KLASIČNA (MENDELSKA) GENETIKA Flashcards
GENETIKA
Je veja biologije, ki se ukvarja z geni, lastnostmi, ki jih ti geni določajo ter dedovanje teh lastnosti.
RAZDELITEV GENETIKE
Molekulska genetika
Klasična (mendelska) genetika
Ne-mendelska genetika
MOLEKULSKA GENETIKA
Veja genetike, ki preučuje gene in njihove produkte na molekulski ravni (kje, kako, ne vidimo s prostim očesom)
KLASIČNA (MENDELSKA) GENETIKA
Veja genetike, ki preučuje izražanje lastnosti organizma, ki jih določa en sam gen, in njihovo delovanje.
NE-MENDELSKA GENETIKA
Veja genetike, ki preučuje izražanje in dedovanje ostalih lastnosti, ki jih ne obravnava mendelska genetika.
LASTNOSTI ORGANIZMA
Monogenske lastnosti
Poligenske lastnosti
MONOGENSKE LASTNOSTI
1 gen –> 1 lastnost (klasična genetika)
POLIGENSKE LASTNOSTI
Več genov –> 1 lastnost (ne-mendelska genetika)
GENOTIP
So vsi geni nekega organizma
FENOTIP
So vse izražene lastnosti nekega organizma
ZAZNAVNE LASTNOSTI
So tiste, ki jih zaznamo s čutili (jih vidimo, okusimo)
ČE VELJA, DA JE 1 GEN 1 LASTNOST…
sta za vsako lastnost potrebna dva alela. Če sta alela različna se fenotipsko (vidno) izrazi le eden.
Primer dominantno recesivnega izražanja
DOMINANTEN ALEL
Oznaka A
RECESIVEN ALEL
Oznaka a
HOMOZIGOT (VRSTE)
Osebek ima dva enaka alela
- dominanten homozigot (AA)
- recesiven homozigot (aa)
HETEROZIGOT
Osebek ima dva različna alela
Aa
GREGOR MENDEL (1822-1884)
Menih v Brnu (današnja Češka)
Poskusi na samostanskih vrtovih –> znanstveno raziskovanje
Poskusne rastline: grah
- enostaven za gojenje
- veliko potomcev (semena)
- možna samooploditev
- veliko različnih sort (različne lastnosti)
Načrtno križanje sort –> opazoval izbrano lastnost.
OPRAŠITEV
Iz prašnika pelod pade v pestič
SAMOOPLODITEV
Iz prašnika se iz peloda razvija moška in ženska gameta iz iste rastline.
Če nočemo, da pride do samooploditve odrežemo pestiče.
MONOHIBRIDNO KRIŽANJE
MENDLOV POSTOPEK
I.
Križanje organizmov dveh različnih čistih linij, ki se razlikujeta po eni lastnosti.
- predpostavimo: 1 gen - 1 lastnost
- rastline izhodiščnih čistih linij: PARENTALNA (STARŠEVSKA) GENERACIJA, P
ČISTA LINIJA
Recesivni ali dominantni homozigot za to lastnost
II.
Nastane KRIŽANEC oziroma potomci dveh genetsko različnih staršev
-so prva generacija potomcev, 1. FILIALNA GENERACIJA (F1)
III.
Križance prepustimo samooploditvi.
-dobimo drugo generacijo potomcev, 2. FILIALNA GENERACIJA (F2)
PUNNETTOV KVADRAT
Pove nam, kolikšen delež potomcev bo imela posamezen genotip (pričakovana razmerja med genotipi potomcev).
Deleži [%] povedo, kolikšna je verjetnost, da bo imel posamezen potomec tak genotip. Če pri križanju nastane veliko potomcev, so njihovi genotipi v skladu s pričakovanimi deleži [%], ki jih dobimo z risanjem Punnettovega kvadrata.
ZAPIS DELEŽEV PRI PRIMERU
P: Križamo dominantnega homozigota in recesivnega homozigota. F1: genotip: 100% heterozigoti fenotip: 100% vijolični cvetovi F2: genotip: 25% dominantni homozigoti, 50% heterozigoti, 25% recesivni homozigoti fenotip: 75% vijolični cvetovi 25% beli svetovi
MENDLOVI SKLEPI
I. Obstajajo osnovne enote dedovanja, v katerih so zapisane lastnosti organizma. S staršev se prenašajo na potomce.
II. Vsaka rastlina ima 2 alela, po enega od vsakega starša. Alela, ki določata isto lastnost, se pri nastanku gamet ločita in naključno razporedita v različni gameti. –> 1. Mendlov zakon
III. Njegove nadaljnje ugotovitve opisuje 2. Mendlov zakon.
TESTNO KRIŽANJE
Za ugotavljanje genotipa, ki ima izraženo dominantno lastnost. Osebek z neznanim genotipom križamo z recesivnim homozigotom (neznan genotip x rr)
TESTNO KRIŽANJE
Za ugotavljanje genotipa, ki ima izraženo dominantno lastnost. Osebek z neznanim genotipom križamo z recesivnim homozigotom (neznan genotip x rr)
Narišemo Punnettov kvadrat, ZA OBE MOŽNOSTI (Rr x rr) in (RR x rr)
PRIMER
Barva venčnih listov graha: rdeča je dominantna lastnost
Rastlina ima rdeče cvetove: je rastlina dominantni
- rdečecvetno rastlino z neznanim genotipom križamo z belocvetno rastlino (slednja je gotovo recesivni homozigot, saj ima izraženo recesivno lastnost)
Na podlagi fenotipa potomcev sklepamo, kateri genotip ima naša rdečecvetna rastlina z neznanim genotipom (zabeležene deleže fenotipov primerjamo s teoretičnimi deleži, ki jih izvemo iz Punnetovega kvadrata)