Javne pogodbe Flashcards
Ali je izraz javna pogodba pri nas normativno urejen? Ali so javne pogodbe sopomenka za javnopravne pogodbe?
Javne pogodbe v slovenskem pravnem redu niso normativno urejene, mednje pa uvrščamo javna naročila in javne koncesije. Javna pogodba je klasična pogodba civilnega prava, ki jo sklepajo določeni subjekti (imenovani javni naročniki oz. naročniki). Sklepajo pa se po vnaprej določenem postopku, zakonsko določenem postopku.
Javnopravne pogodbe je drug izraz za upravne pogodbe.
Kaj je namen posebne ureditve pogodb, ki jih uvrščamo med javne pogodbe?
Smisel posebne ureditve teh javnih pogodb in postopka sprejemnja teh pogodb je zlasti v tem, da se zagotovi transparentnost nad porabo javnih sredstev, da se zagotovi konkurenčnost, torej da imajo vsi možni ponudniki realno možnost biti izbrani, ter da se s tem zagotavlja neko ekonomičnost, da se pogodba sklene s ponudnikom, ki ponuja kvalitetno blago ali storitev po nižji ceni (gre vseeno za javna sredstva).
Navedi opredelilne znake javne pogodbe in jih opiši! (4)
Prvi kriterij je ta, da gre za pogodbo. To pomeni, da sta imeli obe strani možnost pogajanja o bistvenih sestavinah pogodbe ter da je bilo podano soglasje za sklenitev pogodbe, torej ponudnik ni bil prisiljen v sklenitev te pogodbe (to bi bilo oblastveno ravnanje).
Drug opredelilni znak je, da je pogodbo sklenil poseben subjekt, ki je zavezan po pravilih javnega naročanja, torej javni naročnik ali naročnik.
Tretji opredelilni znak je odplačnočnost pogodbe, to je lahko v denarni vrednosti ali pa v pravici izkoriščanja predmeta pogodbe (to je navadno pri javnih koncesijah).
Četrti opredelilni element pa je predmet pogodbe, ki pa mora biti dobava blaga, oprava storitev ali izvedba gradenj.
Katere pogodbe uvrščamo v sfero javnih pogodb? Od kod izvira ta delitev? Pojasnite, kaj je za vsako od pogodb značilno.
V sfero javnih pogodb uvrščamo pogodbe o javnem naročilu in pogodbe o javni koncesiji. Delitev je predvsem v načinu plačila (v odplačnosti). Pri javnih naročilih velja, da se ponudnika plača iz javnih sredstev (torej v denarju). Pri javnih koncesijah pa gre za to, da je koncesionar plačan v posebni pravici izkoriščanja, lahko izkorišča predmet pogodbe, npr. gradnjo.
Delitev izvira iz evropskih direktiv.
Kateri kriterij je ključen za razlikovanje javnih pogodb med seboj? Pojasni!
Glavni razlikovalni kriterij pa je v tveganju, ki ga prevzame naročnik ali pa ponudnik oz. koncedent ali koncesionar. Tudi kriterij razporeditve tveganj. Pri javnih koncesijah velja, da koncesionar prevzame večino tveganj, tako tveganje izgradnje kot tudi kasneje tržna tveganja, npr. tveganje dosegljivosti in tveganje povpraševanja (npr. na trgu ni povpraševanja po tej javni storitvi). Pač večino teh tveganj prevzame koncesionar. Izpostavljen je tržn negotovosti, torej da bo svojo investicijo v gradnjo v času koncesije tudi zares povrnil. Če prevzame večino tveganj javni naročnik, potem gre za javno naročilo (pa tudi če je ponudnik plačan iz prispevkov uporabnikov). In ni izpostavljen ta ponudnik nekim tržnim tveganjem.
Med javnim naročnikom in gospodarsko družbo X je bila sklenjena pogodba o javnem naročilu gradnje. Pogodbeno dogovorjena cena za izvedeno javno naročilo je bila 500.000 EUR. Po izvedenem javnem naročilu gospodarska družba X za svoje delo ni prejela plačila. Ali lahko pogodbo, ki je bila sklenjena med javnim naročnikom in gospodarsko družbo X uvrstimo med javne pogodbe, četudi javni naročnik ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti v zvezi s plačilom? Pojasnite.
Neizpolnitev obveznosti s strani javnega naročnika nima vpliva na kvalifikacijo pogodbe kot javne pogodbe. Sicer je odplačnost en od kriterijev za opredelitev javne pogodbe, vendar je pomembno, da je to samo opredeljeno v pogodbi (kar je v tem primeru tudi bilo), ne pa da je dejansko prišlo do plačila, to je drugo vprašanje.
Ali lahko enostranski akt javne oblasti uvrstimo med javne pogodbe? Pojasni!
Ne, tak enostranski akt javne oblasti ni javna pogodba, saj je en od elementov javne pogodbe dejstvo, da je prišlo do sklenitve pogodbe, torej je prišlo do soglasja volj. Po praksi SEU to pomeni, da je imel tudi ponudnik možnost pogajanj glede bistvenih sestavin pogodbe ter da ni bil prisiljen v sklenitev pogodbe. Če pa bi recimo prišlo do izdaje enostranskega akta, katerega podlaga za izdajo je bilo neko soglasje volj, potem lahko govorimo o pogodbi.
Ali lahko rudarsko koncesijo uvrstimo med javne pogodbe? Pojasni!
Rudarska koncesija je upravna pogodba in ne javna pogodba, ker ne izpolnjuej kriterija predmeta pogodbe. Namreč pri rudarski koncesiji gre za to, da se pridobi pravico do izkoričanja mineralnih surovin, ne pa za dobavo blaga, storitev ali gradenj. Pa še element odplačnosti praviloma ni izpolnjen, ker mora gospodarski subejkt plačati za tako izkoriščanje.
Pojasnite, ali je koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe po ZGJS javna pogodba. Če je, pojasnite, pod katerimi pogoji in katere vrste.
Ni mogoče natančno reči, saj koncesije, ki se podeljuejo na podlagi ZGJS lahko opredelimo kot javne pogodbe ali pa kot upravne pogoje, to se namreč presoja v vsakem konkretnem primeru.
Pojasni, kakšna je razlika med (javnimi) naročniki na splošnem in infrastrukturnem področju?
Javni naročniki na splošnem področju so javni organi (država, sls in njihovi organi), potem so pravne osebe javnega prava (pravna oseba, ustanovljena je v javnem interesu, mora biti podan pogoj obvladovanja s strnai javnih organov ali pravne osebe javnega prava).
Naročniki na infra področju pa so: javni naročniki s splošnega področja, javna podjetja (ta opavljajo tržno dejavnost, obvladovanje s strani javnega organa ali pravne osebe javnega prava, kriterij dejavnosti, opravljaj namreč dejavnost zagotavljanja javnih storitev) ter tretja kaegorija naročnikov so osebe, ki opravljajo dejavnost na podlagi izključne ali posebne pravice (izjema: če so to posebno ali izključno pravico pridobile na podlagi konkurenčnega in transparentnega postopka).
Ali so javni naročniki vselej zavezani uporabiti pravila javnega naročanja (ZJN-3)? Pojasnite.
Ne, javni naročniki niso vselej dolžni izvesti postopka javnega naročanja, obstojijo določene izjeme, recimo če gre za javno naročilo na infrastrukturnem odročja ali pa na obrambnem in varnostnem področju, če gre za področje elektronskih komunikacij, pravila določena z mednarodnimi akti ipd. Prav tak se poteben postopke uporabi, ko gre za pravne in socialne stortive (tam je postopek drugačen, nekoliko poenostavljen. potem če gre za izjemo notranjega izvajalca (doktrina Tecal) ali pa če gre za izjemo Doktrine Hamburg. Tudi sam ZJN-3 v 27. členu določa izjeme, kdaj subjektom, ki so po tem zakonu opredeljeni kot javni naročniki, ni potrebno uporabiti pravil javnega naročanja.
Zakaj so pri javnem naročanju pomembne mejne vrednosti? Ali so mejne vrednosti po ZJN-3 enake kot po pravu EU?
Mejne vrednosti so pomembne, saj lahko na ta način ugotovimo, katera pravila moramo v primeru konkretnega javnega naročila uporabiti. Namreč, nacionalne mejne vrednosti določajo, kdaj se morajo uporabiti pravila javnega naročanja, namreč če ne dosegajo niti te vrednosti, potem ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja, pač pa mora organ voditi samo neko evidenco (evidenčna javna naročila). Nad nacionalnimi mejnimi vrednostmi pa se uporabi postopek, določen z ZJN-3. Če vrednost javnega naročila presega evropske mejne vrendosti, se morajo uporabiti evropska pravila ter evropski postopki.
Ali se oddaja javnega naročila razlikuje glede na to, kaj je predmet javnega naročila? Kako mora javni naročnik ravnati v primeru mešanih javnih naročil?
Da, javno naročilo je v primeru, ko gre za dobavo blaga ali izvedbo storitev ali gradenj. Vseeno pa za vsak predmet obstajajo različne mejne vrednosti.
Če predmeta pogodbe ni mogoče opredeliti samo pod enega izmed teh predmet, ampak pod dva ali vse tri, potem govorimo o mešanih javnih naročilih. V tem primeru uporabimo pravilo pretežne vrednosti, razen če gre za predmet gradnje, če gre za gradnje, se uporabijo pravila za javno naročilo gradnje, razen če gre za res neke nezanemerljivo gradnjo (poožnega značaja v razmerju do drugih predmetov).
Pojasnite doktrino Tecal (in-house javna naročila). Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o notranjem izvajalcu po pravilih javnega naročanja?
Pri doktrini Tecal, če so izpolnjeni pogoji zanjo, ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja. Pogoji so 4:
1. gre za pravno osebo
2. naročnik jo obvladuje (to obvladovanje presega meje korporacijskega prava, lahko obvladuje tudi posredno preko druge pravne osebe, gre za posebej intenziven nadzor)
3. več kot 80% prihodkov te osebe prihaja od javnega naročnika, torej več kot 80% nalog izvršuje za tega javnega naročnika.
4. V pravni osebi ne sme biti zasenega kapitala, razen če gre za zanemarljiv znesek
Po ZJN-3 obstaja še pogoj, da cena ne sme biti višja od cene na trgu.
Pojasnite doktrino Hamburg. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za uporabo te doktrine?
Tudi v primeru te doktrine ni potrebno uporabit pravil javnega naročanja.
1. Pogodba je sklenjena za zadovoljevanje nekih javnih potreb, ti javni naročniki jo sklenejo v javnem interesu
2. Pogodba mora biti sklenjena za opravljanje nekih javnih storitev v javnem interesu, ki je skupen vsem naročnikom
3. Udeleženi javni naročniki na trgu od drugih sporazumov prejemajo manj kot 20% prihodkov.
Po ZJN-3 obstaja še kriterij da cena ne sme biti višja kot na trgu.
*ni pogoja obvladovanja in pogoja zasebnega kapital.
