Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Anatomija in histologija (farmacija 2024) > Prebavila > Flashcards

Prebavila Flashcards

1
Q

Kaj sestavlja prebavila?

A

Prebavna cev in velike prebavne žleze. Prebavno cev sestavljajo: ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo, danko in zadnjik. K velikim prebavnim žlezam uvrščamo: velike žleze slinavke, jetra in trebušno slinavko.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

4 plasti stene prebavne cevi

A
  1. sluznica (mucosa, tunica mucosa),
  2. podsluznica (submucosa),
  3. mišična plast (muscularis, muscularis propria),
  4. zunanja plast (tunica externa)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Namen prebave

A

Mehanska in kemična razgradnja hrane,
absorbcija hranilnih snovi, izločanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Naloge ustne votline

A

Grizenje, mehčanje, žvečenje, tvorba bolusa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Naloge žrela in požiralnika

A

Potiskanje bolusa v želodec (peristaltika).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naloge 3 delov želodca

A

Proksimalni želodec: začasno skladišči zaužito hrano
Distalni želodec: propulzivna in mešalna peristaltika (hrana, želodčna
kislina in pepsin se premešajo; delci hrane razpadejo v himus
želodčno kašo),
Pilorični del: deluje kot fiziološko sito in uravnava pretok želodčne
vsebine v dvanajstnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj uravnava amplitudo peristaltike?

A

Hormoni in živčni sistem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Naloge tankega črevesa

A

Prebava (OH, beljakovin se nadaljuje in zaključi, začne se prebava maščob, elektroliti, vitamini, voda); absorpcija -
vsi v ileumu (žolčne kisline, vit. B12 in intrinzični
dejavnik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Naloge debelega črevesa

A

Bakterijska aktivnost, izločanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je segmentacija in peristaltični valovi, kako se krči debelo črevo?

A

Segmentacija (mešalni gibi) -
razpadejo večji delci v manjše, ki so na
razpolago vitaminom za razgradnjo. Peristaltični valovi - potiska črevesno vsebino skozi tanko črevo v debelo
črevo z valovom podobnim rahlim krčenjem.
Debelo črevo se krči peristaltično kot tanko črevo, le počasnje in bolj
umirjeno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Značilnosti sluznice prebavne cevi

A
  1. epitelijska plast (lamina
    epithelialis)
  2. lamina proprija - (rahlo vezivo s krvnimi in limfnimi žilami in limfno tkivo) - žleze komponente imunskega sistema
  3. mišična plast (lamina
    muscularis mucosae) - gladke mišice - za sekrecijo in absorpcijo, peristaltična aktivnost (neodvisna od ostalih plasti)

Absorpcija: hranljivih snovi,voda,elektroliti.
Sekrecija; prebavne encime,peptidne
hormone,protitelesa,HCl,vodo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Glede na naloge različni epiteliji sluznice prebavne cevi

A
  1. ZAŠČITNA: večskladni ploščati epitelij
  2. SEKRETORNA: enoskladni visokoprizmatski epitelij
  3. ABSORPCIJA: enoskladni visokoprizmatski epitelij
  4. ABSORPCIJA IZDELKOV PREBAVE
    IN ZAŠČITA: enoskladni visokoprizmatski epitelij
  5. IZDELOVANJE HORMONOV za aktivnost prebavne cevi
  6. IZLOČANJE MUKUSA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Značilnosti podsluznice

A
  • Čvrsto vezivo
  • Krvne in limfne žile
  • Ganglijske celice in postganlionarni
  • parasimpatični nevroni Meissnerjev živčni pletež
  • Žleze (le v požiralniku, duodenumu)
  • omogoča premikanje sluznice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Značilnosti mišične plasti prebavne cevi

A

 2 plasti gladke mišičnine razen v požiralniku: notranja krožna in zunanja vzdolžna
med plastema: mienterični Auerbachov pletež (uravnava aktivnosti mišične plasti) ganglijske celice postganglionarnih parasimpatičnih
nevronov in nevrone avtonomnega
živčevja
Krvne in limfne žile
Peristaltika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Značilnosti zunanje plasti prebavne cevi

A

trebušna votlina: serozna mrena serosa mezotelij in rahlo vezivo (ploščate epitelijske celice)
Adventicija: od ust do požiralnika vezivo, žile, maščobne celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Deli ustne votline (Cavum oris)

A

 Ustnici
 Lica
 Trdo nebo
 Mehko nebo
 Ustno dno
 Jezik
 Zobje z obzobnim tkivom
 Žleze slinavke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Značilnosti ustnice

A

 Kožni del (večskladni ploščati poroženevajoči epitelij, znojnice, ob dlakah lojnice)
 Sluznični del (pokrit z večskladnim ploščatim neporoženevajočim epitelijem, vezivne papile so nižje)
 Ustna rdečina (iz večskladnega ploščatega neporoženevajočega epitelija, dobro prekrvavljene vezivne papile)
 Lamina propia (gll.
labiales) - mešane male žleze slinavke
 Oporo musculus
orbicularis oris in
m.labialis iz skeletne
mišičnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Deli jezika in kje leži

A

TELO (corpus)
KOREN (radix)
TERMINALNI ŽLEB
(sulcus terminalis)
KONICA (apex)
Leži v ustnem dnu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj sestavlja jezik (histološko)?

A

Sluznica:
spodnja stran - sluznica premična in gladka
zgornja stran- sluznica nepremična in hrapava
večskladni ploščati epitelij (nekaterih mestih poroženeva)
Lamina propria:
papile za mehansko in okušalno vlogo (delimo v nitaste, listaste, otočkaste in gobaste)
žleze slinavke
SKELETNA MIŠIČNINA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kdaj nastanejo okušalne brbončice in kaj je funkcija?

A

Iz epitelija jezika med 7 in 11 embrionalnim tednom končno v 20. tednu in začno delovati takoj po rojstvu. FUNKCIJA: slano, kislo, sladko, grenko,
“umami” - okusno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Bolezni ustne votline in jezika

A
  • kandida
  • verukozni karcinom
  • karcinom jezika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj sestavlja zob?

A

Sklenina, zobovina (dentin), cement in zobna pulpa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Značilnosti sklenine (email)

A
  • najtrša snov v telesu
  • 96 % kalcijevega hidroksiapatita v obliki kristalov, 4 % organskih snovi (beljakovine: enamelin, tuftein, amelogen, ameloblastin) in vode
  • izločajo jo visokoprizmatske celice z bazalno ležečim jedrom - ameloblasti (adamantoblasti)
  • sekretorna zrnca z glikoproteinom
  • Ameloblastni Tomesov podaljšek
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Značilnosti zobovine ali dentina

A
  • druga najtrša snov v telesu
  • obdaja zobno pulpo
  • v kroni zoba ga pokriva sklenina, v korenini pa cement
  • tvorijo ga odontoblasti (visokoprizmatske aktivne
    sekretorne celice), ki se nahajajo na površini zobne pulpe in tvorijo dentin vse življenje - mezodermalnega izvora
  • sestava: 80% kalcijevega hidroksiapatita in fluoroapatita
    20% organskih snovi v glavnem kolagen tipa I nekaj vode
  • predentin mineralizira s tvorbo Ca hidroksiapatita in nastane
    dentin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Značilnosti zobnega cementa

A
  • podoben kosti
  • lahko se obnavlja
  • ne vsebuje Haversovih kanalov in krvnih žil
  • cementociti ležijo v
    lakunah s kanalčki
  • cementoblasti na
    predelu periodontalni
    ligament (izdelujejo cement)
  • cementoklasti razgrajujejo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Značilnosti zobne pulpe

A
  • rahlo vezivo
  • kolagenska in retikulinska vlakna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Značilnosti dlesni (gingiva)

A
  • sluznica ustne votlne
  • tesno zraščena na alveolno kost zgornje in spodnje čeljusti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Značilnosti trdega neba

A
  • pokrito z večskladnim ploščatim neporoženevajočim epitelijem
  • čvrsto vezivo
  • zadaj in ob straneh so mukozne žleze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Značilnosti mehkega neba

A

Ustni del:
- večskladnim ploščatim neporoženevajočim epitelijem
- lamina proprija: mukozne žleze
Nosni del:
- respiratorni epitelij
- lamina propria: mešane žleze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kaj je žrelo (pharynx)?

A

Je skupni del dihalnega in
prebavnega sistema, ker
se v njem križata pot za
hrano in zrak.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Funkcija žrela

A

Funkcija: potiska hrano v
požiralnik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj povezuje žrelo?

A

S sprednje strani se vanj odpirata nosna in ustna votlina, s strani ušesni troblji, spodaj pa iz žrela vodi pot v grlo in požiralnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

3 deli žrela

A

Zgornji del (nazofarinks), srednji del (orofarinks) in spodnji del (laringofarinks).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Opiši sluznico, podsluznico in mišično plast žrela

A

 SLUZNICA
- Zgornji nosni del: nasopharynx
(respiratorni epitelij - večvrstni visokoprizmatski epitelij z migetalkami in s čašicami)
- ustni del in spodnji del (laringofarinks)
večskladni ploščati neporoženevajoči
epitelij (limfociti)
V lamini propriji mukozne in mešane
žleze
 MIŠIČNA PLAST skeletna
mišičnina
 VEZIVNA ADVENTICIJA : žile,
živci
-> Podsluznice ni, razen v stranskih predelih žrela in na prehodu v požiralnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj povezuje požiralnik?

A

Povezuje žrelo z želodcem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Funkcija požiralnika

A

Sodeluje pri požiranju in potiska hrano iz žrela v želodec (peristaltične kontrakcije 50 mm/sek.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Opiši sluznico požiralnika

A

 Epitelijska plast
(večskladni ploščati
n. ep., z Langerhansovimi
celicami)
presledkovni stiki
 Vezivna plast
mukozne kardialne žleze (nevtralni mukus, bikarbonat, epidermalni rastni faktor)
 Mišična plast
(gladka mišičnina)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Opiši podsluznico požiralnika

A
  • rahlo fibroelastično vezivo,
    mešane ezofagealne žleze
    (mucus) , bikarbonat,
    epidermalni rastni faktor
    obramba), žile, živci,
    limfno tkivo, ganglijske
    celice
  • Meissnerjev živčni pletež
    (živčna vlakna in ganglijske
    celice)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Opiši mišično plast in adventicijo požiralnika

A

 Mišična plast: v zgornji
tretjini skeletna, v srednji
gladka in skeletna, v
spodnji gladka.
- Auerbachov
mienterični živčni
pletež med zunanjo
krožno in notranjo
vzdolžno plastjo.
 Adventicija - vezivo (v spodnjem delu jo nadomesti seroza)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kaj je zgaga, regurgiracija, disfagija?

A

Zgaga - Kadar je kisla želodčna vsebina dalj časa v stiku s sluznico požiralnika
Regurgiracija - prehodno vračanje želodčne vsebine v ustno votlino
Disfagija - občutek zaustavljanja hrane v požiralniku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kaj je gastroezofagealna refluksna
bolezen (GERB) in kako jo zdravimo?

A

Je zatekanje želodčne ali dvanajstnikove vsebine v požiralnik.
Nastane neravnovesje med
škodljivimi in varovalnimi dejavniki, ki
delujejo na sluznico
Zdravljenje:
antacidi in antagonisti
receptorjev H2 - zmanjša se
izločanje kisline

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Barettov požiralnik, maligni tumorji, varice požiralnika

A
  1. Barettov požiralnik
    Ob nenehnemu refluksu želodčne
    vsebine se epitelij požiralnika spremeni v
    visokoprizmatski epitelij Barettov epitelij
  2. Maligni tumorji žlezni (adeno
    karcinomi)
    Tako spremenjen epitelij privede do
    karcinonoma požiralnika (ploščatocelični
    skvamozni ali žlezni adenokarcinomi) in
    limfomi
    Znaki disfagija,hujšanje,bolečine
  3. Varice požiralnika
    V podsluznici venski žilni pletež
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Naloge želodca

A

 Sprejem hrane “bolusa” in tekočine iz požiralnika
 Mešanje hrane (FIZIKALNO IN KEMIČNO)
NASTANE KAŠA - himus
 Začetek prebave in absorpcija
 Potiskanje himusa v tanko črevo za nadaljnjo prebavo in absorpcijo
 Sekretorna funkcija: solna kislina, intrinzični faktor, pepsin, lipaza, gastrin, somatostatin, histamin, serotonin, leptin, grelin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Anatomska delitev želodca

A

Kardija (cardia), želodčni svod (fundus), telo (corpus) in antrum (antrum) z vratarjem (pylorus).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Histološka delitev želodca

A

 Sluznica
 Podsluznica
 Mišična plast
 Seroza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Žleze in jamice želodca

A
  • 1 do 5 mm široka polja
  • želodčne jamice (vgreznine epitelija)
    -> v dno jamic se odpirajo ravne cevaste želodčne žleze (segajo do mišične plasti sluznice) -> 3 odseki: ožina, vrat, baza
    -> Žleze in jamice obdaja lamina proprija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Značilnosti sluznice želodca - fundus in korpus

A
  • enoskladni visokoprizmatski epitelij iz površinskih mukoidnih celic (ki so tudi v vratnem delu žlez)
    -Mišično plast sluznice tvorita dve plasti gladke mišičnine: notranja krožna in zunanja vzdolžna.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Značilnosti površinskih mukoidnih celic

A

V sluznici želodca:
- visokoprizmatske celice z ovalnim, bazalno postavljenim jedrom
- Izločajo gost mukus, ki je varovaleni glikoprotein (sluz 95 vode, lipidi, glikoproteini želatinozni sloj
3-5 dni)
- tesni stiki - obramba pred delovanjem želodčnega soka
V vratnem delu žlez:
- med parietalnimi (acidogenimi) celicami
- topljiv mucus (se intenzivno rdeče obarva z reakcijo PAS)
- 6 dni
- visokoprizmatske z mukoznimi zrnci v citoplazmi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Značilnosti acidogenih (parietalnih) celic

A
  • So okrogle ali piramidaste
    oblike z eozinofilno citoplazmo, ovalno jedro
  • V fundusu in korpusu
    Funkcija:
  • tvorba solne kisline
    (baktericidno, pospešuje
    peristaltiko, aktivira encime,
    nabreka beljakovine)
  • izločajo želodčni intrinzični
    faktor ( je glikoprotein,
    potreben za absorbcijo
    vitamina B 12 v ileumu)
  • leptin; inhibicija apetita
    150 200 dni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Pepsinogene (zimogene,
glavne) celice

A
  • protein secernirajoče celice
  • izoprizmatične ali piramidaste oblike
  • v bazalnem delu žlez
  • bazofilna citoplazma
  • okroglo jedro leži bazalno
  • niso prisotne v kardiji in pilorusu
  • 60 - 90 dni
    Sintetizirajo in izločajo:
  • pepsinogen I (predhodnik
    aktivnega proteolitičnega encima
    za razgradnjo beljakovin-pepsina),
  • šibka lipaza (za razgradnjo
    maščob)
    ->izločata se po obroku hrane
  • hormon leptin - deluje na celice hipotalamus, zmanjšuje potrebo po hrani in poveča porabo energije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Nediferencirane ali regenerativne
celice - stem cells

A
  • So visokoprizmatične, ovalno jedro v srednjem ali bazalnem delu.
  • Citoplazma vsebuje mukozna zrnca.
  • Diferencirajo se v mukozne celice ali pa potujejo v globino žlez in nadomeščajo drugo vrsto celic.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Katere celice so v cevastih želodčnih žlezah fundusa in korpusa?

A

Nediferencirane (regenerativne), muko-idne (mukozne vratne), pepsinogene (glavne, zimogene), acidogene (oksintične, parietalne) in enteroendokrine (difuzne nevroendokrine celice – DNES) celice.

53
Q

Kam spadajo enteroendokrine celice želodca?

A

K celicam difuznega nevroendokrinega sistema (DNES).

54
Q

Vrste enteroendokrinih celic + opis

A

 Celice G: gastrin (stimulacija sekrecije kisline v želodcu)
 Celice D: somatostatin (zaviralec izločanja solne kisline)
 Celice ELC: histamin
 Celice EC: serotonin (poveča peristaltično aktivnost)
 Celice GR ali P/D1 celice - enterohormon grelin (izločanje ionov in vode, poveča peristaltično aktivnost)
- v fundusu in korposu; spodbuja izločanje
želodčne kisline,stimulira lakoto

55
Q

Značilnosti enteroendokrinih celic

A
  • okrogle ali piramidne oblike
  • bleda citoplazma
  • bazalna eozinofilna zrnca
  • ločimo več vrst (elektronska mikroskopija, imunohistološke tehnike, srebrilna tehnika)
  • na površini, ki sega do svetline, imajo mikroviluse
56
Q

Delitev enteroendokrinih celic glede na obarvanost zrnc

A
  • enterokromafine celice (zrnca prikažemo s kromovimi solmi)
  • argentafine celice (zrnca direktno reducirajo srebrove soli)
  • argirofilne celice (zrnca reducirajo srebrove soli šele po dodatku reducentov)
57
Q

Želodec – kardija in antrum,

A

 Lamina propria sluznice
 Mišična plast sluznice (dve plasti gladke mišičnine)
 Podsluznica vezivno tkivo s kolagenskimi vlaknimi, kapilare, arteriole, venule skupki limfocitov;
Meissnerjev živčni pletež
 Mišična plast iz treh plasti; Auerbachov živčni pletež
 Zunanja plast ; seroza; tanka plast veziva pokrita z mezotelijem visceralnega peritonea + maščobne celice

58
Q

Sluznica kardija in antruma

A
  • epitelij iz visokoprizmatskih mukoidnih celic (centralno ali bazalno ležeče jedro)
  • v žlezah kardije: mukoidne in acidogene celice -> mucin in sialomucin
  • epitelij antralega del je podoben kardialnemu -> mukoidne celice (lizocim)
59
Q

Razlike po posameznih delih
želodca?

A

 Kardialni del: razvejane zvite cevaste žleze (mukozne, enteroendokrine, nediferencirane celice)
 Fundalni del: ravne cevaste žleze
 Pilorični del: žleze podobne kot v kardiji, globoke jemice; mukozne, glavne celice,G,D

60
Q

Kaj je gastiris?

A
  • vnetje želodčne sluznice
    Akutni:
  • zaradi delovanja dražečih snovi na sluznico (aspirin, nesteroidni antiravmatiki, alkohol, stres), stres), bakterija Helicobacter pylori
    Kronični:
  • označuje ga vnetje z limfociti in
    plazmatkami. 80% bakterija
    Helicobacter pylori
60
Q

Kaj je ulkus?

A

Omejena razjeda sluznice, ki sega v podsluznico.

61
Q

Zakaj nastane gastopatija?

A

Zaradi uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil - aspirin.

62
Q

Kateri so tumorji želodca?

A

 Adenokarcinomi
 Karcinomi

63
Q

Stopnje razločevanja tumorjev

A

TIS karcinoma in situ ne prodira v lamino proprio
T1 tu zajame lamino proprijo
T2 mišično plast ali podsluznico
T3 skozi serozo
T4 v ostale organe

64
Q

Kaj sestavlja tunico submucoso kolona?

A

*Dorbro razvito
fibroelastično
vezivno tkivo
*Krvne in limfne žile
*Meissnerjev živčni
pletež

65
Q

Značilnsoti tunice muscularis kolona

A

Mišična plast (2 plasti)
notranja = krožna
zunanja = vzdolžna, združena v tri svežnje = taeniae coli (cecum, colon; ni jih v
rektumu, analnem kanalu in apendiksu)
Kontrakcije: segmentne in peristaltične
Seroza, ki je izbočena z maščobnimi krpicami (appendices epiploicae)

66
Q

Značilnosti slepiča (appendix veriformis)

A

*5-6 cm dolg podaljšek cekuma
*zvezdasto oblikovana svetlina
*Tonzila abdominalis
*Sluznica L.k.:
-limfni folikli in Lieberkuhnove kripte
-enoskladni
visokoprizmatski epitelij
(enterociti, čašice, celice
M regenerativne celice,
celice DNES)
*Redke Panethove celice
*Meja med sluznico,
podsluznico in mišično
plastjo NI jasna
(limfatični folikli)
*zunanja plast seroza

66
Q

Kaj je haustra?

A

Izbočen/ nabran izgled debelega črevesa.

67
Q

Kaj je apendicitis in zakaj nastane?

A

Vnetje slepiča. Nastane zaradi okužbe in zastoja pri praznjenju tekoče vsebine -> nekroza, predrtje.

68
Q

Značilnosti danke (rektuma)

A

*v medenici
*ampula, analni kanal, zadnjilk
*Nima resic, kripte so ravne
*l. e pithelialis : enoskladni visokoprizmatski epitelij s številnimi čašicami
*lamina propria: limfno tkivo
*m. sphincter ani internus = notranja zapiralka (gladka mišičnina)

69
Q

Značilnosti zadnjika (anusa)

A

*T. MUCOSA:
vzdolžne gube columnae anales Morgagni ->
Sluznica preide v večskladni ploščati poroženevajoči epitelij (dlake, kožne žleze, lojnice, znojnice)
*T. SUBMOCOSA - fibroelastično vezivo (elastična in kolagenska vlakna); 2 plx. haemorrhoidales - notranji in zunanji hemoroidni pletež
*T. MUSCULARIS : m. sphincter ani
externus (skeletna mišičnina)

70
Q

Deli tankega črevesa

A

Dvanajstnik (duodenum), zgornje črevo (tešče črevo, jejunum) in spodnje črevo (vito črevo, ileum).

71
Q

Iz česa je zgrajena stena tankega črevesa?

A

Iz sluznice, podsluznice, mišične plasti in seroze.

72
Q

Kaj povečuje absorpcijsko površino tankega črevesa?

A
  • kožne gube (za 3x)
  • črevesne resice (10x) = podaljški enoskladnega visokoprizmatskega epitelija in lamine proprije; kapilare, konci mezgovičnih kapilar, gladke mišične celice, rahlo vezivo (limfociti)
  • mikrovilusi (20x) - podaljški celične membrane epitelijskih celic
  • Lieberkühnove kripte = enostavne ali razvejane cevaste črevesne žleze (10x) - med resicami in pod njimi
73
Q

Značilnosti sluznice tankega črevesa

A
  • epitelijska plast: visokoprizmatski epitelij (celice: enterociti, čašice, enteroendokrine celice (DNES) in celice M.)
74
Q

Enterociti (površinske absorpcijske celice)

A
  • visokoprizmatske epitelijske celice z bazalno ležečimi, ovalnimi jedri
  • ščetkasti (krtačasti obrobek)
  • končna prebava in absorpcija vode in hranilnih snovi
75
Q

Čašice v tankem črevesu

A
  • enocelične mukozne žleze
  • v črevesnih resicah in kriptah
  • Izločajo nevtralni in kisli mucin (sialomucin v tankem črevesu; kisli sulfomucin v debelem črevesu) - nahaja v številnih zrncih v zgornjem delu celic in ima zaščitno vlogo
  • ko izločijo mucin, odmrejo in propadejo
76
Q

Enteroendokrine celice (DNES)

A
  • na dnu kript
  • izločajo parakrine in endokrine hormone
  • 1% celic epitelija sluznice
77
Q

Celice M

A
  • celice mononuklearnega fagocitnega sistema
  • v epiteliju ileuma nad limfnimi folikli
  • ploščate celice s številnimi ugrezninami bazalne membrane, ki je na teh mestih prekinjena
  • funkcija: endocitoza – prenos antigenov in lektinov (proteinske molekule na površini bakterij) do makrofagov
78
Q

Lamina proprija sluznice tankega črevesa

A
  • med črevesnimi resicami in Lieberkühnovimi kriptami
  • rahlo vezivo z limfociti T in B (ki oblikujejo tudi limfne folikle), fibroblasti, tkivni bazofilci, plazmatke, histiociti, žile in živci
79
Q

Katere celice tvorijo epitelij črevesnih žlez?

A

Enterociti, čašice, regenerativne celice, celice DNES in Panethove celice ter intraepitelijski limfociti.

80
Q

Kje se nahajajo enterociti in čašice v tankem črevesu?

A

V površinskem delu črevesnih žlez.

81
Q

Značilnosti regenerativnih celic tankega črevesa

A
  • so v bazalnem delu črevesnih žlez
  • ozke, klinaste celice z bazalno ležečim, svetlim, ovalnim jedrom
  • se razmnožujejo in hkrati obnavljajo iztrošene epitelijske celice, ki jih nadomeščajo vsakih 5 do 7 dni
82
Q

Značilnosti panethovih celic

A
  • eksokrine celice
  • na dnu Lieberkühnovih kript
  • jedro je okroglo z dobro vidnim jedrcem
  • piramidne oblike z eozinofilnimi zrnci v vrhnjem delu celice
  • 20 dni
  • izločajo:
    -> baktericidni lizocim in defensin (kriptidin) - zaščitna vloga proti okužbam (paraziti, bakterije), uravnavanje črevesne flore
    -> tumor-nekrotizirajoči faktor alfa - vloga pri okužbah in tkivnih poškodbah
83
Q

Kaj tvori mišično plast sluznice tankega črevesa?

A

Notranja krožna ter zunanja vzdolžna plast gladke mišičnine.

84
Q

Značilnosti podsluznice tankega črevesa

A
  • vsebuje fibroelastično vezivo, histiocite, limfocite, plazmatke, tkivne bazofilce, krvne in limfne žile, živce ter vegetativni parasimpatični submukozni (Meissnerjev) živčni pletež (sestavljen iz ganglijev, povezanih z živčnimi vlakni)
  • dvanajstnik:
    -> razvejane, zvite in cevaste duodenalne mukozne Brunnerjeve žleze - izločajo mucin in urogastron
    -> mucin: nevtralizira kisno vsebino iz želodca
    -> urogastron: polipeptidni hormon - zavira sekrecijo HCl in povečuje mitotično aktiv-nost epitelijskih celic
  • limfno tkivo: limfni folikli - Pejerjeve plošče
85
Q

Značilnosti mišične plasti tankega črevesa

A
  • zunanja vzdolžna in notranja krožna plast gladke mišičnine
  • med plastema: mienterični (Auerbachov) živčni pletež (večji gangliji z večjim številom nevronov)
  • peristaltična aktivnost
  • seroza (izjema dvanajstnik - adventicija)
86
Q

Intersticijske (Cajalove) celice - kje se nahajajo, funkcija

A
  • vretenasto oblikovane
  • od požiralnika do zadnjika v notranji krožni in zunanji vzdolžno potekajoči plasti gladke mišičnine
    Funkcija:
  • krčenje prebavne cevi (pacemakerji črevesja)
  • receptorji za raztegljivost
  • uravnavajo in posredujejo živčni nadzor nad mišično aktivnostjo
87
Q

Funkcija tankega črevesa

A
  • prebava in absorpcija hrane in vode
    Prebava:
  • pankreatični in črevesni encimi razgrajujejo ogljikove hidrate, belja-kovine in maščobe
  • žolč maščobe emulgira v micele - vstopajo skozi površino enterocitov
  • urejata hormona holecistokinin in sekretin
88
Q

Kateri deli črevesja absorbirajo določene komponente hrane?

A
  • sluznica tankega črevesa: vitamini, voda, elektroliti
  • dvanajstnik: aminokisline, maščobe in ogljikove hidrate ter železo in kalcij
  • jejunum: aminokisline in sladkorje
  • ileum: vitamin B12 in žolč
89
Q

Deli debelega črevesa

A

Slepo črevo (caecum), ki se na spodnjem koncu podaljšuje v slepič (appendix), se nadaljuje v kolon (colon), danko (rectum) in zadnjik (anus).

90
Q

Značilnosti sluznice debelega črevesa

A
  • nima črevesnih resic
  • Lieberkühnove kripte podobne kot v tankem črevesu
  • epitelijska plast:
    -> enterociti, čašice (kisli sulfomucin; število narašča od cekuma do sigmoidnega dela kolona), regenerativne celice in celice DNES
    -> Panethove celice v cekumu in proksimalnemu delu desnega d.č. = normalno; ostali deli = metaplazija
  • lamina propria: podobna kot v tankem č.
  • mišična plast sluznice je močno razvita
  • podsluznica: veliko maščobnega tkiva
91
Q

Kaj je metaplazija?

A

Sprememba značilne oblike tkiva za neki organ v neko drugo obliko.

92
Q

Mišična plast debelega črevesa

A
  • dve plasti gladke mišičnine: sklenjeno notranjo in zunanjo vzdolžno
  • zunanja omejena na 3 trakove (teniae coli)
  • notranja se lahko zajeda v svetlino in skupaj s podsluznico in sluznico dela polmesečaste gube (plicae semicirculares)
93
Q

Seroza debelega črevesa

A
  • mestoma izbočena z maščobnimi krpicami (appendices epiploicae)
94
Q

Funkcija debelega črevesa

A
  • resorpcija vode, nekaterih elektrolitov in plinov
  • izločanje blata (neprebavljena hrana, pomešana s sluzjo, z odmrlimi bakterijami in odluščenimi celicami črevesne sluznice)
95
Q

2 vrsti peristaltike debelega črevesa

A
  • segmentna za mešanje in oblikovanje blata
  • močna peristaltika descendentnega dela debelega črevesa, ki porine blato v sigmo in danko.
96
Q

Ulcerozni kolitis

A

vnetje Lieberkühnovih kript

97
Q

Crohnova bolezen

A

vnetna bolezen črevesja (končni del ileuma, celotno debelino stene črevesa)

98
Q

Ileus

A
  • zapora tankega ali debelega črevesa
  • mehnaska zapora: preprečuje prehod črevesne vsebine, nastane zaradi zaprtja črevesne svetline
  • funkcijska: paralitični (zmanjšana ali odsotna peristaltika) in spastični (krč gladke mišičnine)
99
Q

Peritonitis

A

vnetje trebušne mrene ali peritoneja.

100
Q

Divertikli

A

mošnjičaste izbokline sluznice v oslabeli mišični plasti

101
Q

Karcinomi debelega črevesa in danke, adenokarcinomi

A

Najpogostejši. Adenokarcinomi = žlezni karcinomi.

102
Q

Hemoroidi

A

razširjene in spremenjene vene zadnjikovega kanala

103
Q

Zlatenica (icterus)

A

Rumeno obarvanje kože in vidnih sluznic zaradi povečanja koncentracije bilirubina v krvi in tkivih.

104
Q

Kaj je bilirubin?

A

Bilirubin je rumeni razpadni produkt hema, žolčno barvilo.

105
Q

Hepatitis

A

virusno vnetje jeter

106
Q

Ciroza ali odpoved jeter

A

kronična bolezen jeter, pri kateri jetrno tkivo nadomešča vezivo
- alkohol, sladkorna bolezen, kronično vnetje jeter ali žolčnih poti, zastoj žolča

107
Q

Vnetje ali pankreatitis

A

nastane zaradi zastoja v izločanju (sekreciji), ki ga lahko povzročajo žočni kamni

108
Q

Katere so prebavna žleze?

A

Velike žleze slinavke, trebušna slinavka (pancreas) in jetra (hepar).

109
Q

Značilnosti velikih žlez slinavk - katere so, kaj jih sestavlja

A

*obušesna,
*podčeljustna
*podjezična

*ovojnica iz čvrstega veziva,
režnji (lobuse) režnjiči (lobuluse)

*sekrecijski del:
-albuminozne žlezne celice
(serozne; mešičke (acinuse,
alveole))
-mukozne žlezne celice - mukozni
tubuli
*izvodila

*slina: prebavna, mehanska in imunska vloga

110
Q

Trebušna slinavka (pancreas) - lega, kaj jo sestavlja

A

*leži retroperitonealno na zadajšnji steni trebušne votline (2-3 vretence)
*tanka vezivna ovojnica, režnjiči

-parenhim:
* serozni žlezni acinusi (eksokrini del)
*Langerhansovi otočki (endokrini del)
*izvodila

111
Q

Eksokrini del trebušne slinavke (acinusi)

A

= albuminozna žleza
- iz žleznih mešičkov (acinusov)
- 1200mL pankreatičnega soka/dan
- okrogli ali ovalni acinusi (žlezni mešički) s svetlinami:
-> sestavlja jih 40-50 žleznih (acinarnih) celic
-> obdani s 3 ali 4 centroacinarnimi celicami - z bikarbonatom bogato
raztopino nevtralizira kisli želodčni sok
-> sekrecija preko EEC: sekretin, holecistokinin (CCK)
-> prebavni encimi (amilaza, lipaza, proencima tripsinogen in himotripsinogen… )

112
Q

Acinarne celice

A
  • piramidno ali izoprizmatsko obli-kovane celice
  • apeks, obrnje proti svetlini
  • okroglo jedro, leži bazalno
  • bazofilna citoplazma
  • apikalni del: sekretorna (zimogena zrnca), ki jih prikažemo z reakcijo PAS
113
Q

Histofiziologija eksokrinega pankreasa

A
  • acinarne celice: tvorijo in sproščajo prebavne encime (pankreatično amilazo, pankreatično lipazo, ribonukleazo, proencime, tripsinogen, himotripsinogen)
  • centroacinarne celice in celice interkalarnih vodov: izločajo z bikarbonatom bogato raztopino (nevtralizira kisli želodčni sok)
113
Q

Kaj sestavlja jetra?

A

*vezivna (Glissonova) ovojnica
kolagenskih in elastičnih vlaken
->režnjiči
* v sredini vsakega režnjiča centralna vena
*portalno polje (stik veziva in roba sosednjih režnjičev)
-> v njem je jetrna triada:
1.žolčni vod
2.interlobularna arterija
3.interlobularna vena,
mezgovnice in živci

114
Q

Kje ležijo jetra in na kaj jih delimo?

A
  • na desni strani trebuha pod trebušno prepono, skrita pod rebrnim lokom
  • delimo na štiri režnje: levi in desni reženj ter kvadratni in repati reženj
115
Q

Funkcionalna delitev jeter + opis

A

Klasični jetrni režnjič:
- kri teče od obrobja režnjiča proti centralni veni
Portalni režnjič:
- meje so centralne vene treh klasičnih portalnih režnjičev
- portalno polje je v sredini -> žolčne kapilare se stekajo v žolčni vod iz treh klasičnih režnjičev
Jetrni acinus:
- kri teče iz vej jetrne arterije proti centralni veni (v različnih predelih različno visoka oksigenacija)

116
Q

Celice v jetrih

A

*Hepatociti (jetrne celice): poligonalno oblikovane epitelijske celice z eozinofilno citoplazmo
-> med njimi so špranjasti jetrni sinusoidi - po njih teče kri iz portalnih polj k centralni veni (stena iz nesklenjenih endotelijskih celic in Kupfferjevih zvezdastih celic)
*Kupfferjeve celice: negibljivi makrofagi; mononuklearni fagocitni sistem
*Zvezdaste celice (Ito): skladiščijo vitamin A, tvorijo komponente ekstracelularnega matriksa, vsebujejo dezmin in α aktin
*Endotelijske celice: tvorijo jetrne sinusoide

117
Q

Dissejev prostor

A
  • med sinusoidi - endotelijsko celico in hepatocitom
  • vanj štrlijo mikrovilusi hepatocitov, stena iz retikulinskih vlaken in zvezdastih celic ito
118
Q

Celice ITO

A
  • So kontraktilni fibroblasti
  • Vsebujejo dezmin
  • Izločajo kolagen tip I, III in IV
    1. Skladiščijo vitamin A
    2. Usmerjajo kri skozi sinusoide
119
Q

Funkcija jeter

A

*Presnova maščob
*Presnova ogljikovih hidratov in beljakovin
*Odstranjevanje amoniaka (se pretvori v ureo)
*Shranjevanje vitaminov A, D in B12
*razgrajujejo hormone, razstrupljajo številne strupene snovi, tudi zdravila
*Imunska vloga jeter (sekretorni IgA v žolčne kanalčke)
*Tvorba in izločanje žolča (600-1200 ml/dan)

120
Q

Kaj vsebuje žolč?

A

Poleg vode in organskih snovi vsebuje žolčne soli (žolčne kisline), bilirubin, glukuronide (žolčni pigment), fosfolipide, lecitin, holesterol, elektrolite plazme (posebno natrijev bikarbonat in protitelesa IgA).

121
Q

Presnova maščob v jetrih

A
  • hepatociti odstranjujejo hilomikrone iz Dissejevega prostora ter jih razgradijo v maščobne kisline in glicerol
  • izdelava lipoproteinov, ki se sproščajo v Dissejev prostor
122
Q

Presnova ogljikovih hidratov in beljakovin v jetrih

A
  • vzdrževanje normalne ravni glukoze v krvi, razgradnja aminokislin, sinteza številnih krvnih proteinov
  • hepatociti: glikogen
123
Q

Regeneracija – obnova jeter

A
  • človek lahko živi s samo 10 do 20 % zdravega jetrnega parenhima
  • obnova celic poteka dokler jetra niso popolnoma obnovljena
  • nadzirajo haloni (tkivno specifične vodotopne beljakovine ali glikoproteini) - zavirajo mitozo celic, uravnavajo obseg regeneracije
  • hepatociti se diferencirajo iz epitelijskih celic žolčnih vodov
124
Q

Značilnosti žolčnika

A
  • hruškaste oblike
  • leži na spodnji ploskvi jeter na meji med njihovo levo in desno polovico
  • sluznica: močno zgubana, enoskladni visokoprizmatski epitelij
  • lamina proprija: iz elastičnih in kolagenskih vlaken ter vezivnih celic
  • mišična plast: gladka mišičnina
  • prosti del žolčnika pokriva peritonej, ki prehaja nanj z jeter
125
Q

Funkcija žolčnika

A
  • shranjevanje, zgostitev in sproščanje žolča v dvanajstnik
  • sprosti se 800 do 1000 mL žolča/dan

Anatomija in histologija (farmacija 2024) (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions