Upravne pogodbe Flashcards
Pojasni, kaj je značilno za upravne pogodbe?
Upravne pogodbe so pogodbe, ki jih nosilci javne oblasti z namenom doseganja javnega interesa. Drugače se jih imenuje tudi javnopravne pogodbe. Upravne pogodbe so posebnost, ker vsebujejo na eni strani civilnopravne elemente in upravnopravne, javnopravne elemente na drugi. Razlog za to je predvsem v tem, da javnopravna stranka v tem razmerju ne more biti popolnoma podvržena pogodbenim določilom, ampak ji zaradi doseganja javnega interesa pripadajo določene pravice (npr. pravica do enostranske spremembe pogodbe). Zakaj se neko področje raje uredi s pogodbo in ne prepdisom? To zato, ker druga stran načeloma bolj spoštuje za kar se je sama zavezala in ne nekaj, kar ji je bilo enostransko naloženo. Pri upravni pogodbi pa je tako, da mora vedno obstajati nek oblastveni akt, na katerem temelji upravna pogodba.
Katere kriterije uporabljamo za identifikacijo upravnih pogodb? Ali morajo biti ti kriteriji podani alternativno ali komulativno?
V teoriji so se razvili 3 kriteriji, po katerih lahko prepoznamo upravno pogodbo. Najprej je kriterij strank, ki pravi, da mora biti vsaj ena stranka v tem razmerju oseba javnega prava oz. nosilec javnega interesa (izvršuje javno oblast). Drug kriterij je kriterij vsebine pogodbe, namreč upravna pogodba vsebuje tako javnopravne elemente, oblastvene elemente, kot tudi civilnopravne elemente. Tretji kriterij pa je kriterij cilja: pogodba je sklenjena v javnem interesu (vsaj javnopravna stran jo sklene v javnem interesu).
Načeloma velja po francoski teoriji, da mora biti podan vsaj kriterij strank ter kriterija vsebine in cilja alternativno. Pri nas pa velja, da morajo biti podani vsi kriteriji komulativno.
Kakšna je pravna narava upravnih pogodb?
Upravne pogodbe so mešane pogodbe, to pomeni, davsebuje na eni strani javnopravne elemente, na drugi strani pa civilnopravne elemente. Ko gre za civilnopravne elemente, se stranki o elementih sprazumeta. Ko pa gre za javnopravne elemente, ni mogoč dogovor o teh elementih, pač pa so enostransko določeni s strani javne oblasti, podlago imajo v “koncesijskem aktu”. Prav tako se javnopravne elemente presoja po upravnem pravu, javnem pravu, pri civilnopravnih elementih pa se presojajo po pravilih obligacijskega prava. Stranki si prirejeni, ko gre za civilnoprave elemente pogodbe in v podrejenem razmerju, ko gre za javnopravne elemente.
Katere posebne pravice (ingerence) ima javnopravna stran upravne pogodbe (3)? Ali morajo biti te posebne pravice v pogodbi posebej dogovorjene?
Pravica usmerjena in nadzora: ta pomeni, da sme javnopravna stran dajati nasprotni stranki obvezna navodila, recimo lahko tudi naloži izvedbo kakšnih del ipd. ki niso predvidena v pogodbi.
Pravica do enostranskega spreminjanja pogodbe: seveda, če je v javnem interesu, lahko javnopravna stran enostransko spremeni pogodbo.
Pravica do enostranskega razdrtja pogodbe: tudi, če je to v javnem interesu.
Posebne pravice javni strani gredo že na podlagi tega, ker je javna stran in ima javnopravne elemente, tudi če so s pogodbo izključeni ali niso dogovorjeni, ji te posebne pravice še vedno pripadejo!
Katero načelo nadomešča pacta sut servanda, ki v primeru upravnih pogodb ne velja absolutno?
Velja načelo finančne izravnave, ki pomeni, da v primeru enostranksega poseganja v pogodbeno razmerje, lahko nasportna strana zahteva denarno nadomestilo, torej če ima zaradi tega več stroškov ipd. Ne more pa zaradi tega izpodbijati ukrepov javnopravne strani in zahtevati pogodbenih sankcij.
Ali v slovenskem pravnem redu poznamo pogodbe, ki imajo značilnost upravnih pogodb? Če da, navedite nekaj primerov!
Da, med njimi so koncesijske pogodbe: koncesijske pogodbe o gospodarskih javnih službah ter negospodarskih javnih služb; potem koncesija za izkoriščanje naravnega vira, javnega dobrega ali stvari v javni lasti. Potem lahko se sklene upravna pogodba v primeru razlastitvenega postopka (namesto izdaje razlastitvene odločbe, se lahko zavezanec odloči za sklenitev pogodbe) ter pogodbe o podelitvi državnih pomoči ali financiranja iz javnih sredstev (npr. pogodba o financiranju raziskovalnega projekta).
Ali pogodbo, ki jo skleneta dva javnopravna subjekta, štejemo za upravno pogodbo?
Načeloma ni izključeno, da javnopravna subjekta ne bi mogla skleniti upravnopravne pogodbe, vendar še vedno velja, da morajo biti izpolnjeni drugi kriteriji. Torej če pogodba zasleduje javni interes in so izpolnjeni drugi pogoji, potem da, drugače pa ne.
Pojasnite, zakaj koncesijo za opravljanje GJS uvrščamo med upravne pogodbe. Ali jo ZGJS opredeljuje kot tako?
Institut upravnih pogodb ni urejen v slovenskem pravnem redu, vendar lahko na podlagi kriterijev, ki so se razvili v teoriji ugotovimo, ali gre za upravno pogodbo ali ne. Kriterij strank je podan, saj koncesijsko pogodbo za opravljanje GJS skleneta na eni strani nosilec javne oblasti (sls ali država), na drugi strani pa pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravlanje GJS. Kriterij vsebine je tudi podan, saj je koncesijska pogodba na eni strani spoj dogovorjenih norm med strankama ter javnopravnih norm, ki izhajajo iz koncesijskega akta. Kriterij cilja pa je tudi podan, saj se GJS opravlja v javnem interesu.
S katerim pravnim aktom se neka dejavnost določi koz gospodarska javna služba?
Kot GJS se lahko določi neka dejavnost samo z zakonom, torej samo zakon lahko predpiše, da se bo neka dejavnost izvajala kot GJS. Nadalje pa način izvrševanja GJS lahko opredeli ali uredba vlade ali pa odlok sls, recimo predvidi se, da se bo v ta namen podelilo koncesijo.
V kakšni obliki se izda koncesijski akt? Ali je koncesijski akt po svoji pravni naravi splošni ali posamični akt?
Koncesijski akt je po ZGJS lahko uredba vlade ali pa odlok sls. Po svoji naravi je praviloma splošni upravni akt in ne posamični. Le izjemoma bi lahko že koncesijski akt šteli za posamični akt, recimo če bi se koncesijski akt nanašal na točno določen subjekt, kot je recimo uredba o opravljanju pristaniške dejavnosti, kjer je lahko naslovnik samo Luka Koper.
Kateri dve vrsti določb vsebuje koncesijski akt?
Koncesijski akt je po svoji pravni naravi predpis, vsebuje pa tako materialnopravne norme kot procesnopravne. Koncesijski akt z materialnopravnimi normami določa pogoje za izvajanje gospodarske javne službe, določa trajanje, kriterije za podelitev itd. Določa tudi vsebino javne službe, na katerem območju se bo izvajala, temeljne pravice in obveznosti strank, določitev koncesijske dajatve. Procesnopravne norme pa določajo postopek izbire konesionarja in podelitev koncesije.
Ali se lahko koncedent in koncesionar o vsebini koncesijkega akta pogajata?
Ne, saj je koncesijski akt predpis in ne pogodba. Predpise izdaja javnopravna stran brez soglasja volj naslovnikov.
Na kakšen način se izvede postopek izbire koncesionarja? Ali je izvedba tega postopka vselej potrebna?
Koncesionarja se praviloma izbere po opravljanjem tenderskem postopku, praviloma gre za nek javni razpis, s katerim se zagotavlja enaka obravnava kandidatov. Ni pa vselej potrebno izvesti javnega razpisa, npr. če koncesijski akt določa izjeme.
S katerim pravnim aktom se izbere koncesionarja? Ali koncesionar s tem že pridobi pravico do koncesije?
Koncesionarja se izbere na podlagi upravne odločbe o izbiri koncesionarja. Le v nekaterih primerih pa je mogoče podeliti koncesijo že z odločbo o izbiri koncesionarja (negospodarske javne službe), v primeru GJS pa to ni mogoče, ampak se koncesijo pridobi šele sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Katera je zadnja faza v postopku podelitve koncesije? Kaj se v tej fazi določa?
Zadnja faza je sklenitev koncesijek pogodbe, s katero se podrobneje uredijo pravice in obveznosti strank. Vseeno pa koncesijska pogodba v veliki meri povzema vsebino iz koncesijskega akta in je na ta način že vnaprej določena.
