Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Anatomija in histologija (farmacija 2024) > Veziva in opornine > Flashcards

Veziva in opornine Flashcards

1
Q

Veziva, opornine (hrustanec, kost) in kri so sestavljeni iz:

A

Medceličnine (osnovna snov, tkivna tekočina, vlakna) in celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Embrionalni vezivi (pri zarodku) sta:

A

mezenhim in zdrizovina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Formirano vezivo je:

A

rahlo (intersticijsko) ali čvrsto (fibrozno); ima veliko vlaken in malo celic; lahko je urejeno (ligamenti, kite) in neurejeno (usnjica kože, ovojnice organov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Specializirano vezivo je:

A
  • retikularno (mrežasto)
  • maščobno tkivo (belo in rjavo); rjavo je termoregulacijski organ in proizvaja toploto; belo je zaloga energije, ima tudi mehansko in varovalno vlogo;
  • hrustančevina; trdna in hkrati prožna medceličnina, odporna na pritisk;
  • kostnina; trda, kalcinirana medceličnina;
  • kri; tekoča medceličnina;
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Vezivna vlakna so:

A

kolagenska, elastična, retikulinska.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Značilnosti kolagenskih vlaken.

A

Iz beljakovine kolagena; najštevilnejša, makroskopsko so bele barve in se pojavljajo v valovitih snopih; z eozinom se obarvajo rdeče.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Značilnosti elastičnih vlaken.

A

Iz beljakovine elastina); potekajo posamič ali se med seboj prečno povezujejo. Z barvanjem po Weigertu se obarvajo temno vijolično.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Značilnosti retikulinskih vlaken.

A

Iz beljakovine kolagena tipa III; so tanka in tvorijo mrežje; sestavljajo ogrodje limfnih in krvotvornih organov. S srebrenjem po Gömöriju se prikažejo v črni barvi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je osnovna snov?

A

Brezbarvna prosojna homogena snov. Izpolnjuje prostor med celicami in vlakni. Tvorijo jo glikozaminoglikani, proteoglikani in strukturni glikoproteini, ki povezujejo celice z vlakni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je tkivna tekočina?

A

Povezana z osnovno snovjo. Podobna je plazmi in ima zelo malo beljakovin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako je sestavljena kita?

A

Je iz kolagenskih vlaken. Na površini kite je vezivna ovojnica - peritendineum (neurejeno čvrsto tkivo), v notranjosti med posameznimi kolagenskimi vlakni se nahaja rahlo vezivo - endotendineum.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je mezenhim?

A

Embrionalno vezivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je zdrizovina?

A

Galertasto vezivo + amnijski epitelij. V popkovnici, plodovi koži, mladi zobni pulpi. Prva vlakna in fibroblasti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je pappenheim?

A

Rahlo vezivo v podkožju. RV+kapilare izpolnjujejo prostore med celicami. Difuzija, prehrana.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Delitev vezivnih celic.

A

Fiksne ali mobilne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Katere so fiksne vezivne celice?

A

Fibroblasti, fibrociti in maščobne celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Značilnosti fibroblastov.

A

Aktivne celice, ki sintetizirajo vlakna in osnovno snov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Značilnosti fibrocitov.

A

Manj aktivne celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Funkcija maščobnih celic - adipocitov.

A

Shranjujejo maščobo, sodelujejo pri metabolizmu energije in tvorbi toplote.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Katere so mobilne vezivne celice?

A

Monociti, histiociti, tkivni bazofilci, limfociti, plazmatke in granulociti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Značilnosti monocitov.

A

Krvni makrofagi, nespecifična obramba organizma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Značilnosti histiocitov.

A

Nastanejo iz monocitov, tkivni makrofagi, nespecifična obramba organizma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Značilnosti tkivnih bazofilcev.

A

Izločajo histamin, heparin, leukotriene; na svoji površini imajo receptorje za protitelesa IgE.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Značilnosti limfocitov.

A

Odgovorni za specifično obrambo organizma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Značilnosti plazmatk.

A

Nastanejo iz limfocitov B, sinteza protiteles.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Značilnosti granulocitov.

A

Nespecifična obramba organizma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

2 vrsti maščobnega tkiva.

A

Belo (univakuolarno) - povsod v organizmu in rjavo (plurivakuolarno) - pri zarodku in novorojenčku v pazduhi, na tilniku, ob ščitnici in med lopaticami (nadomesti belo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Funkcije maščobnega tkiva.

A

Toplotna izolacija, varovalo pred mehanskimi poškodbami, rezervoar energije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Katere celice nastanejo iz mezenhimskih celic in so zadolžene za obnovo medceličnine?

A

Fibroblasti, fibrociti in miofibroblasti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Katere celice nastanejo iz hemopoetske matične celice in imajo obrambno funkcijo?

A

Makrofagi, monociti, histiociti, tkivni bazofilci, plazmatke, levkociti (monociti, limfociti T, limfociti B), nevtrofilni, eozinofilni in bazofilni granulocit.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj je funkcija čvrstega veziva in iz česa je?

A

Mehanska podpora. Vsebuje malo celic, mnogo medceličnine, zlasti vlaken.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Iz česa je hrustančevina?

A

Iz celic (hondroblasti, hondrociti) in medceličnine, ki je iz vlaken in osnovne snovi (proteoglikano, hialuronska kislina, glikoproteini).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Iz česa je kostnina?

A

Iz celic in medceličnine, ki je iz kalciniranega kostnega matriksa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kako poteka prehrana hrustančevine?

A

Z difuzijo iz žil v preihondriju. Sklepni hrustanec se prehranjuje s sinovijsko tekočino iz sklepne špranije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Iz česa izvira hrustančevina?

A

Iz mezenhima.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Vrste hrustančevine.

A

Hialina, elastična, vezivna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kaj gradi hialina hrustančevina?

A

Pred rojstvom večino skeleta, po rojstvu pa sklepne hrustance, ogrodje dihalnih poti, rebrne hrustance in rastni hrustanec.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Katere vlakna sestavljajo hialino hrustančevino?

A

Kolagenska vlakna tipa II.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kaj je teritorij ali hondron?

A

Hondrocit v lakuni, kapsula in celični dvor tvorijo teritorij ali hondron. (manj kolagena in več hondroitin-sulfata)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Značilnost interteritorijske snovi.

A

Več kolagenskih vlaken in manj proteoglikanov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kje se nahaja elastična hrustančevina?

A

V uhlju, zunanjem sluhovodu, ušesni troblji, poklopcu in malih hrus-tancih grla.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Značilnosti elastične hrustančevine.

A

Rumenkast izgled; ni teritorijske zgrabe. Vlakna: kolagenska tipa II in elastična. Osnovna snov: proteoglikani (keratan-sulfat, hondroidin sulfat),
glikoproteini (hondronektin). Voda. Na površini ima perihondrij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Kje se nahaja vezivna hrustančevina?

A

V medvretenčnih ploščicah, sramnični simfizi ter meniskusu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kaj sestavlja vezivno hrustančevino?

A

Čvrsto vezivo in hialina hrustančevina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Značilnosti vezivne hrustančevine.

A

Ni preihondrija. Osnovna snov: hondroitin-sulfat, dermatan sulfat. Vlakna: prevladujejo kolagenska vlakna tipa I, tudi kolagenska vlakna tipa II. Celice: prevladujejo vretenasti fibroblasti; fibrociti, hondrociti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Funkcije kostnine.

A

Opora, nanjo se pripenjajo mišice, ščiti organe, skladišči kalcijeve in fosforjeve ione, krvotvorni kostni mozeg.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Hrustančne celice so:

A

Hondrogene celice, hondroblasti, hondrociti.

48
Q

Kaj je hondrocit?

A

Velika celica z okroglim centralno ležečim jedrom, ki ležijo v votlinicah ali lakunah. Vsako lakuno obdaja kapsula.

49
Q

Kostne celice so:

A

Osteoprogenitorne, osteoblasti, osteociti, osteoklasi.

50
Q

Značilnosti osteoprogenitornih celic.

A

Matične celice, izvirajo iz mezenhimskih celic; iz njih nastanejo osteoblasti.

51
Q

Značilnosti osteoblastov.

A

Poligonalne celice; ležijo na površini kostne medceličnine; aktivni in neaktivni. Sintetizirajo osteoid. Izdelujejo kolagen I.

52
Q

Značilnosti osteocitov.

A

So v kostnih votlinicah ali lakunah. Med seboj komunicirajo s podaljški, ki so v kanalčkih (canaliculi ossei).

53
Q

Značilnosti osteoklastov.

A

Velike večjedrne celice. Nahajajo se v vdolbinicah (resorbcijske ali Howshipove lakune), ki jih sami izdolbejo. Razgrajujejo kostnino.

54
Q

Kaj obdaja kostnino na zunanji in notranji površini?

A

Na zunanji površini jo obdaja periost, na notranji pa endost.

55
Q

Kaj se nahaja v periostu in endostu?

A

Osteoprogenitorne celice za preskrbo z novimi osteoblasti. V endostu so tudi krvne žile, ki sodelujejo pri prehrani kostnine.

56
Q

Kaj se nahaja v kosteh?

A

Krvotvorni kostni mozeg.

57
Q

Iz česa je sestavljena kostna medceličnina?

A

Iz mineraliziranega kostnega matriksa. Sestavljen je iz organskega in anorganskega dela. Organski del tvorijo kolagenska vlakna tipa I, glikoproteini in glikozaminoglikani, anorganski del pa ioni kalcija in fosfata.

58
Q

Kaj je osteoid?

A

Organski del kostne medceličnine, nezaapnela (nekalcinirana) medceličnina.

59
Q

Makroskopska delitev kostnine.

A

Kompaktna kostnina na površini in spongiozna (trabekularna) kostnina v notranjosti kosti.

60
Q

Kaj sestavlja periost in endost?

A

Zunanja fibrozna plast in notranja kambijska plast (osteoprogenitorne celice).

61
Q

Mikroskopska delitev kostnine.

A

Primarna, nezrela ali prepletena; in sekundarna, zrela ali lamelarna kostnino.

62
Q

Katero vrsto kostnine tvorijo osteoni in iz česa so sestavljeni?

A

Kompaktno kostnino. Sestavljeni so iz Haversovega in Volkmannovega kanala ter koncentrično razporejene lamele (iz kolagenskih vlaken in osnovne snovi).

63
Q

Kaj se nahaja v Haversovih kanalih, kako so povezani med seboj in s kostjo?

A

Krvne žile in živci. Med seboj so povezani s prečnimi Volkmanovimi kanali (tudi krvne žile, živci). Z vezivom periosta so na površini kosti.

64
Q

Kako je sestavljena spongiozna kostnina?

A

V kostnih gredicah (trabekulah) potekajo kostne lamele vzporedno s površino trabekule.

65
Q

Kje se nahaja spongiozna kostnina?

A

V notranjosti ploščatih kosti in končnih delov (epifiz) dolgih kosti.

66
Q

Iz česa je sestavljena kost?

A

Kostnina (glavnina)
Hrustančevina (sklepni hrustanec)
Vezivo
Maščobno tkivo
Kostni mozeg (hemopoeza)
Živci in žile

67
Q

Nastanek kosti – osifikacija

A

Z direktno (dezmalno) osifikacijo iz mezenhima ali z indirektno (sekun-darno ali endohondralno) osifikacijo preko hrustančnega modela. Ko ta propade, ga nadomesti kostnina. Endohondralna osifikacija se prične v sedmem tednu razvoja zarodka.

68
Q

Celjenje zloma.

A

*zlom → hematom
*vnetje (nevtrofilci, makrofagi, tkiv.bazofilci)
*vdor kr.žil→granulacijsko tkivo (fibroblasti izdelujejo kolagen), veliko žil
*hrustančni kalus
*kostni kalus
*prepletena kostnina→lamelarna kostnina.

69
Q

Kaj je osteoporoza?

A

Bolezen pri kateri gre za motnjo v sintezi organskega matriksa kostnine.

70
Q

Kaj je rahitis?

A

Motnja v mineralizaciji kostnine pri otrocih (pomanjkanje D3 - moteno vzdrževanje Ca2+ v krvi)

71
Q

Kaj sestavlja kri?

A

Krvna telesca, ki se tvorijo v kostnem mozgu in plazma, v kateri so raztopljeni plazemski proteini, elektroliti, hranila, dihalni plini in odpadni produkti.

72
Q

Naloge krvi

A
  • Prenos kisika in ogljikovega dioksida
  • Prenos hranilnih snovi, hormonov, encimov
  • Prenos odpadnih snovi presnove iz tkiv do ledvic, jeter,
    pljuč, znojnic
  • Sodelujejo pri uravnavanje strjevanja krvi, tel.
    temperature, acidobaznega ravnovesja
  • Zaščita pred škodljivimi mikroorganizmi in telesu
    tujimi snovmi
73
Q

Sestava krvi

A

55% krvna plazma (90% voda, 10% organske snovi - plazemski proteini, imunoglobulini in anorganske snovi); 45% krvna telesca (eritrociti, levkociti, trombociti)

73
Q

Vrste kolagenskih vlaken.

A

kolagen tipa I najbolj razširjen
* kolagen tipa II hialini in
elastični hrustančevini
* kolagen tipa III retikulinska
vlakna
* kolagen tipa IV bazalna
membrana
* kolagen tipa V gladka in skeletna mišičnina

  • kolagen tipa IV povsod
  • kolagen tipa VII endotelij
    krvnih žil
74
Q

Oblika eritrocitov.

A

Bikonkavne ploščice brez jedra, premer 7,5 μm, 2 μm. Nimajo jedra in orgnelov. Citoplazma 33% hemoglobina.

75
Q

Eritropoetin

A

V ledvicah, uravnava proizvodjo eritrocitov v kostnem mozgu.

76
Q

Življenska doba in število eritrocitov v periferni krvi

A

Življ. doba: 80 120 dni razgradnja v
jetrih in vranici. Število v perif. krvi: 4.2-6.3x10*12 /l

77
Q

Funkcija eritrocitov

A

Prenos O2 in CO2 po krvi.

78
Q

Hemoglobin

A

Bazična globularna beljakovina: prenaša
kisik. 95% globina=4 polipeptidne verige: alfa, beta, gama, delta), 5% hema=4 pirolovi obroči + Fe (nebeljakovinski del)

79
Q

Kako se Fe shranjuje po razpadu ER? Kako se razgradi hem?

A

Fe se shranjuje v vranici, v obliki hemosiderina ali feritina. Hem se razdragi v bilirubin (vezan je na
albumin) -> transportira
se v jetra -> izloči v žolču.

80
Q

Povišan bilirubin v krvi

A

Rumena barva kože in sluznic -> okvara jeter.

81
Q

Znaličnosti levkocitov

A

Prave celice z jedrom, sodelujejo pri obrambi organizma, življ. doba: krajši čas, število v perif. krvi: 4-10x10+9/L. Večina jih fagocitira tuje delce.

82
Q

Vrste levkocitov

A

Granulociti: nevtrofilni granulociti (bleda
zrnca), eozinofilni granulociti (roza
zrnca), bazofilni granulociti (modra
zrnca). Agranulociti: limfociti, monociti.

83
Q

Razlika med granulociti in agranulociti

A

Granulociti imajo specifična zrnca v citoplazmi, agranulociti nimajo specifičnih zrnc v citoplazmi.

84
Q

Naloga nevtrofilcev

A

Obramba organizma. Fagocitoza bakterij in odmrlih celic, zgodnja faza akutnega vnetja.

85
Q

Značilnosti nevtrofilnih granulocitov

A

Jedro iz 3–5 režnjičev. Citoplazma: Specifična (lizocim, alkalna
fosfataza, peroksidaza) in nespecifična (azurofilna lizosomi) zrnca ter terciarna
zrnca. Bledo obarvana zrnca. Življ. doba: 6-7 ur v krvi in do 8 dni v vezivu. DKS: 50-75 % levkocitov. Premer: 12-15 μm. Segmentirani in paličasti.

86
Q

Funkcija eozinofilnih granulocitov

A

Sodelujejo pri alergični reakciji: fagocitoza, afiniteta do kompleksa antigen-protitelo, uravnavanje vnetnega odziva.

87
Q

Značilnosti eozinofilnih granulocitov/ eozinofilcev

A

Jedro iz 2 režnjičev. Citoplazma: Specifična (rdeče oranžno
histaminaza) in nespecifična (azurofilna
lizosomi) zrnca. Rožnato obarvana zrnca, modro-vijoličasto jedro. Življ. doba 8-12 dni. DKS: 1-5% levkocitov. Premer 12–15 μm.

88
Q

Funkcija bazofilnih granulocitov

A

Ob stiku z antigenom sprostijo vazoaktivne snovi, kar se kaže v alergiji. Sodelujejo tudi pri vnetju.

89
Q

Značilnosti bazofilnih granulocitov/ bazofilcev

A

Jedro iz 2 režnjičev. Jedro prekrivajo zrnca. Citoplazma: Specifična (heparin, histamin, levkotrieni) in
nespecifična (azurofilna
lizosomi) zrnca. Modro-vijoličasto obarvana zrnca. Življ. doba: 12-15 dni. DKS: 0-1% levkocitov. Premer 12–15 μm.

90
Q

Funkcija monocitov

A

Sodelujejo pri obrambi organizma: so makrofagi, ki s fagocitozo uničujejo tujke.

91
Q

Kaj so histiociti?

A

Tkivni makrofagi.

92
Q

Kaj so monociti?

A

Krvni makrofagi. (so predhodniki makrofagov in dendritičnih celic)

93
Q

Katere so dendritične celice?

A

Histiociti, Kupfferjeve celice jeter, alveolni makrofagi pljuč, mikroglija v centralnem živčevju, Langerhansove celice v koži, osteoklasti v kostnini, tujkove velikanke.

94
Q

Značilnosti monocitov

A

Ledvičasto oblikovano jedro. Jedro leži ekscentrično. Sivomodra citoplazma (rahlo bazofilna) z
azurofilnimi zrnci. Življ. doba: do 10 ur. DKS: 2-8% levkocitov. Premer 12–20 μm.

95
Q

Funkcije limfocitov

A

Sodelujejo pri obrambi organizma:
–humoralni imunski sistem: obramba pred bakterijami. Limfociti B se pod vplivom antigena pretvorijo v plazmatke, ki tvorijo protitelesa.
–celični imunski sistem - obramba pred virusi in tujimi celicami (limf. T)

96
Q

Značilnosti limfocitov

A

Mali limfociti: 90% limfocitov (6-9 μm). Veliki limofociti: 10% limfocitov (10-15 μm): aktivirani limfociti ali celice ubijalke. Svetlomodra citoplazma (rahlo bazofilna), jedro okroglo. Življ. doba: nekaj dni do nekaj let. DKS: 20-30% levkocitov.

97
Q

Funkcija trombocitov

A

Zaustavljanje krvavitve - strjevanje krvi.

98
Q

Značilnosti trombocitov

A

Majhne okroglaste ploščice brez jedra. Temno modri (močno bazofilen) centralni del (granulomera) in svetlo
moder (bledo bazofilen) pas (hialomera). Življ. doba: 9-12 dni. Število v perif. krvi: 140-340x10*9 /L. Premer: 2–4 μm.

99
Q

Kaj sestavlja krvno plazmo?

A

Voda, ki je topilo (92%), proteini plazme (pufri) - globulini, fibrinogeni, regulatorni proteini (7%), druge snovi - elektroliti, hranila, dihalni plini in odpadni produkti presnove.

100
Q

Kateri so proteini krvne plazme?

A

Globulini (37% proteinov plazme):
- α-globulini in β-globulini
- γ-globulini so protitelesa
- transferin, fibronektin, protrombin.
Fibrinogen (4% proteinov plazme).
Regulatorni proteini (>1% proteinov plazme).

101
Q

Naloge globulinov

A

transportni proteini
humoralna imunost
faktorji koagulacije

102
Q

Naloga fibrinogena

A

koagulacija krvi (strjevanje krvi)

103
Q

Naloga regulatornih proteinov v krvni plazmi

A

encimi, proencimi, hormoni in komplement

104
Q

Kateri so elektroliti v krvni plazmi in kakšna je njihova naloga?

A

Elektroliti: Na+, K+, Ca2+, Cl- , Fe 2+/3+, HCO3- in H+
Naloge: membranski potenciali, acido-bazno ravnovesje, osmotski tlak.

105
Q

Katera so hranlia v krvni plazmi in kakšne so njihove naloge?

A

Aminokisline, glukoza, holesterol, vitamini, maščobne kisline.
Naloge: energija, gradniki drugih molekul.

106
Q

Katera dihalna plina najdemo v krvni plazmi in kakšna je njuna naloga?

A

Dihalni plini
- kisik - 2% raztopljen v krvni plazmi, 98% vezan na eritrocite
aerobno celično dihanje
- ogljikov dioksid: 7% raztopljen v krvni plazmi, 27% vezan na eritrocite, 66% se pretvori v HCO3-
odpadni produkt, ki ga celice tvorijo med dihanjem, acidobazno ravnovesje

107
Q

Kateri so odpadni prodrukti presnove v krvni plazmi in kako se izločajo iz krvi?

A

Laktat, kreatinin, urea, bilirubin, amonijak. Prenašajo se v jetra in ledvice, kjer se izločajo iz krvi.

108
Q

Kje nastajajo krvna telesca po rojstvu?

A

V kostnem mozgu iz matične celice.

109
Q

Kaj poteka v kostnem mozgu?

A

Nastanek krvnih telesc, njihovo samoobnavljanje, razmnoževanje in preoblikovanje. Od tam gredo telesca v krvni obtok.

110
Q

Kako imenujemo matično celico za vse vrste krvnih telesc?

A

Hemocitoblast (pluripotentna matična celica).

111
Q

Kako imenujemo proces nastanka krvnih telesc?

A

Hemopoeza ali hematopoeza.

112
Q

Kaj nastane iz hemocitoblasta?

A

Z delitvijo in preoblikovanjem nastaneta bolj diferencirani celični vrsti – mieloična in limfatična multipotentna matična celica.

113
Q

Katera krvna telesca se razvijejo iz mieloične multipotentne matične celice?

A

Eritrociti, granulociti (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni), tkivni bazofilci, monociti in trombociti.

114
Q

Katera krvna telesca se razvijejo iz limfatične multipotentne matične celice?

A

Limfociti T in B ter naravne celice ubijalke.

Anatomija in histologija (farmacija 2024) (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions