Prebavila Flashcards
1
Q
Kaj sestavlja prebavila?
A
Prebavna cev in velike prebavne žleze. Prebavno cev sestavljajo: ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo, danko in zadnjik. K velikim prebavnim žlezam uvrščamo: velike žleze slinavke, jetra in trebušno slinavko.
2
Q
4 plasti stene prebavne cevi
A
- sluznica (mucosa, tunica mucosa),
- podsluznica (submucosa),
- mišična plast (muscularis, muscularis propria),
- zunanja plast (tunica externa)
3
Q
Namen prebave
A
Mehanska in kemična razgradnja hrane,
absorbcija hranilnih snovi, izločanje.
4
Q
Naloge ustne votline
A
Grizenje, mehčanje, žvečenje, tvorba bolusa.
5
Q
Naloge žrela in požiralnika
A
Potiskanje bolusa v želodec (peristaltika).
6
Q
Naloge 3 delov želodca
A
Proksimalni želodec: začasno skladišči zaužito hrano
Distalni želodec: propulzivna in mešalna peristaltika (hrana, želodčna
kislina in pepsin se premešajo; delci hrane razpadejo v himus
želodčno kašo),
Pilorični del: deluje kot fiziološko sito in uravnava pretok želodčne
vsebine v dvanajstnik.
7
Q
Kaj uravnava amplitudo peristaltike?
A
Hormoni in živčni sistem.
8
Q
Naloge tankega črevesa
A
Prebava (OH, beljakovin se nadaljuje in zaključi, začne se prebava maščob, elektroliti, vitamini, voda); absorpcija -
vsi v ileumu (žolčne kisline, vit. B12 in intrinzični
dejavnik)
9
Q
Naloge debelega črevesa
A
Bakterijska aktivnost, izločanje.
10
Q
Kaj je segmentacija in peristaltični valovi, kako se krči debelo črevo?
A
Segmentacija (mešalni gibi) -
razpadejo večji delci v manjše, ki so na
razpolago vitaminom za razgradnjo. Peristaltični valovi - potiska črevesno vsebino skozi tanko črevo v debelo
črevo z valovom podobnim rahlim krčenjem.
Debelo črevo se krči peristaltično kot tanko črevo, le počasnje in bolj
umirjeno.
11
Q
Značilnosti sluznice prebavne cevi
A
- epitelijska plast (lamina
epithelialis) - lamina proprija - (rahlo vezivo s krvnimi in limfnimi žilami in limfno tkivo) - žleze komponente imunskega sistema
- mišična plast (lamina
muscularis mucosae) - gladke mišice - za sekrecijo in absorpcijo, peristaltična aktivnost (neodvisna od ostalih plasti)
Absorpcija: hranljivih snovi,voda,elektroliti.
Sekrecija; prebavne encime,peptidne
hormone,protitelesa,HCl,vodo.
12
Q
Glede na naloge različni epiteliji sluznice prebavne cevi
A
- ZAŠČITNA: večskladni ploščati epitelij
- SEKRETORNA: enoskladni visokoprizmatski epitelij
- ABSORPCIJA: enoskladni visokoprizmatski epitelij
- ABSORPCIJA IZDELKOV PREBAVE
IN ZAŠČITA: enoskladni visokoprizmatski epitelij - IZDELOVANJE HORMONOV za aktivnost prebavne cevi
- IZLOČANJE MUKUSA
13
Q
Značilnosti podsluznice
A
- Čvrsto vezivo
- Krvne in limfne žile
- Ganglijske celice in postganlionarni
- parasimpatični nevroni Meissnerjev živčni pletež
- Žleze (le v požiralniku, duodenumu)
- omogoča premikanje sluznice
14
Q
Značilnosti mišične plasti prebavne cevi
A
2 plasti gladke mišičnine razen v požiralniku: notranja krožna in zunanja vzdolžna
med plastema: mienterični Auerbachov pletež (uravnava aktivnosti mišične plasti) ganglijske celice postganglionarnih parasimpatičnih
nevronov in nevrone avtonomnega
živčevja
Krvne in limfne žile
Peristaltika
15
Q
Značilnosti zunanje plasti prebavne cevi
A
trebušna votlina: serozna mrena serosa mezotelij in rahlo vezivo (ploščate epitelijske celice)
Adventicija: od ust do požiralnika vezivo, žile, maščobne celice
16
Q
Deli ustne votline (Cavum oris)
A
Ustnici
Lica
Trdo nebo
Mehko nebo
Ustno dno
Jezik
Zobje z obzobnim tkivom
Žleze slinavke
17
Q
Značilnosti ustnice
A
Kožni del (večskladni ploščati poroženevajoči epitelij, znojnice, ob dlakah lojnice)
Sluznični del (pokrit z večskladnim ploščatim neporoženevajočim epitelijem, vezivne papile so nižje)
Ustna rdečina (iz večskladnega ploščatega neporoženevajočega epitelija, dobro prekrvavljene vezivne papile)
Lamina propia (gll.
labiales) - mešane male žleze slinavke
Oporo musculus
orbicularis oris in
m.labialis iz skeletne
mišičnine
18
Q
Deli jezika in kje leži
A
TELO (corpus)
KOREN (radix)
TERMINALNI ŽLEB
(sulcus terminalis)
KONICA (apex)
Leži v ustnem dnu.
19
Q
Kaj sestavlja jezik (histološko)?
A
Sluznica:
spodnja stran - sluznica premična in gladka
zgornja stran- sluznica nepremična in hrapava
večskladni ploščati epitelij (nekaterih mestih poroženeva)
Lamina propria:
papile za mehansko in okušalno vlogo (delimo v nitaste, listaste, otočkaste in gobaste)
žleze slinavke
SKELETNA MIŠIČNINA
20
Q
Kdaj nastanejo okušalne brbončice in kaj je funkcija?
A
Iz epitelija jezika med 7 in 11 embrionalnim tednom končno v 20. tednu in začno delovati takoj po rojstvu. FUNKCIJA: slano, kislo, sladko, grenko,
“umami” - okusno.
21
Q
Bolezni ustne votline in jezika
A
- kandida
- verukozni karcinom
- karcinom jezika
22
Q
Kaj sestavlja zob?
A
Sklenina, zobovina (dentin), cement in zobna pulpa.
23
Q
Značilnosti sklenine (email)
A
- najtrša snov v telesu
- 96 % kalcijevega hidroksiapatita v obliki kristalov, 4 % organskih snovi (beljakovine: enamelin, tuftein, amelogen, ameloblastin) in vode
- izločajo jo visokoprizmatske celice z bazalno ležečim jedrom - ameloblasti (adamantoblasti)
- sekretorna zrnca z glikoproteinom
- Ameloblastni Tomesov podaljšek
24
Q
Značilnosti zobovine ali dentina
A
- druga najtrša snov v telesu
- obdaja zobno pulpo
- v kroni zoba ga pokriva sklenina, v korenini pa cement
- tvorijo ga odontoblasti (visokoprizmatske aktivne
sekretorne celice), ki se nahajajo na površini zobne pulpe in tvorijo dentin vse življenje - mezodermalnega izvora - sestava: 80% kalcijevega hidroksiapatita in fluoroapatita
20% organskih snovi v glavnem kolagen tipa I nekaj vode - predentin mineralizira s tvorbo Ca hidroksiapatita in nastane
dentin
25
Značilnosti zobnega cementa
- podoben kosti
- lahko se obnavlja
- ne vsebuje Haversovih kanalov in krvnih žil
- cementociti ležijo v
lakunah s kanalčki
- cementoblasti na
predelu periodontalni
ligament (izdelujejo cement)
- cementoklasti razgrajujejo
26
Značilnosti zobne pulpe
- rahlo vezivo
- kolagenska in retikulinska vlakna
27
Značilnosti dlesni (gingiva)
- sluznica ustne votlne
- tesno zraščena na alveolno kost zgornje in spodnje čeljusti
28
Značilnosti trdega neba
- pokrito z večskladnim ploščatim neporoženevajočim epitelijem
- čvrsto vezivo
- zadaj in ob straneh so mukozne žleze
29
Značilnosti mehkega neba
Ustni del:
- večskladnim ploščatim neporoženevajočim epitelijem
- lamina proprija: mukozne žleze
Nosni del:
- respiratorni epitelij
- lamina propria: mešane žleze
30
Kaj je žrelo (pharynx)?
Je skupni del dihalnega in
prebavnega sistema, ker
se v njem križata pot za
hrano in zrak.
31
Funkcija žrela
Funkcija: potiska hrano v
požiralnik
32
Kaj povezuje žrelo?
S sprednje strani se vanj odpirata nosna in ustna votlina, s strani ušesni troblji, spodaj pa iz žrela vodi pot v grlo in požiralnik.
33
3 deli žrela
Zgornji del (nazofarinks), srednji del (orofarinks) in spodnji del (laringofarinks).
34
Opiši sluznico, podsluznico in mišično plast žrela
SLUZNICA
- Zgornji nosni del: nasopharynx
(respiratorni epitelij - večvrstni visokoprizmatski epitelij z migetalkami in s čašicami)
- ustni del in spodnji del (laringofarinks)
večskladni ploščati neporoženevajoči
epitelij (limfociti)
V lamini propriji mukozne in mešane
žleze
MIŠIČNA PLAST skeletna
mišičnina
VEZIVNA ADVENTICIJA : žile,
živci
-> Podsluznice ni, razen v stranskih predelih žrela in na prehodu v požiralnik.
35
Kaj povezuje požiralnik?
Povezuje žrelo z želodcem.
36
Funkcija požiralnika
Sodeluje pri požiranju in potiska hrano iz žrela v želodec (peristaltične kontrakcije 50 mm/sek.)
37
Opiši sluznico požiralnika
Epitelijska plast
(večskladni ploščati
n. ep., z Langerhansovimi
celicami)
presledkovni stiki
Vezivna plast
mukozne kardialne žleze (nevtralni mukus, bikarbonat, epidermalni rastni faktor)
Mišična plast
(gladka mišičnina)
38
Opiši podsluznico požiralnika
- rahlo fibroelastično vezivo,
mešane ezofagealne žleze
(mucus) , bikarbonat,
epidermalni rastni faktor
obramba), žile, živci,
limfno tkivo, ganglijske
celice
- Meissnerjev živčni pletež
(živčna vlakna in ganglijske
celice)
39
Opiši mišično plast in adventicijo požiralnika
Mišična plast: v zgornji
tretjini skeletna, v srednji
gladka in skeletna, v
spodnji gladka.
- Auerbachov
mienterični živčni
pletež med zunanjo
krožno in notranjo
vzdolžno plastjo.
Adventicija - vezivo (v spodnjem delu jo nadomesti seroza)
40
Kaj je zgaga, regurgiracija, disfagija?
Zgaga - Kadar je kisla želodčna vsebina dalj časa v stiku s sluznico požiralnika
Regurgiracija - prehodno vračanje želodčne vsebine v ustno votlino
Disfagija - občutek zaustavljanja hrane v požiralniku
41
Kaj je gastroezofagealna refluksna
bolezen (GERB) in kako jo zdravimo?
Je zatekanje želodčne ali dvanajstnikove vsebine v požiralnik.
Nastane neravnovesje med
škodljivimi in varovalnimi dejavniki, ki
delujejo na sluznico
Zdravljenje:
antacidi in antagonisti
receptorjev H2 - zmanjša se
izločanje kisline
42
Barettov požiralnik, maligni tumorji, varice požiralnika
1. Barettov požiralnik
Ob nenehnemu refluksu želodčne
vsebine se epitelij požiralnika spremeni v
visokoprizmatski epitelij Barettov epitelij
2. Maligni tumorji žlezni (adeno
karcinomi)
Tako spremenjen epitelij privede do
karcinonoma požiralnika (ploščatocelični
skvamozni ali žlezni adenokarcinomi) in
limfomi
Znaki disfagija,hujšanje,bolečine
3. Varice požiralnika
V podsluznici venski žilni pletež
43
Naloge želodca
Sprejem hrane “bolusa” in tekočine iz požiralnika
Mešanje hrane (FIZIKALNO IN KEMIČNO)
NASTANE KAŠA - himus
Začetek prebave in absorpcija
Potiskanje himusa v tanko črevo za nadaljnjo prebavo in absorpcijo
Sekretorna funkcija: solna kislina, intrinzični faktor, pepsin, lipaza, gastrin, somatostatin, histamin, serotonin, leptin, grelin
44
Anatomska delitev želodca
Kardija (cardia), želodčni svod (fundus), telo (corpus) in antrum (antrum) z vratarjem (pylorus).
45
Histološka delitev želodca
Sluznica
Podsluznica
Mišična plast
Seroza
46
Žleze in jamice želodca
- 1 do 5 mm široka polja
- želodčne jamice (vgreznine epitelija)
-> v dno jamic se odpirajo ravne cevaste želodčne žleze (segajo do mišične plasti sluznice) -> 3 odseki: ožina, vrat, baza
-> Žleze in jamice obdaja lamina proprija
47
Značilnosti sluznice želodca - fundus in korpus
- enoskladni visokoprizmatski epitelij iz površinskih mukoidnih celic (ki so tudi v vratnem delu žlez)
-Mišično plast sluznice tvorita dve plasti gladke mišičnine: notranja krožna in zunanja vzdolžna.
48
Značilnosti površinskih mukoidnih celic
V sluznici želodca:
- visokoprizmatske celice z ovalnim, bazalno postavljenim jedrom
- Izločajo gost mukus, ki je varovaleni glikoprotein (sluz 95 vode, lipidi, glikoproteini želatinozni sloj
3-5 dni)
- tesni stiki - obramba pred delovanjem želodčnega soka
V vratnem delu žlez:
- med parietalnimi (acidogenimi) celicami
- topljiv mucus (se intenzivno rdeče obarva z reakcijo PAS)
- 6 dni
- visokoprizmatske z mukoznimi zrnci v citoplazmi
49
Značilnosti acidogenih (parietalnih) celic
- So okrogle ali piramidaste
oblike z eozinofilno citoplazmo, ovalno jedro
- V fundusu in korpusu
Funkcija:
- tvorba solne kisline
(baktericidno, pospešuje
peristaltiko, aktivira encime,
nabreka beljakovine)
- izločajo želodčni intrinzični
faktor ( je glikoprotein,
potreben za absorbcijo
vitamina B 12 v ileumu)
- leptin; inhibicija apetita
150 200 dni
50
Pepsinogene (zimogene,
glavne) celice
- protein secernirajoče celice
- izoprizmatične ali piramidaste oblike
- v bazalnem delu žlez
- bazofilna citoplazma
- okroglo jedro leži bazalno
- niso prisotne v kardiji in pilorusu
- 60 - 90 dni
Sintetizirajo in izločajo:
- pepsinogen I (predhodnik
aktivnega proteolitičnega encima
za razgradnjo beljakovin-pepsina),
- šibka lipaza (za razgradnjo
maščob)
->izločata se po obroku hrane
- hormon leptin - deluje na celice hipotalamus, zmanjšuje potrebo po hrani in poveča porabo energije
51
Nediferencirane ali regenerativne
celice - stem cells
- So visokoprizmatične, ovalno jedro v srednjem ali bazalnem delu.
- Citoplazma vsebuje mukozna zrnca.
- Diferencirajo se v mukozne celice ali pa potujejo v globino žlez in nadomeščajo drugo vrsto celic.
52
Katere celice so v cevastih želodčnih žlezah fundusa in korpusa?
Nediferencirane (regenerativne), muko-idne (mukozne vratne), pepsinogene (glavne, zimogene), acidogene (oksintične, parietalne) in enteroendokrine (difuzne nevroendokrine celice – DNES) celice.
53
Kam spadajo enteroendokrine celice želodca?
K celicam difuznega nevroendokrinega sistema (DNES).
54
Vrste enteroendokrinih celic + opis
Celice G: gastrin (stimulacija sekrecije kisline v želodcu)
Celice D: somatostatin (zaviralec izločanja solne kisline)
Celice ELC: histamin
Celice EC: serotonin (poveča peristaltično aktivnost)
Celice GR ali P/D1 celice - enterohormon grelin (izločanje ionov in vode, poveča peristaltično aktivnost)
- v fundusu in korposu; spodbuja izločanje
želodčne kisline,stimulira lakoto
55
Značilnosti enteroendokrinih celic
- okrogle ali piramidne oblike
- bleda citoplazma
- bazalna eozinofilna zrnca
- ločimo več vrst (elektronska mikroskopija, imunohistološke tehnike, srebrilna tehnika)
- na površini, ki sega do svetline, imajo mikroviluse
56
Delitev enteroendokrinih celic glede na obarvanost zrnc
- enterokromafine celice (zrnca prikažemo s kromovimi solmi)
- argentafine celice (zrnca direktno reducirajo srebrove soli)
- argirofilne celice (zrnca reducirajo srebrove soli šele po dodatku reducentov)
57
Želodec – kardija in antrum,
Lamina propria sluznice
Mišična plast sluznice (dve plasti gladke mišičnine)
Podsluznica vezivno tkivo s kolagenskimi vlaknimi, kapilare, arteriole, venule skupki limfocitov;
Meissnerjev živčni pletež
Mišična plast iz treh plasti; Auerbachov živčni pletež
Zunanja plast ; seroza; tanka plast veziva pokrita z mezotelijem visceralnega peritonea + maščobne celice
58
Sluznica kardija in antruma
- epitelij iz visokoprizmatskih mukoidnih celic (centralno ali bazalno ležeče jedro)
- v žlezah kardije: mukoidne in acidogene celice -> mucin in sialomucin
- epitelij antralega del je podoben kardialnemu -> mukoidne celice (lizocim)
59
Razlike po posameznih delih
želodca?
Kardialni del: razvejane zvite cevaste žleze (mukozne, enteroendokrine, nediferencirane celice)
Fundalni del: ravne cevaste žleze
Pilorični del: žleze podobne kot v kardiji, globoke jemice; mukozne, glavne celice,G,D
60
Kaj je gastiris?
- vnetje želodčne sluznice
Akutni:
- zaradi delovanja dražečih snovi na sluznico (aspirin, nesteroidni antiravmatiki, alkohol, stres), stres), bakterija Helicobacter pylori
Kronični:
- označuje ga vnetje z limfociti in
plazmatkami. 80% bakterija
Helicobacter pylori
60
Kaj je ulkus?
Omejena razjeda sluznice, ki sega v podsluznico.
61
Zakaj nastane gastopatija?
Zaradi uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil - aspirin.
62
Kateri so tumorji želodca?
Adenokarcinomi
Karcinomi
63
Stopnje razločevanja tumorjev
TIS karcinoma in situ ne prodira v lamino proprio
T1 tu zajame lamino proprijo
T2 mišično plast ali podsluznico
T3 skozi serozo
T4 v ostale organe
64
Kaj sestavlja tunico submucoso kolona?
*Dorbro razvito
fibroelastično
vezivno tkivo
*Krvne in limfne žile
*Meissnerjev živčni
pletež
65
Značilnsoti tunice muscularis kolona
Mišična plast (2 plasti)
notranja = krožna
zunanja = vzdolžna, združena v tri svežnje = taeniae coli (cecum, colon; ni jih v
rektumu, analnem kanalu in apendiksu)
Kontrakcije: segmentne in peristaltične
Seroza, ki je izbočena z maščobnimi krpicami (appendices epiploicae)
66
Značilnosti slepiča (appendix veriformis)
*5-6 cm dolg podaljšek cekuma
*zvezdasto oblikovana svetlina
*Tonzila abdominalis
*Sluznica L.k.:
-limfni folikli in Lieberkuhnove kripte
-enoskladni
visokoprizmatski epitelij
(enterociti, čašice, celice
M regenerativne celice,
celice DNES)
*Redke Panethove celice
*Meja med sluznico,
podsluznico in mišično
plastjo NI jasna
(limfatični folikli)
*zunanja plast seroza
66
Kaj je haustra?
Izbočen/ nabran izgled debelega črevesa.
67
Kaj je apendicitis in zakaj nastane?
Vnetje slepiča. Nastane zaradi okužbe in zastoja pri praznjenju tekoče vsebine -> nekroza, predrtje.
68
Značilnosti danke (rektuma)
*v medenici
*ampula, analni kanal, zadnjilk
*Nima resic, kripte so ravne
*l. e pithelialis : enoskladni visokoprizmatski epitelij s številnimi čašicami
*lamina propria: limfno tkivo
*m. sphincter ani internus = notranja zapiralka (gladka mišičnina)
69
Značilnosti zadnjika (anusa)
*T. MUCOSA:
vzdolžne gube columnae anales Morgagni ->
Sluznica preide v večskladni ploščati poroženevajoči epitelij (dlake, kožne žleze, lojnice, znojnice)
*T. SUBMOCOSA - fibroelastično vezivo (elastična in kolagenska vlakna); 2 plx. haemorrhoidales - notranji in zunanji hemoroidni pletež
*T. MUSCULARIS : m. sphincter ani
externus (skeletna mišičnina)
70
Deli tankega črevesa
Dvanajstnik (duodenum), zgornje črevo (tešče črevo, jejunum) in spodnje črevo (vito črevo, ileum).
71
Iz česa je zgrajena stena tankega črevesa?
Iz sluznice, podsluznice, mišične plasti in seroze.
72
Kaj povečuje absorpcijsko površino tankega črevesa?
- kožne gube (za 3x)
- črevesne resice (10x) = podaljški enoskladnega visokoprizmatskega epitelija in lamine proprije; kapilare, konci mezgovičnih kapilar, gladke mišične celice, rahlo vezivo (limfociti)
- mikrovilusi (20x) - podaljški celične membrane epitelijskih celic
- Lieberkühnove kripte = enostavne ali razvejane cevaste črevesne žleze (10x) - med resicami in pod njimi
73
Značilnosti sluznice tankega črevesa
- epitelijska plast: visokoprizmatski epitelij (celice: enterociti, čašice, enteroendokrine celice (DNES) in celice M.)
74
Enterociti (površinske absorpcijske celice)
- visokoprizmatske epitelijske celice z bazalno ležečimi, ovalnimi jedri
- ščetkasti (krtačasti obrobek)
- končna prebava in absorpcija vode in hranilnih snovi
75
Čašice v tankem črevesu
- enocelične mukozne žleze
- v črevesnih resicah in kriptah
- Izločajo nevtralni in kisli mucin (sialomucin v tankem črevesu; kisli sulfomucin v debelem črevesu) - nahaja v številnih zrncih v zgornjem delu celic in ima zaščitno vlogo
- ko izločijo mucin, odmrejo in propadejo
76
Enteroendokrine celice (DNES)
- na dnu kript
- izločajo parakrine in endokrine hormone
- 1% celic epitelija sluznice
77
Celice M
- celice mononuklearnega fagocitnega sistema
- v epiteliju ileuma nad limfnimi folikli
- ploščate celice s številnimi ugrezninami bazalne membrane, ki je na teh mestih prekinjena
- funkcija: endocitoza – prenos antigenov in lektinov (proteinske molekule na površini bakterij) do makrofagov
78
Lamina proprija sluznice tankega črevesa
- med črevesnimi resicami in Lieberkühnovimi kriptami
- rahlo vezivo z limfociti T in B (ki oblikujejo tudi limfne folikle), fibroblasti, tkivni bazofilci, plazmatke, histiociti, žile in živci
79
Katere celice tvorijo epitelij črevesnih žlez?
Enterociti, čašice, regenerativne celice, celice DNES in Panethove celice ter intraepitelijski limfociti.
80
Kje se nahajajo enterociti in čašice v tankem črevesu?
V površinskem delu črevesnih žlez.
81
Značilnosti regenerativnih celic tankega črevesa
- so v bazalnem delu črevesnih žlez
- ozke, klinaste celice z bazalno ležečim, svetlim, ovalnim jedrom
- se razmnožujejo in hkrati obnavljajo iztrošene epitelijske celice, ki jih nadomeščajo vsakih 5 do 7 dni
82
Značilnosti panethovih celic
- eksokrine celice
- na dnu Lieberkühnovih kript
- jedro je okroglo z dobro vidnim jedrcem
- piramidne oblike z eozinofilnimi zrnci v vrhnjem delu celice
- 20 dni
- izločajo:
-> baktericidni lizocim in defensin (kriptidin) - zaščitna vloga proti okužbam (paraziti, bakterije), uravnavanje črevesne flore
-> tumor-nekrotizirajoči faktor alfa - vloga pri okužbah in tkivnih poškodbah
83
Kaj tvori mišično plast sluznice tankega črevesa?
Notranja krožna ter zunanja vzdolžna plast gladke mišičnine.
84
Značilnosti podsluznice tankega črevesa
- vsebuje fibroelastično vezivo, histiocite, limfocite, plazmatke, tkivne bazofilce, krvne in limfne žile, živce ter vegetativni parasimpatični submukozni (Meissnerjev) živčni pletež (sestavljen iz ganglijev, povezanih z živčnimi vlakni)
- dvanajstnik:
-> razvejane, zvite in cevaste duodenalne mukozne Brunnerjeve žleze - izločajo mucin in urogastron
-> mucin: nevtralizira kisno vsebino iz želodca
-> urogastron: polipeptidni hormon - zavira sekrecijo HCl in povečuje mitotično aktiv-nost epitelijskih celic
- limfno tkivo: limfni folikli - Pejerjeve plošče
85
Značilnosti mišične plasti tankega črevesa
- zunanja vzdolžna in notranja krožna plast gladke mišičnine
- med plastema: mienterični (Auerbachov) živčni pletež (večji gangliji z večjim številom nevronov)
- peristaltična aktivnost
- seroza (izjema dvanajstnik - adventicija)
86
Intersticijske (Cajalove) celice - kje se nahajajo, funkcija
- vretenasto oblikovane
- od požiralnika do zadnjika v notranji krožni in zunanji vzdolžno potekajoči plasti gladke mišičnine
Funkcija:
- krčenje prebavne cevi (pacemakerji črevesja)
- receptorji za raztegljivost
- uravnavajo in posredujejo živčni nadzor nad mišično aktivnostjo
87
Funkcija tankega črevesa
- prebava in absorpcija hrane in vode
Prebava:
- pankreatični in črevesni encimi razgrajujejo ogljikove hidrate, belja-kovine in maščobe
- žolč maščobe emulgira v micele - vstopajo skozi površino enterocitov
- urejata hormona holecistokinin in sekretin
88
Kateri deli črevesja absorbirajo določene komponente hrane?
- sluznica tankega črevesa: vitamini, voda, elektroliti
- dvanajstnik: aminokisline, maščobe in ogljikove hidrate ter železo in kalcij
- jejunum: aminokisline in sladkorje
- ileum: vitamin B12 in žolč
89
Deli debelega črevesa
Slepo črevo (caecum), ki se na spodnjem koncu podaljšuje v slepič (appendix), se nadaljuje v kolon (colon), danko (rectum) in zadnjik (anus).
90
Značilnosti sluznice debelega črevesa
- nima črevesnih resic
- Lieberkühnove kripte podobne kot v tankem črevesu
- epitelijska plast:
-> enterociti, čašice (kisli sulfomucin; število narašča od cekuma do sigmoidnega dela kolona), regenerativne celice in celice DNES
-> Panethove celice v cekumu in proksimalnemu delu desnega d.č. = normalno; ostali deli = metaplazija
- lamina propria: podobna kot v tankem č.
- mišična plast sluznice je močno razvita
- podsluznica: veliko maščobnega tkiva
91
Kaj je metaplazija?
Sprememba značilne oblike tkiva za neki organ v neko drugo obliko.
92
Mišična plast debelega črevesa
- dve plasti gladke mišičnine: sklenjeno notranjo in zunanjo vzdolžno
- zunanja omejena na 3 trakove (teniae coli)
- notranja se lahko zajeda v svetlino in skupaj s podsluznico in sluznico dela polmesečaste gube (plicae semicirculares)
93
Seroza debelega črevesa
- mestoma izbočena z maščobnimi krpicami (appendices epiploicae)
94
Funkcija debelega črevesa
- resorpcija vode, nekaterih elektrolitov in plinov
- izločanje blata (neprebavljena hrana, pomešana s sluzjo, z odmrlimi bakterijami in odluščenimi celicami črevesne sluznice)
95
2 vrsti peristaltike debelega črevesa
- segmentna za mešanje in oblikovanje blata
- močna peristaltika descendentnega dela debelega črevesa, ki porine blato v sigmo in danko.
96
Ulcerozni kolitis
vnetje Lieberkühnovih kript
97
Crohnova bolezen
vnetna bolezen črevesja (končni del ileuma, celotno debelino stene črevesa)
98
Ileus
- zapora tankega ali debelega črevesa
- mehnaska zapora: preprečuje prehod črevesne vsebine, nastane zaradi zaprtja črevesne svetline
- funkcijska: paralitični (zmanjšana ali odsotna peristaltika) in spastični (krč gladke mišičnine)
99
Peritonitis
vnetje trebušne mrene ali peritoneja.
100
Divertikli
mošnjičaste izbokline sluznice v oslabeli mišični plasti
101
Karcinomi debelega črevesa in danke, adenokarcinomi
Najpogostejši. Adenokarcinomi = žlezni karcinomi.
102
Hemoroidi
razširjene in spremenjene vene zadnjikovega kanala
103
Zlatenica (icterus)
Rumeno obarvanje kože in vidnih sluznic zaradi povečanja koncentracije bilirubina v krvi in tkivih.
104
Kaj je bilirubin?
Bilirubin je rumeni razpadni produkt hema, žolčno barvilo.
105
Hepatitis
virusno vnetje jeter
106
Ciroza ali odpoved jeter
kronična bolezen jeter, pri kateri jetrno tkivo nadomešča vezivo
- alkohol, sladkorna bolezen, kronično vnetje jeter ali žolčnih poti, zastoj žolča
107
Vnetje ali pankreatitis
nastane zaradi zastoja v izločanju (sekreciji), ki ga lahko povzročajo žočni kamni
108
Katere so prebavna žleze?
Velike žleze slinavke, trebušna slinavka (pancreas) in jetra (hepar).
109
Značilnosti velikih žlez slinavk - katere so, kaj jih sestavlja
*obušesna,
*podčeljustna
*podjezična
*ovojnica iz čvrstega veziva,
režnji (lobuse) režnjiči (lobuluse)
*sekrecijski del:
-albuminozne žlezne celice
(serozne; mešičke (acinuse,
alveole))
-mukozne žlezne celice - mukozni
tubuli
*izvodila
*slina: prebavna, mehanska in imunska vloga
110
Trebušna slinavka (pancreas) - lega, kaj jo sestavlja
*leži retroperitonealno na zadajšnji steni trebušne votline (2-3 vretence)
*tanka vezivna ovojnica, režnjiči
-parenhim:
* serozni žlezni acinusi (eksokrini del)
*Langerhansovi otočki (endokrini del)
*izvodila
111
Eksokrini del trebušne slinavke (acinusi)
= albuminozna žleza
- iz žleznih mešičkov (acinusov)
- 1200mL pankreatičnega soka/dan
- okrogli ali ovalni acinusi (žlezni mešički) s svetlinami:
-> sestavlja jih 40-50 žleznih (acinarnih) celic
-> obdani s 3 ali 4 centroacinarnimi celicami - z bikarbonatom bogato
raztopino nevtralizira kisli želodčni sok
-> sekrecija preko EEC: sekretin, holecistokinin (CCK)
-> prebavni encimi (amilaza, lipaza, proencima tripsinogen in himotripsinogen... )
112
Acinarne celice
- piramidno ali izoprizmatsko obli-kovane celice
- apeks, obrnje proti svetlini
- okroglo jedro, leži bazalno
- bazofilna citoplazma
- apikalni del: sekretorna (zimogena zrnca), ki jih prikažemo z reakcijo PAS
113
Histofiziologija eksokrinega pankreasa
- acinarne celice: tvorijo in sproščajo prebavne encime (pankreatično amilazo, pankreatično lipazo, ribonukleazo, proencime, tripsinogen, himotripsinogen)
- centroacinarne celice in celice interkalarnih vodov: izločajo z bikarbonatom bogato raztopino (nevtralizira kisli želodčni sok)
113
Kaj sestavlja jetra?
*vezivna (Glissonova) ovojnica
kolagenskih in elastičnih vlaken
->režnjiči
* v sredini vsakega režnjiča centralna vena
*portalno polje (stik veziva in roba sosednjih režnjičev)
-> v njem je jetrna triada:
1.žolčni vod
2.interlobularna arterija
3.interlobularna vena,
mezgovnice in živci
114
Kje ležijo jetra in na kaj jih delimo?
- na desni strani trebuha pod trebušno prepono, skrita pod rebrnim lokom
- delimo na štiri režnje: levi in desni reženj ter kvadratni in repati reženj
115
Funkcionalna delitev jeter + opis
Klasični jetrni režnjič:
- kri teče od obrobja režnjiča proti centralni veni
Portalni režnjič:
- meje so centralne vene treh klasičnih portalnih režnjičev
- portalno polje je v sredini -> žolčne kapilare se stekajo v žolčni vod iz treh klasičnih režnjičev
Jetrni acinus:
- kri teče iz vej jetrne arterije proti centralni veni (v različnih predelih različno visoka oksigenacija)
116
Celice v jetrih
*Hepatociti (jetrne celice): poligonalno oblikovane epitelijske celice z eozinofilno citoplazmo
-> med njimi so špranjasti jetrni sinusoidi - po njih teče kri iz portalnih polj k centralni veni (stena iz nesklenjenih endotelijskih celic in Kupfferjevih zvezdastih celic)
*Kupfferjeve celice: negibljivi makrofagi; mononuklearni fagocitni sistem
*Zvezdaste celice (Ito): skladiščijo vitamin A, tvorijo komponente ekstracelularnega matriksa, vsebujejo dezmin in α aktin
*Endotelijske celice: tvorijo jetrne sinusoide
117
Dissejev prostor
- med sinusoidi - endotelijsko celico in hepatocitom
- vanj štrlijo mikrovilusi hepatocitov, stena iz retikulinskih vlaken in zvezdastih celic ito
118
Celice ITO
* So kontraktilni fibroblasti
* Vsebujejo dezmin
* Izločajo kolagen tip I, III in IV
1. Skladiščijo vitamin A
2. Usmerjajo kri skozi sinusoide
119
Funkcija jeter
*Presnova maščob
*Presnova ogljikovih hidratov in beljakovin
*Odstranjevanje amoniaka (se pretvori v ureo)
*Shranjevanje vitaminov A, D in B12
*razgrajujejo hormone, razstrupljajo številne strupene snovi, tudi zdravila
*Imunska vloga jeter (sekretorni IgA v žolčne kanalčke)
*Tvorba in izločanje žolča (600-1200 ml/dan)
120
Kaj vsebuje žolč?
Poleg vode in organskih snovi vsebuje žolčne soli (žolčne kisline), bilirubin, glukuronide (žolčni pigment), fosfolipide, lecitin, holesterol, elektrolite plazme (posebno natrijev bikarbonat in protitelesa IgA).
121
Presnova maščob v jetrih
- hepatociti odstranjujejo hilomikrone iz Dissejevega prostora ter jih razgradijo v maščobne kisline in glicerol
- izdelava lipoproteinov, ki se sproščajo v Dissejev prostor
122
Presnova ogljikovih hidratov in beljakovin v jetrih
- vzdrževanje normalne ravni glukoze v krvi, razgradnja aminokislin, sinteza številnih krvnih proteinov
- hepatociti: glikogen
123
Regeneracija – obnova jeter
- človek lahko živi s samo 10 do 20 % zdravega jetrnega parenhima
- obnova celic poteka dokler jetra niso popolnoma obnovljena
- nadzirajo haloni (tkivno specifične vodotopne beljakovine ali glikoproteini) - zavirajo mitozo celic, uravnavajo obseg regeneracije
- hepatociti se diferencirajo iz epitelijskih celic žolčnih vodov
124
Značilnosti žolčnika
- hruškaste oblike
- leži na spodnji ploskvi jeter na meji med njihovo levo in desno polovico
- sluznica: močno zgubana, enoskladni visokoprizmatski epitelij
- lamina proprija: iz elastičnih in kolagenskih vlaken ter vezivnih celic
- mišična plast: gladka mišičnina
- prosti del žolčnika pokriva peritonej, ki prehaja nanj z jeter
125
Funkcija žolčnika
- shranjevanje, zgostitev in sproščanje žolča v dvanajstnik
- sprosti se 800 do 1000 mL žolča/dan
