Temeljna načela upravnega prava Flashcards
Iz katerih dveh vidikov je sestavljeno legalitetno načelo? Kaj določa vsak od vidikov?
Načelo zakonitosti je sestavljeno iz organizacijske zakonitosti in iz funkcionalne zakonitosti. Organizacijska zakonitost pomeni, da je orgaizacije uprave določena z zakonom, torej upravni organi se določajo samo z zakonom. To načelo pa ni izpeljano dosledno, saj se z zakonom ustanavljajo samo ministrstva in vlada, nekateri drugi organi v sestavi pa so ustanovljeni tudi na podlagi pzp. Funkcionalna zakonitost pa pomeni, da so upravni organi pri svojem delovanju vezani na ustavo in zakon. Funkcionalna zakonitost pa ima pozitivno in negativno plat. Pozitivni vidik pomeni, da je z ustavo in zakonom določeno, za kaj je pristojna uprava in sama si ne more določati svojih pristojnosti. Negativna plat pa določa, da upravni organi pri svojem delovanju ne smejo preseči meje njenega delovanja, ki ji jih določata zakon in ustava (torej npr. ne smejo originarno določati pravic in obveznosti).
Za skladnost pzp in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z zakoni in ustavo, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Kateri so ti pogoji? (3)
- pogoj je, da ima organ pooblastilo za izdajo tega pzp (generalno pooblastilo ali pa posamično pooblastilo v primeru nosilcev javnih pooblastil).
- Zahteva po derivativnosti: pzp ne smejo neke materije originarno urejati, ampak lahko samo (drivativno) urejajo materijo, ki jo je originarno uredil zakon, ne smejo torej urejati nečesa, kar ne izhaja iz zakona. PZP so izvršilni predpisi in so namenjeni podrobnejšemu urejanju materije, ki je sicer že urejena v zakonu.
- Zakonski pridržek: če je neka materija izrecno pridržana zakonskemu urejanju, potem pzp tega ne smejo urejati, npr. ne smejo določati pravic in obveznosti. *kriterij bistvenosti pomeni, da lahko pzp urejajo samo tisto materijo, ki ne bistveno posega v pravni položaj posameznikov.
Legalitetno načelo velja tudi v primeru odločanja o konkretnih upravnih zadevah (pri izdaji posamičnih pravnih aktov). Iz katerih dveh vidikov je načelo zakonitosti sestavljeno v tem primeru? Kaj vsak od vidikov določa? Iz katere določbe URS izhaja vezanost upravnih organov na načelo zakonitosti pri izdaji posamičnih pravnih aktov?
Posamični predpisi morajo biti v skladu z URS, zakoni in pzp. Načelo zakonitosti v primeru izdajanja posamičnih pravnih aktov ima dva vidika: procesni vidik in materialni vidik. Upravni organi, ki odločajo o posamičnih pravnih aktih, torej o priznanju pravice ali naložitvi obvzenosti, morajo ravnati po pravilih (splošnega) upravnega postopka - to je procesni vidik. Materialni vidik pa pomeni, da so organi vsebinsko vezani na ustavo, zakone in druge pzp. Pri diskrecijskem odločanju pa ne velja absolutno načelo zakonitosti, ampak relativno. Vseeno pa velja asolutna vezanost na proesni vidik, čeprav organ odloča po prostem preudarku.
153/4 URS določa, da morjao biti posamični akti in dejanja državnih organov, organov sls in nosilcev javnih pooblastil skladna z zakonom ali zakonitim predpisom. Zakoniti predpis je pzp, ki temelji na zakonu, ima zakonsko podlago.
Kaj pomeni načelo exceptio illegalis? Iz katere ustavne določbe izhaja? Ali lahko sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti pzp, če meni, da je le ta nezakonit?
EiI je institut, ki pripada samo sodiščem in ne upravnim organov. EI pomeni spregled pzp pri odločanju sodišča, če slednje meni, da je predpis v neskladju z ustavo in zakonom. V takem primeru mora samo opraviti presojo ustavnosti in zakonitosti takega predpisa. Če meni, da je predpis nezakonit, potem mora odkloniti uporabo tega prepdisa in odločitev opre na hierarhično višji pravni akt (zakon). Ne more pa sprožiti postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti pred UST, to lahko naredi samo v primeru, če meni, da je zakon neustaven, saj ni pristojno za presojanje ustavnosti zakona. To izhaja iz 125. člena Ustave, ki določa, da so sodišča vezana samo na zakon in ustavo.
Ali lahko upravni organi uporabijo institut EI? Iz katere ustavne določbe to izhaja? Kateri dve teoriji sta se razvili s tega vprašanja?
Ne, upravni organi nimajo možnosti uporabiti instituta EI, ker je slednji pridržan samo sodni veji oblasti. To, da upravni organi ne morejo uporabiti EI, izhaja tudi iz 153/3 URS, ki govori o tem, da so upravni organi vezani na Ustavo, zakon in podzakonske predpise.
Glede vezanosti upravnih organov na podzakonske predpise, sta se razvili dve teoriji. Ena govori o relativni vezanosti upravnih organov na pzp, druga pa o absolutni vezanosti na pzp. Po relativni teoriji so upravni organi še vedno vezani k uporabi določenega nezakonitega pzp, vendar lahko odločijo v skladu z namenom, ki izhaja iz zakona, na katerem temelji pzp. Absolutna vezanost pa govori o tem, da morajo upravni organi uporabiti nezakonit predpis, nanj so vezani asolutno. Novejša sodna praksa je šla bolj v prid relativni vezanosti na pzp, torej upravni organi bi lahko uporabili nezakonit predpis in ga razlagali v skladu z namenom zakona, če je takšno razlago podalo sodišče v sodbi, ko je presojalo primer s podobnim dejanskim stanjem.
Kako imenujemo pooblastilo, s katerim zakonodajalec v zakonu pooblasti vlado ali upravni organ za izdajanje pzp za izvrševanje zakona, tega pooblastila pa ne dopolni z vsebinskimi kriteriji? Kaj je težava takšnega pooblastila?
V tem primeru govorimo o bianko pooblastilu. Bianko ali golo pooblastilo lahko prepoznamo na podlagi več kriterijev: recimo prvi je ta, če je z njim naloženo ministru ali vladi, naj s pzp uredi materijo, ki bi morala biti urejena z zakonom (ne smemo poabiti, da morajo pravni naslovniki svoj pravni položaj ugotoviti iz zakonskih določb, pzp te določbe samo podrobneje razčlenjujejo). Drug kriterij pa je recimo, če niso dana nobena navodila, pogoji, na podlgi katerih bi bilo upravno delovanje zamejeno. Bianko pooblastilo je zaradi tega neustaven institut.
Pojasnite kakšna je vsebina načela pravne države, ki ga URS ureja v 2. členu. Kakšna 3 temeljna načela iz njega izhajajo? Ali jih URS izrecno omenja?
Temeljna zahteva, ki izhaja iz načela pravne države, je to, da mora biti ravnanje državnih organov pravno vezano, ne smejo ravnati samovoljno. Temljna načela, ki izhajajo iz načela pravne države in jih je razvilo UST v svoji praksi, so: načelo sorazmernosti, načelo zaupanja v pravo in načelo jasnosti in določnosti. URS jih nikjer ne omenja izrecno.
Ali načelo pravne države zavezuje samo zakonodajalca pri pravnem normiranju ali tudi druge veje oblasti? Pojasnite.
Ne, načelo pravne države zavezuje vse veje oblasti, posega na vsa področja delovanja države. Zavezuje tako zakonodajalca, ko izdaja zakone, zavezuje sodno vejo oblasti, ko razlaga zakonske in ustavne določbe in nenazadnje zavezuje tudi izvršilno in upravno vejo oblasti. Sploh slednjo, saj je njeno ravnanje pogojeno z ustrezno zakonsko in drugo pravno podlago. Pravna narava tega načela je zavezujoča.
Kako je sestavljeno ustavno načelo sorazmernosti (iz katerih elementov)? Kdaj se to načelo uporablja?
Preden se lahko sodišče spusti v uporabo strogega testa sorazmernosti, mora najprej biti izpolnjen test legitimnosti. Slednji test omogoča presojo, ali se z nekim posegom dosega ustavno dopusten cilj. Če ne gre za ustavno dopusten cilj, potem se sodišče sploh ne spušča v nadaljni test sorazmernosti.
Test sorazmernosti je sestavljen iz 3 korakov: 1. ali je ukrep primeren za dosego ustavno dopustnega cilja, 2. nujnost, torej ali z blažjim ukrepom ni mogoče doseči tega ustavno dopustnega cilja in 3. test sorazmernosti v ožjem smislu, s katerim se presoja pomen ustavno dopustnega cilja in posledicami, ki jih ukrep dosega.
Test sorazmernosti se (drugače kot test arbitrarnosti) uporabi v primeru, ko gre za kolizijo med dvema pravicama, država v pravice ne sme posegati arbitrarno, brez legitimno določenega cilja.
Kaj pomeni pridržek zakona?
Pridržek zakona pomeni, da lahko po ustavi samo zakon omeji določeno pravico. Torej, če je z ustavo določeno, lahko zakon to pravico omeji (pri tem ni potrebno izpeljati strogega testa sorazmernosti). Če pa zakonskega pridržka ni, potem pa mora biti izpolnjen test sorazmernosti.
Kdaj se šteje, da je predpis z vidika jasnosti in določnosti skladen z URS?
Predpis je skladen z URS glede zahteve po jasnosti in določnosti, če je tak, da se lahko njegovo vsebino razume oz. je mogoče ugotoviti vsebino norme s pomočjo razlage. Predpis postane sporen takrat, ko niti s pomočjo razlagalnih metod ne moremo ugotoviti vsebine predpisa.
Jasnost pomeni, da je predpis tak, da ga lahko razume tudi pravni laik. Določnost pa pomeni, da je mogoče ugotoviti njegovo vsebino.
Kaj pomeni retroaktivnost?
Katero pravno vrednoto skuša zaščititi prepoved retroaktivnosti splošnih pravnih aktov?
Pod katerimi pogoji je retroaktivnost v slovenskem pravnem redu dopustna?
Retroaktivnost pomeni povratna veljava predpisov, predpis posega v že zakjučena pravna razmerja in je zato poseg v načelo pravne države (načelo zaupanja v pravo) in v 155. člen URS. Gre v bistvu za pravico, ki je izraz načela zaupanja v pravo. Načelo zaupanja v pravo zahteva, da predpisi veljajo za naprej, torej da se lahko naslovniki seznanijo s pravno normo in ravnanje temu prilagodijo. Povratna veljava pa je dovoljena samo pod pogoji iz 155/2: če imajo naravo retroaktivnosti samo posamezne določbe zakona, če to zahteva javni interes (javni interes mora zakonodajalec utemeljiti na stvarno utemlejenem razlogu) in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Kdaj govorimo o pridobljenih pravicah?
Pridobljene pravice so tiste pravice, ki so individualizirane, torej jih je oseba pridobila na podlagi dokončne upravne odločbe ali pravnomočne sodne odločbe. Prav tako to niso samo ustavne pravice, ampak so tudi premoženjske pravice, načeloma so vse pravice varovane pred retroaktivnostjo.
Ali je mogoče dopustiti povratno veljavo predpisov, četudi se s tem posega v že pridobljene pravice? Pojasni!
Prepoved retroktivnosti je pravica posameznika in se lahko vanjo poseže pod pogoji iz 15/3 URS (s pravicami drugih). Torej tak predpis, ki določa retroaktivno veljavo ne bo avtomatično neustaven, ampak je potrebno presoditi, ali je bil poseg v prepoved retroaktivnosti dopusten (poseg mora biti skladen z načelom sorazmernosti).
Opredeli nepravo retroaktivnost! V okviru katere ustavne določbe je neprava retroaktivnost varovana?
Z nepravo retroaktivnostjo označujemo pravni predpis, ki ureja razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo predpisa, vendar se še niso zaključila. Kljub formalni veljavnosti za naprej, predpis vseeno povzroči dejansko zmanjšanje pravic posameznika ali z dejanskim povečanjem obveznosti.
Varovana je v okviru načela zaupanja v pravo, ki je izpelajno iz načela pravne države.
