VRSTE DEDOVANJA Flashcards
DEDOVANJE
Je prenos genske informacije (in s tem dednih lastnosti) s staršev na potomce.
VRSTE DEDOVANJA
I. klasično (mendelsko) dedovanje
II. druge oblike dedovanja
MENDELSKO DEDOVANJE
• v skladu z Mendlovimi dognanji (dominantno-recesivno izražanje alelov)
DRUGE OBLIKE DEDOVANJA
- nepopolna dominanca in kodominanca
- multipli aleli
- vezano dedovanje
- spolno vezano dedovanje
- poligeno dedovanje
- plejotropija
- citoplazemsko dedovanje
DOMINANCA IN KODOMINANCA
Križanje dveh različnih osebkov, s katerimi nastanejo potomci 2 vrst
NEPOPOLNO DOMINANTNO DEDOVANJE
Intermediarno dedovanje
Izrazi se vmesna lastnost med starševskima lastnostma
bela+rdeča –> roza
KODOMINANTNO DEDOVANJE
Z izraženima obema lastnostma staršev
krvne skupine pri človeku
MULTIPLI ALELI
Pojav, da je za isto lastnost možnih 3 ali več alelov. Drugačno označevanje alelov, sistem A, B in 0.
krvne skupine: IA, IB, i
VEZANO DEDOVANJE
Če se alela nahajata na istem kromosomu, obstaja možnost (Odvisno je od tega, če bo med njima prišlo do prekrižanja ali ne), da se bosta v gamete razporejala skupaj (vezano).
Bližje kot sta lokusa, manjša je verjetnost, da bo med njima prišlo do prekrižanja.
Pogostost prekrižanja je lahko merilo za oddaljenost med geni na kromosomu.
KROMOSOMSKE KARTE
So skice s prikazano oddaljenostjo med geni na posameznih kromosomih.
SODOBNEJŠE METODE
ugotavljanje nukleotidnega zaporedja (sekvenciranje) celotnega kromosoma ter ugotavljanje lege določenega gena. Poznamo tudi barvanje genov s fluorescentnimi barvili.
SPOLNO VEZANO DEDOVANJE
Je dedovanje genov, ki se nahajajo na spolnih kromosomih.
SPOLNI KROMOSOMI
Geni, ki določajo spol + drugi geni
Dedujejo se spolno vezano
Lastnosti, ki jih pripisujejo ti geni se pogosteje pojavijo pri osebkih enega spola kot pri osebkih drugega spola
NESPOLNO VEZANO DEDOVANJE (drugo ime)
avtosomno dedovanje
OBLIKE SPOLNO VEZANEGA DEDOVANJA
I. na kromosom X vezano dedovanje
Dedovanje lastnosti, ki jih zapisujejo geni na kromosomu X
II. na kromosom Y vezano dedovanje
Dedovanje lastnosti, ki jih zapisujejo geni na kromosomu Y
OZNAČEVANJE SPOLNO VEZANEGA DEDOVANJA
Označevanje alelov na spolnih kromosomih: črka X ali Y z nadpisano oznako alela (slednja kot običajno: velika tiskana črka za dominantni alel oz. mala tiskana črka za recesivni alel).
PRIMER LASTNOSTI, KI SE DEDUJE SPOLNO VEZANO
Barva oči pri vinski mušici.
na kromosom X vezano dedovanje
a) Križanje belookega samca in rdečeoke samice
Spol potomcev: 50% samec, 50% samica
Fenotip: dominantni alel pri 50% potomcev
Fenotip: 50% rdeče oči, 50% bele oči
CITOPLAZEMSKO DEDOVANJE
Je dedovanje lastnosti, ki so zapisane na izvenjedrni DNA (v mitohodrijih in kloroplastih).
Deduje se samo po materi.
POSTOPEK MITOHONRIJSKEGA DEDOVANJA
- Mitohondrijska DNA nosi gene z zapisom za encime celičnega dihanja
- okvara teh genov –> okvare tkiv, ki vsebujejo veliko mitohondrijev (živčevje, mišice)
- oploditev: spermij ne prispeva citoplazme oz. če jo vendarle malo, se mitohondriji iz spermija razgradijo –> vsa citoplazma (vključno z vsemi mitohondriji) v zigoti izvira iz jajčne celice
POLIGENO DEDOVANJE
Na eno lastnost vpliva več genov (poligenske lastnosti).
npr. barva kože, višina in masa pri človeku, sladkorna bolezen, arterioskleroza, osteoporoza
Kvantitativne lastnosti: ne le „se izrazi/se ne izrazi“ (kvalitativne lastnosti), temveč „v kolikšni meri se izrazi“ (razpon lastnosti) –> npr. odtenki barve kože
PLEJOTROPIJA
En gen hkrati vpliva na izražanje več lastnosti.
npr: srpastocelična anemija (avtosomna recesivna bolezen, okvarjen gen za hemoglobin)
PLEJOTROPIJA (RECESIVNI HOMOZIGOT, HETEROZIGOT)
I. Recesivni homozigoti (okvarjena oba alela). Bolni.
• okvarjen gen za hemoglobin –> drugačen hemoglobin –> eritrociti srpaste oblike –> nefunkcionalnost –> simptomi (anemija idr.)
II. Heterozigoti (vsaj 1 funkcionalen alel). Prenašalec.
• le del eritrocitov srpastih, ni izrazitih simptomov
• povečana odpornost proti malariji
• dva učinka enega alela
ANEMIJA
Pri anemiji je zmanjšana sposobnost krvi za oskrbo tkiv s kisikom
posledica: bolečine, poškodbe tkiv, slabši imunski sistem zaradi preobremenitve vranice
VPLIV OKOLJA NA FENOTIP
Genotip + okolje –> fenotip
različne lastnosti: različno velik vpliv okolja
MODIFIKACIJE
Fenotipske razlike, ki so posledica vpliva okolja
PRIMER 1
Barva dlake na okončinah siamske mačke in ruskega (himalajskega) kunca
• encim za izgradnjo pigmenta aktiven le pri nizki temperaturi
• okončine: nižja temperatura od ostalega telesa
• vzreja pri T < 25 °C –> temne okončine
PRIMER 2
rastline z enakim genotipom, rastoče na različnih nadmorskih višinah –> različen fenotip
PRIMER 3
Enojajčni dvojčki (fenotipske razlike: vpliv okolja)
