazme ali citoplazmatske membrane).
114
Značilnosti dišavnic
*enostavne, klobčičasto – cevaste žleze.
*svetlina širša
*izlivajo v lasni mešiček
*v pazduhah, perianalno in v osramju.
115
Značilnosti lojnic
*enostavne razvejane mešičkaste žleze
*Loj - masti kožo in dlake.
*so povsod razen na dlaneh in podplatih.
*izločajo holokrino (celica se izloči skupaj s svojim produktom).
116
Dlaka/las
*rožena tvorba kože
*nahaja se v lasnem mešičku (foliklu)
obdaja ga:
–notranja lasna ovojnica
–zunanja lasna ovojnica
–vezivni tulec
*v lasne mešičke izlivajo sekret lojnice in dišavnice.
*ježilka dlake (iztiska loj)
sestava: korenino s čebulico, ki je v koži; prosti del dlake - steblo, ki se konča s konico.
117
Od česa je odvisna barva las?
*količina in razpršenost melaninskih zrnc v skorji
*razpored zračnih mehurčkov v sredici dlake
118
Noht
*je poroženela tvorba kože - poroženela plast epidermisa.
*Ležišče nohta je podnohtje.
*Ob robovih leži noht v kožni gubi.
*Dnevno zraste noht 0,1 mm. Obnovi se v 6 do 7 mesecih.
119
Dojki značilnosti in faze
*15 enostavnih cevasto-mešičkastih žlez
*merokrina (proteine) in apokrina (lipide) sekrecija
*izločanje hormonov iz hipofize in jajčnikov → pet funkcionalnih faz.
*juvenilna (do pubertete),
*inaktivna (mirujoča),
*aktivna (v nosečnosti in med dojenjem),
*regresivna (po končanem dojenju)
*senilna (v starosti).
120
Kaj sestavlja dojko v inaktivni fazi?
*stebrički žleznega tkiva
*vezivo z belim maščobnim tkivom
*sistem žleznih izvodil.
121
Kaj sestavlja dojko v aktivni fazi?
*žlezno tkivo
*vezivo z maščobnimi celicami
*žlezna izvodila
122
Kaj je bradavica?
Bradavica je majhen izrastek na koži iz veziva in pokožnice, ki ga lahko povzroča papilomavirus.
123
Kaj so benigni pigmentirani ali nepigmentirani nevusi?
Znamenja so dvignjena nad raven kože ali pa so v isti ravnini kot koža.
124
Kaj je melanom?
Maligni tumor melanocitov.
125
Iz kje izvira bazalnocelični karcinom?
Izvira iz epitelijskih celic bazalne plasti epidermisa in lasnih foliklov.
126
Iz kje izvira ploščatocelični karcinom?
Izvira iz spinozne plasti epidermisa.
127
Kaj je fibroadenom?
Najpogostejši benigni tumor dojke pri mlajših ženskah. Sestavljen je iz epitelijskega in vezivnega tkiva.
128
Najpogostejše oblike raka – karcinoma dojke
Duktalni (karcinom izvodil) in adenokarcinom (žlezni), ki se pojavlja v zunanjem zgornjem kvadrantu dojke.
