Tožbe proti državam članicam Flashcards
kdo pristojen in kdo lahko toži
- PRISTOJNOST: SODIŠČE v LUKSEMBURGU
- KDO LAHKO TOŽI: DRUGA DČ/EK – NIKOLI POSAMEZNIK
- EK zanimajo samo kršitve prava EU – za kršenje nacionalnega prava NE morejo biti tožene tukaj.
spremembe skozi čas
- Pred 2009: 226,227,228 PES
Po 2009 pride do preštevilčenja: 258, 259, 260 PDEU - Druga sprememba poleg preštevilčenja: 260 sprva imel le skopo določbo, Maastrichtska določba pa vanj prinese nova določila, ki omogočijo FINANČNO SANKCIONIRANJE DČ.
- Tretja sprememba prav tako zadeva 260 – prinese Lizbonska pogodba 2009 – omogoči hitrejše sankcioniranje DČ, ko gre za kršitve prava EU v obliki neimplementacije direktiv = ena od najbolj problematičnih kršitev z vidika ustreznega razvoja in delovanja EU. Namen, da DČ čim prej prenehajo s kršitvijo.
vrste postopkov
- 259 PDEU = POSTOPKI DČ PROTI DČ
- lex specialis na področju državnih pomoči, približevanja zakonodaj, sicer pa uporabimo splošni 259. člen PDEU
- do danes samo 8 takih primerov
- kadar gre za očitanje kršitve prava EU - 258 PDEU = EK PROTI DČ
- lex generalis z nekaj specialnimi določbami v 3 primerih
- 271 člen omogoča specifično tožbo določenih drugih organov, če gre za kršitve pravil v zvezi z delovanjem ECB, EIB - 260 PDEU = EK PROTI DČ
- v 1. odstavku določa, da mora DČ v primeru, ko po 258/259 ugotovijo kršitev, z njo čim prej prenehati
- Maastrichtska pogodba omogoči FINANČNO SANKCIONIRANJE DČ – danes v 2. odstavku
- Lizbonska pogodba doda nov 3. odstavek – v določenih primerih kršitev lahko sodišče že v prvi sodbi naloži finančno sankcijo
kako pravilo velja pri teh sodbah
- SODIŠČE IZDA NAJPREJ UGOTOVITVENO SODBO po 258/259 – ugotovijo kršitev – če odmislimo stroške, sodišče ne naredi ničesar drugega v teh prvih sodbah
- Če pa DČ kot od nje zahteva 260/I ne preneha z ugotovljeno kršitvijo, lahko EK v skladu z 260/II začne nov postopek proti DČ – lahko se naloži finančna sankcija
- TA DVOFAZNI POSTOPEK PO 260/III NI POTREBEN V KOLIKOR SE DRŽAVI OČITA POSEBEN TIP KRŠITVE = NEIMPLEMENTACIJA DIREKTIVE/NEOBVESTITEV KOMISIJE O IMPLEMENTACIJI DIREKTIVE. Lahko že v prvi tožbi naložijo finančno sankcijo in ne le ugotovijo kršitve.
- Če gre za kršitev česar koli drugega, finančna sankcija ne more biti takoj predlagana niti takoj naložena.
- Ker običajno v praksi med prvo in drugo sodbo (sankcijo) mine precej let, so DČ ugotovile, da je ta časovni vidik neustrezen in so glede najbolj problematičnih tipov določile hitrejše sankcioniranje in hitrejše prenehanje kršitev
Zakaj ima poleg drugih DČ EK pristojnost za vložitev te tožbe?
EK je varuhinja pogodb. Skrbi za uporabo prava EU pod nadzorom sodišča EU.
ali lahko posameznik toži DČ na sodišču EU
Posameznik DČ na sodišču EU v Luksemburgu NE more tožiti. Lahko pa posameznik toži DČ zaradi kršitve prava EU pred NACIONALNIMI SODIŠČI.
- so pa izjeme
izjeme, ko lahko posameznik toži DČ na sodišču v EU
Kljub temu prihaja do primerov, ko so posamezniki DČ tožili v LUX – zavrnjene kot nedopustne tožbe – nekje vložene kot pritožbe, nekje kot zahteva za pravno pomoč.
Prvi slovenski primer, ki je prišel v Luksemburg, je bil tak – nerazumevanje osnov delovanja prava EU. Gre za primer AČIMOVIĆ PROTI SLOVENIJI. Podoben primer je bil tudi POLANEC PROTI SLOVENIJI (ostali so še: SZARVAS proti MADŽARSKI, UZNANSKI proti POLJSKI in CR proti Latviji in SEB Banki).
kako je s tem ko posameznik toži DČ pred nacionalnim sodiščem
V primeru, ko posameznik toži DČ pred NACIONALNIMI SODIŠČI, se postopki lahko začnejo kasneje, ali pa potekajo vzporedno s postopkom pred komisijo in EU, lahko pa tudi prej. SEU državo kaznuje zaradi same kršitve prava EU, pred nacionalnim sodiščem pa je država tožena zaradi negativnih posledic, ki jih ima taka kršitev na posameznike.
kaj ko je dč tožena s strani EK ali druge DČ
KADAR JE DČ TOŽENA S STRANI EK / druge DČ, se državo sankcionira tako, da se bodisi ugotovi kršitev bodisi naloži finančna sankcija. Ko zaradi iste kršitve pred nacionalnim sodiščem toži posameznik, zahteva odškodnino, lahko pa pomaga tudi CENTER SOLVIT – če se v okviru pomoči tega centra spor z DČ razreši, tožbe ne bodo potrebne.
center solvit
v okviru EU po DČ so ustanovljeni centri – v SLO deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – namen je pomagati lastnim in tujim državljanom, kadar so njihove pravice v drugih DČ kršene
*Lahko že v okviru brezplačne uradne pomoči pride do razrešitve zadeve – vedno pa je na voljo nacionalno pravno sredstvo, ki pa se do neke mere rešujejo po UNIJSKIH PRAVILIH (DOKTRINA FRANKOVICH).
razlog za vložitev tožbe
- Kršitev prava EU.
- 258 in 259 PDEU – omenjata samo kršitev ali neizpolnitev obveznosti iz pogodb – v sodni praksi pa jasno razložijo, da niso striktno samo ta določila, ampak katero koli obvezujoče pravo EU.
- Dolžnost lojalnega sodelovanja = iz pogodb ali aktov institucij (zavezujoče sekundarno pravo)
kdo je tožen
- Vedno DČ (ima pasivno legitimacijo) – ne glede na to, kateri organ dejansko krši pravo EU.
- Tudi če je to občina, je tožena DČ.
*KRŠITEV ALI OPUSTITEV: - Zakonodajne, izvršilne ali sodne veje oblasti
- Organa DČ, občine, mesta
kako je pri ničnostni tožbi
LOČIMO TOŽNIKE V 3 KATEGORIJE (privilegirani, polprivilegirani, neprivilegirani) – neka oseba toži institucijo/organ unije – ta oseba je lahko DČ/POSAMEZNIK/OBČINA OZ. LOKALNA OBLAST. ČE ŽELI INSTITUCIJO TOŽITI MESTO/OBČINA, NE BO PRECEPIRANA KOT DČ, AMPAK KOT NEPRIVILEGIRAN TOŽNIK, TOREJ KOT PRAVNA OSEBA. To je relevantno, ker so pogoji za aktivno legitimacijo različni glede na katero od teh 3 kategorij govorimo – privilegirani lahko vložijo brez pravnega interesa, ker se ta domneva. Polprivilegirani samo za zavarovanje svojih interesov. Neprivilegirani imajo posebna pravila – občine sodijo med neprivilegirane sodnike pri ničnostni tožbi. Kjer pa kršijo pravo EU, pa ne bodo tožene one, ampak DČ.
tipi kršitev
Kršitev direktiv:
a) NEPRENOS DIREKTIVE
b) NEPRAVILEN ALI NEPOPOLN (del določb prenesen, del pa ne) PRENOS DIREKTIVE
c) NEIZVAJANJE DIREKTIVE V PRAKSI (zakonodaja uredila vsebino kot jo zahteva direktiva, a se v praksi ne uporablja)
Ostali tipi kršitev:
d) SPREJEM ZAKONODAJE V NASPROTJU S PRAVOM EU (POGODBAMI, UREDBAMI) – npr. sprejmemo zakonodajo, ki omejuje prosti pretok blaga
e) OPUSTITEV SPREJEMA UKREPOV ZA PRAVILNO IZVAJANJE PRAVA EU (zadeva Španske jagode)
f) PROTIPRAVNO RAVNANJE LOKALNIH OBLASTI
Zadeva Španske jagode
Šlo je za EK proti FRANCIJI – iz ŠPA so s tovornjaki v FRA prihajali sadje in zelenjava, med drugim tudi jagode. Zaradi teh jagod kot dela tovora so tako poimenovali case. FRA tožena, ker ko so v FRA prihajali tovornjaki s sadjem in zelenjavo, so se močno razburili francoski kmetje. Bili so ob posel zaradi skupnega trga. Zaradi nezadovoljstva so blokirali avtoceste, ustavljali španske tovornjake, zažigali blago. To so delali francoski kmetje. Država je bila tožena, ker tega ni preprečila – je pasivno opazovala, kako so fizične osebe omejevale prost pretok blaga. S svojo pasivnostjo so kršili pravo EU.
259 PDEU – POSTOPEK DČ PROTI DČ
- Preden DČ vloži to tožbo, mora zadevo predložiti EK, ki izda obrazloženo mnenje – Komisija omogoči kontradiktoren postopek, da se državi o tem ustno in pisno izrečeta. Če EK ne izda mnenja v 3 mesecih po datumu vložitve zadeve, to ni ovira, da ne vloži tožbe na sodišče. Komisija omogoči kontradiktoren postopek, da se državi o tem izrečeta.
- Kakorkoli odreagira – po 3 mesecih lahko DČ vloži tožbo na SODIŠČE.
obrazloženo mnenje
običajno izda, ko se strinja s tožečo stranko. Kadar je povsem jasno, da gre za kršitev, bo to storila, sicer ni nujno, da ga izda, četudi misli, da gre za kršitev.
koraki postopka
1) PREDLOŽITEV ZADEVE EK
- Obe DČ podata svoje mnenje
- EK izda obrazloženo mnenje v 3 mesecih ali pa ga ne izda (NI obligatorno)
2) TOŽBA NA SEU
- Ne glede na vsebino mnenja EK, tudi če mnenja NI
koliko primerov je bilo do zdaj po 259 PDEU
Do sedaj le 9 primerov 6 sodb + 1 izbris
1. IRL v. FR (58/77): spor glede uvoza ovčjih izdelkov umik tožbe
2. FR v. GB (141/78): ribiški spor je kršitev sodba
3. E v. GB (C 349/92): spor glede obdavčevanja sherryja umik tožbe
4. B v. E (C 388/95): vinski spor ni kršitve sodba
5. E v. GB (C 145/04): volitve v EP na Gibraltarju ni kršitve sodba
6. H v. SVK (C 364/10): obisk H predsednika na SVK ni kršitve sodba
7. A v. D (C 591/17): vinjete je kršitev sodba
8. SLO v. HR (C 457/18): arbitraža S ni pristojno sodba
9. CZ v. PL (C 121/21 & C 121/21 R): koncesija za delovanje rudnika lignita Turów tožba + začasni ukrep s kaznijo izbris iz registra zaradi umika tožbe (sporazumna rešitev spora)
SLO v. IT ?
Zadeva FRA PROTI UK (C-141/78): dejansko stanje
- OBDOBJE: 1978-79
- 1977 je v UK v veljavo stopil ukaz o ribiških mrežah, ki je omejil uporabo specifičnih ribiških mrež (premajhne luknje v mrežah). Želeli so zavarovati določene ribe pred pretiranim ulovom. Varujejo tudi pred soulovom (zaščitene ribe, ki so nenamerno ujete z nezaščitenimi). Prepoved premajhnih lukenj je, da se ne bi ulovile premlade ribe.
- Ladja z imenom CAP CAVAL krši določilo ukaza. Namesto dovoljenih 20% je soulov zajemal 60%. Ladja je bila zasežena + lastnik kaznovan z globo.
- FRA obvesti komisijo – ta izda obrazloženo mnenje – UK je res kršilo obveznosti iz PEGS – UK se z mnenjem ni strinjalo, FRA vlada zadevo privede pred sodišče.
stališča obeh držav
- Francije:
- FRA zatrjevala, da so ti ukrepi v izključni pristojnosti EGS – ravnajo v nasprotju z zahtevami aneksa VI Haaške resolucije – pri enostranskem urejanju je zahtevana PREDHODNA POTRDITEV EK. Nesodelovanje UK z EK je bila očitana kršitev. FRA je opozorila, da obveznega posvetovanja UK ni izvedla + sporen ukaz je v nasprotju s pravom ES. UKREP JE PREKOMEREN.
- EK podpre navedbe francoske vlade + doda, da UK ni zadostilo obveznostim iz uredbe, da DČ spremembe pravil glede ribištva predhodno obvezno najavijo - UK:
- Meni, da posvetovanje z EK ni potrebno, češ da ukaza ni mogoče razumeti v smislu enostranskega. Dodali so, da so prek spornega ukrepa uveljavili celotna, tudi specifična priporočila iz konvencije.
izrek sodišča
- Sodišče se strinja s stališčem FRA in EK – pristojnost ima zgolj skupnost. DČ pred uveljavitvijo novih pravil mora obvestiti komisijo in druge DČ. Sodišče podpre mnenje komisije. Posamezna DČ se mora že med spreminjanjem/nastajanjem takega predpisa posvetovati s komisijo + pred uveljavitvijo dobiti POTRDITEV KOMISIJE.
- ANEKS VI JE TREBA RAZUMETI TAKO, DA JE VSAK UKREP DČ, KI NI UKREP SKUPNOSTI, ENOSTRANSKI UKREP.
S tem ko UK ni storilo nič od tega, ni izpolnilo svojih obveznosti iz PEGS. - Nikdar v praksi pri diplomatskih sporih ne gre zgolj za en dogodek – ozadje spora je bistveno širše
kaj je tukaj zanimovst glede samega postopka
EK JASNO POVE, DA GRE ZA KRŠITEV + IZDA OBRAZLOŽENO MNENJE. To se ne zgodi v vseh postopkih po 259 PDEU. V ugotovitvenih, deklaratornih sodbah je prva točka vedno ugotovitev kršitve, zadnja točka pa je vedno obravnava stroškov.
kakšno pravilo je pri izgubi ene stranke
- Kdor izgubi, plača.
- Stroške sodišča pa stranke ne plačujejo. V SLO v ta namen plačamo sodno takso, pri sodišču EU pa se to financira iz budgeta EU.
Zadeva RIOJA - BEL PROTI ŠPA - VINSKI SPOR (C-388/95): DEJANSKO STANJE
- Belgija (države intervenientke DAN, NIZ, FIN, UK)
- Španija (države intervenientke ITA, POR, KOMISIJA EU)
- Sestava: 11 sodnikov
- 1994 BEL opozori komisijo, da ima Španija v veljavi zakonodajo, ki je v nasprotju s 34. členom Pogodbe.
S tem naj ŠPA ne bi spoštovala obveznosti iz PEU. - Španija ima v veljavi zakon o osnovnih pravilih v zvezi z vinsko trto, vinom in žganimi pijačami. Vino mora biti stekleničeno v kraju izvora/produkcije – velja le za vino, ki je namenjeno izvozu. Zakon pa določa, da minister za kmetijstvo podeli ta naziv in določi odbor, ki bo to nadzoroval. Naziv dobi vino iz regije LA RIOJA – uveljavljena pravila RIOJA RULES – stekleniči se le v registriranih kleteh, posebnih steklenicah + soglasje Sveta. BEL je hotela sama stekleničiti to vino.
RELEVANTNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI
- 5.člen PES (4.člen PEU)
- 34.člen PDEU
- Uredba št. 823/87, 18. člen – omogoča, da DČ uvede strožje ukrepe za transport vina na njenem ozemlju.
- Tožniki v teh postopkih poiščejo najširšo možno paleto členov, ki naj bi bili kršeni.
BEL se sklicuje na predhodno sodbo, kjer je sodišče ugotovilo, da dodatna pravila niso v skladu s 34 PDEU. DČ se je sklicevala na 36.člen PDEU – izjeme od 34.člena. Sklicujejo se na varstvo industrijske in poslovne lastnine. - Sodišče poudari, da 18. člen uredbe ne dovoljuje DČ, da postavi pogoje, ki so v nasprotju s pogodbenimi pravili.
- Primer, ko komisija obrazloženega mnenja ni izdala, ker meni, da ni kršitve – se v postopku postavi na stran Španije.
stališče Belgije in Španije
- STALIŠČE BELGIJE
Belgija je trdila, da je dekret nespremenjen in zato še vedno v neskladju z ugotovitvami sodbe Delhaize.
Španija trdi, da so predpisi v skladu s pravom skupnosti + druge DČ imajo podobne določbe. Po navadi trditve o drugih DČ niso sprejete.
2 GLAVNI VPRAŠANJI
- Ali pogoj ustvarja omejitev prostega pretoka dobrin
- Ali obstaja splošni interes, da se pretok prepove - STALIŠČE ŠPANIJE
Španija reče, da je namen, da se prepove nepravilno in nenadzorovano uporabo označbe porekla. Poudari razliko s primerom Delhaize.
ugotovitev sodišča
- Pravila imajo učinek omejevanja po 34. členu. Zanimalo jih je še, ali obstajajo utemeljeni razlogi za omejitev.
- KER ZAKONODAJA NI IZČRPNA, OMOGOČA DČ, DA DOLOČI STROŽJA PRAVILA.
- Španija reče, da je stekleničenje sestavni del postopka + ohranja se specifična funkcija označbe porekla + restriktivne določbe so upravičene na podlagi 36. člena.
- Španska pravila se lahko štejejo za združljiva s pravom skupnosti, če so ti utemeljeni razlogi nujno in sorazmerno sredstvo za ohranitev porekla.
- UTEMELJENOST RAZLOGOV = Namen je zaščita pred neupravičeno uporabo – treba je nadzorovati tudi stekleničenje.
IZREK SODIŠČA
- ŠPA pravila so skladna s pravom EU. TOŽBA SE ZAVRNE .
- KAKO JE BIL PRETOK BLAGA (VINA) OMEJEN? Vina niso smeli izvažati v sodih, morali so ga že ustekleničenega kupiti. Gre za količinsko omejitev in ukrep z enakovrednim učinkom.
Dodatne izjeme poleg 36.člena je sodišče razvilo v svoji praksi.
Zadeva Španija proti UK (C-145/04): dejansko stanje
- Dovolijo, da na volitvah sodelujejo tudi osebe iz Gibraltarja.
- Izhodišče: Sodba MATTHEWS PROTI UK – v Gibraltarju niso izvedli volitev v EP.
POLOŽAJ GIBRALTARJA:
- Kolonija britanske krone in ni del UK
- V skladu s pravom skupnosti je evropsko ozemlje
- Gibraltar pridobi volilno pravico za EP leta 2003
- Za njegove zunanje odnose je pristojna DČ = UK.
- Notranje pristojnosti urejajo tam pristojni ministri. Ima lastno pravosodje.
- Pomembna PRILOGA – UK naj uporablja določbe akta samo v zvezi z UK.
- V povezavi s sodbo Matthews se UK zaveže, da bo izpolnila obveznosti iz sodbe in zagotovila ustrezne spremembe, da bo prebivalcem Gibraltarja omogočeno voliti.
- OSEBA LAHKO VOLI V EP, ČE JE NA DAN VOLITEV VPISANA V GIBRALTARSKI SODNI REGISTER. Osebe pod pogojem stalnega prebivališča dobijo pravico voliti v parlament.
stališče Španije
Španija zatrjuje neskladnost EPRE s pravom skupnosti. UK je razširili volilno pravico v okviru možnosti prostega urejanja – akt iz 76 ne obravnava volilne pravice, zato se uporabljajo nacionalne določbe + nikjer ne piše, da mora biti volilna pravica za volitve v EU omejena samo na prebivalce EU.
- tožbeni razlog
- Španija zatrjuje, da je UK s podelitvijo volilne pravice kršila člene pogodbe – določbe pogodbe vzpostavljajo vezo med državljanstvom EU in pravico biti voljen/voliti na volitvah EU. Volilna pravica je lahko priznana samo članom EU. Vsakršna razširitev na druge osebe bi mogla biti določena s Pogodbo/sekundarnim pravom.
Meni, da so osebe, ki imajo pravico voliti določena s 189 in 190 PES. - VSAK DRŽAVLJAN UNIJE in ne izraz VSAKA OSEBA – Španija argumente opredeljuje s tem, da naj bi bil NAROD v smislu NACIJA v smislu DRŽAVLJAN
- Pogodba o ustavi za Evropo → zveza med volilno pravico in državljanstvom unije ni več domnevna, ampak IZRECNA.
- UK meni, da je imelo pravico razširiti volilno pravico, ker nobena določba prava skupnosti temu naj ne bi nasprotovala – pri tem ga podpre tudi Komisija.
- Pravica voliti in biti voljen v DRŽAVI ČLANICI BIVANJA. Izraza DRŽAVLJAN ali DRŽAVLJAN UNIJE nista bila uporabljena.
- UK je zakonodajo sprejelo zaradi uskladitve s sodbo ESČP Matthews. Člen 8 akta iz leta 76 določa, da volitve v vsaki DČ urejajo nacionalni predpisi – ne določa natančno kdo ima volilno pravico, zato ne izključuje, da oseba, ki ni državljan unije, ne bi imela možnosti voliti.
- tožbeni razlog
Nasprotje med EPRO iz 2003 in prilogo 1 k aktu iz 76. UK se je zavezala, da bo zagotovila spremembe – Španija reče, da bi zadostovalo, da bi volilno telo Gibraltarja vključijo v volilno enoto UK – UK reče, da je to naredilo.
Sodišče za oba tožbena razloga reče, da nista utemeljena
izrek
- Tožba se zavrne
- Stroške plača ŠPA
- Komisija ES nosi svoje stroške
Obravnava enega izmed najhujših diplomatskih sporov (poleg SLO in HR) in zelo kompleksno pravno temo. Sodišče in EK sta se trudila, da bi se DČ zunajsodno pogovorili in sporazumeli. Spor do neke mere rešijo s sklicevanjem na primer Matthews.
Zadeva Madžarska proti Slovaški (C-364/10): DEJANSKO STANJE
21.8.2009 se naj bi madžarski predsednik udeležil slovesnosti ob odkritju kipa svetega Štefana na Slovaškem. 20. avgust je na MAD nacionalni praznik, ko se spominjajo prvega kralja svetega Štefana. 21. avgust – na ozemlje češkoslovaške so zakorakale zaveznice varšavskega pakta, med katere spada tudi Madžarska – zato SLK prepove vstop madžarskemu predsedniku – veleposlaništvu pošljejo verbalno noto.
Direktiva 2004/38
- DČ mora dovoliti državljanom DČ vstop na ozemlje. Ureja omejitev vstopa na ozemlje druge DČ – samo zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja – biti morajo v skladu z načelom sorazmernosti in temeljiti morajo na osebnem obnašanju posameznika (ki predstavlja neko resno grožnjo).
- Zadevani posameznik mora biti pisno obveščen o omejitvi – temeljito obrazloženo + navedeno pravno sredstvo, ki mu je na voljo + rok in kam se lahko vloži.
- MAD predsednik tisti dan ni vstopil na ozemlje SLK – MAD reče, da ni veljavne pravne podlage za zavrnitev vstopa. Rečejo, da razlogi niso zadostno obrazloženi + niso navedli pravnega sredstva. Zatrjujejo, da je SLK kršila pravo EU.
. MAD je za mnenje zaprosila podpredsednika EK – obrazloži člene direktive in predlaga konstruktiven dialog med DČ – ugotovijo, da to ne bo mogoče – srečata se predsednika vlad in vztrajata pri svojih stališčih. - SLK odgovori na obtožbo in trdi, da ni kršila prava EU.
MAD na EK naslovi pritožbo, naj se odloči o neizpolnitvi obveznosti po 258 PDEU.
stališče Madžarske
- Očita kršitev po 21 PDEU – prosto gibanje in bivanje na ozemlju DČ. EK v svojem odgovoru potrdi, da imajo državljani EU to pravico, a izpostavi, da si DČ po mednarodnem pravu pridržijo pravico o vstopu voditelja na ozemlje članice – to vprašanje je zunaj prava EU.
- Državi bi se morali zediniti za kak obisk je šlo – ogled kot posameznik NI enak ogledu kot voditelju.
EK zavzame stališče, da SLK ni kršila prava EU. - MAD predloži zadevo po 259 PDEU – EK spet poda mnenje, da SLK ni kršila prava EU. Obrazloženo mnenje je bilo tu izdano da ne gre za kršitev.
- tožbeni razlog: Ali je sodišče pristojno?
SLK pravi, da ni – uporabi se mednarodno pravo in ne pravo EU. MAD reče, da to ni res – da lahko vedno posredno prek 258 ali neposredno prek 259 toži pravo EU, če misli da gre za kršitev.
KER SE DRŽAVI OČITA KRŠITEV PRAVA EU, SMO PRISTOJNI.
Sodišče odloči, da je pristojno za sojenje o zadevi, ker mora ugotoviti obseg prava EU in ali je prišlo do neupoštevanja + da ugotovi, ali se pravo EU sploh uporablja.
- tožbeni razlog: MAD trdi, da je SLK kršila 21 PDEU in direktivo 2004/38
Če bi zakonodajalec želel navesti izjeme, bi to navedel v direktivi. SLK se s tem ne strinja – izjeme so urejene z mednarodnim običajnim pravom in konvencijami.
Sodišče se strinja s SLK – če DČ ne bi mogla omejiti vstopa voditelja druge DČ, bi zaradi imunitete to pomenilo, da ne morejo ne preprečiti vstopa, ne izgnati iz države. Sodišče vztraja, da voditelj nima enakega statusa kot drugi državljani, zato ne veljajo enaki pogoji za vstop.
- tožbeni razlog: MAD trdi, da je SLK zlorabila pravo EU za dosego političnih ciljev
SLK reče, da pravo EU ni uporabljeno. Sodišče reče, da sicer v noti so uporabili direktivo, a so jo uporabili napačno. 2 SUBJEKTIVNA POGOJA: obetati si morajo korist + umetno ustvariti pogoje za uporabo predpisa. Niso pa bili spoštovani niti formalni pogoji za uporabo direktive – nota ni bila vročena predsedniku neposredno, naslovljena je bila na MAD veleposlaništvo na SLK – verbalno noto je izdalo Ministrstvo, ki ni pristojno za to.
Sodišče izpostavi, da le navedba direktive ne more povzročiti dejanske uporabe. Očitek je neutemeljen.
- in 5. tožbeni razlog
4) MAD navaja, da bo SLK morda ponovno kršila PEU
Sodišče reče, da se členi ne navajajo na prihodnje morebitne kršitve.
5) MAD želi, da Sodišče opredeli uporabo pravil mednarodnega prava
Sodišče reče, da direktiva velja za vse ostale državljane EU – očitek ni dopusten, ker to za naš primer ni relevantno.
izrek
Noben očitek ni utemeljen → tožba se zavrne, MAD mora plačati stroške.
Zadeva Avstrija proti Nemčiji (C-591/17): dejansko stanje
- Primer zanimiv, ker obravnava tematiko prostih pretokov in zelo podoben primer smo srečali tudi v Sloveniji v primeru slovenskih vinjet.
Leta 2013 je v Nemčiji stranka CSU napovedala, da hoče bolj sankcionirati tuje voznike (da plačajo večji del bremena). Sprejmeta se 2 pomembna zakona:
- Infrastrukturni zakon
- Davčna olajšava za voznike vozil, registriranih v NEM
- Zakona sprejeta v enakem časovnem obdobju – dajatev za uporabo avtocest je enaka davčni olajšavi za voznike z vozili, registriranimi v NEM.
- VSI NAJ BI PLAČALI UPRABO ZVEZNIH CEST, AMPAK VSI Z NEMŠKIMI VOZILI SO UPRAVIČENI DO OLAJŠAVE, KI JE ENAKA ZNESKU DAJATVE ZA UPORABO ZVEZNIH CEST.
- UGOTOVITEV: Kdor ima registrirano vozilo v NEM, ne plača ničesar – bremeni le tujce.
- Gre za POSREDNO DISKRIMINACIJO.
- Davek v NEM ni bila ena vrednost, ampak so določili tabelo, v kateri so različne dajatve glede na vrsto in motor vozila. Zakona sta bila časovno in vsebinsko povezana.
kdo vloži prvo tožbo
VLOŽI EK PO 258 PDEU
- Skupne učinke zakonov je grajala komisija – pošlje 2 opomina in leta 2016 obrazloženo mnenje.
- Med komisarko za promet (Violeta Bulc) in ministrom za promet pride do soglasja, ker so predstavili predlog sprememb – EK se odloči, da konča postopek. Postopek se prekine.
kdo vloži drugo tožbo
AVSTRIJA PO 259 PDEU
- Avstrija še vedno meni, da gre za kršenje prava EU – INTERES kot sosednje DČ – veliki ekonomski učinki na državljane Avstrije. AVS zaprosi EK za mnenje. Nemčija zavrne očitke. Na zaslišanju pred EK ta ni naredila ničesar – ni izdala obrazloženega mnenja.
- 12.10.2017 AVS vloži tožbo po 259 PDEU proti NEM. Na strani AVS intervenira NIZ, na strani NEM pa intervenira DAN. Zakaj? EKONOMSKI INTERES NIZOZEMSKE + DANSKA IMA ENAK SISTEM KOT NEMČIJA.
- AVS je tožila NEM zaradi neizpolnitve obveznosti – graja skupni učinek zakonov. Sodišče ugotovi, da je med spornima ukrepoma povezava in v ČASOVNEM in VSEBINSKEM smislu – iz vidika prava EU, posebej iz 18. člena, upravičena presojati skupaj – to tekom cele sodbe presoja skupaj
kateri členi naj ne bi bili izpolnjeni
ČLENI PDEU, KI NAJ JIH NEM NE BI IZPOLNILA:
- 18 diskriminacija glede državljanstvo
- 34 prepoved količinskih omejitev pri uvozu
- 56 omejitve glede svobode opravljanja storitev
- 92 prevozniki drugih držav znotraj DČ
Očitki AVS proti NEM temeljijo na zgoraj naštetih členih.
- očitek: Kršitev 18. člena zaradi skupnega učinka spornih nacionalnih ukrepov
- AVS trdi, da skupni učinek diskriminira državljane drugih DČ – gre za izpolnitev volilne obljube, kjer so želeli finančno obremeniti tujce.
- Nemčija reče, da se ukrep izvaja zaradi varstva okolja in se sklicuje na direktivo o evro vinjeti.
- Sodišče ugotovi, da uvajanje spornega plačila dajatve ni sporno, je pa sporno da na koncu breme nosijo samo tuji državljani – ker nimajo davčne olajšave so obravnavani slabše. Rečejo, da ne sledijo varstvu okolja, ker na eni strani uvajajo olajšave. Kombinacije ukrepov ni mogoče utemeljiti niti z direktivo o evro vinjeti – nima veze s tem primerom.
- NEM NI IZPOLNILA OBVEZNOSTI IZ 18. ČLENA.
- očitek: Kršitev 18. člena zaradi ureditve in uporabe dajatve za uporabo infrastrukture
Nemčija trdi, da se ukrepi izvajajo za vse voznike, ne glede na DČ. Naknadna izterjava dajatve pa je namenjena temu, da bo dajatev res plačana.
Sodišče ugotovi, da dejanska okoliščina na koncu je neizogibna posledica objektivnih razlik med vozniki vozil – v teh okoliščinah različno obravnavanje (plačilo varščine pred pobegom iz države) je dopustno.
OČITEK ZAVRNEJO.
- očitek: 34 in 56 PDEU
Avstrija trdi, da posegajo v načelo prostega pretoka, ker se podraži strošek poti – to vpliva na konkurenčnost. Nemčija reče, da olajšave nimajo čezmejnih učinkov. Dodatni strošek je zanemarljiv.
Sodišče se ne strinja z NEM in reče, da je prost pretok blaga eno temeljnih načel PDEU – čeprav se dajatve ne pobirajo na proizvod, kljub temu vpliva na blago, ki se prevaža z vozili po 3,5 ton.
NEMČIJA NI IZPOLNILA OBVEZNOSTI.
- očitek: 92 PDEU
- Nujni pogoj za neuporabo tega člena v praksi je sprejetje sekundarne zakonodaje. NEM se nanaša na direktivo o evro vinjeti – trdi, da lahko kot sekundarna zakonodaja vpliva, da država sama določa diskriminatorne oblike dajatev.
- Sodišče reče, da ta direktiva s tem nima veze in se tukaj ne more uporabiti. Ni sporno plačilo dajatve, ampak POSREDNA DISKRIMINACIJA. Lahek prevoz do 3,5 ton ni urejen z nobeno sekundarno zakonodajo, zato DČ ne sme posegati v 92 PDEU.
Sodišče junija 2019 izda sodbo. Nemčija nosi 3/4 stroškov, ker so bili utemeljeni 3 očitki. Intervenientki nosita svoje stroške, Avstrija pa 1/4 stroškov.
Mnenje AG → ni se strinjal s Sodiščem – reče, da ne prihaja do kršitve v nobenem očitku.
Zadeva Slovenija proti Hrvaški – ARBITRAŽNI SPORAZUM (C-457/18): DEJANSKO STANJE
Do 2001 SLO in HR vodita pogajanja o mejni črti – neuspešno.
2009 podpišemo arbitražni sporazum, ki stopi v veljavo leta 2010.
SLO kot pogoj HR za pristop k EU postavi zavezo k spoštovanju arbitražnega sporazuma.
Neuradna komunikacija med slovenskim arbitrom in agentko – to privede do odstopa. 2015 HR odstopi od arbitraže na podlagi 60. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.
2016 – arbitražno sodišče razsodi o procesnem vprašanju
2017 – arbitražno sodišče izda arbitražno razsodbo
PREDHODNI POSTOPEK
Poteka pred EK – SLO 2017 opozori o kršitvah, 2018 predloži zadevo po 259 PDEU. Ustne obravnave se udeležita obe državi – komisija ne izda obrazloženega mnenja.
POSTOPEK PRED SODIŠČEM
Hrvaška vloži ugovor nedopustnosti na slovensko tožbo.
2019 HR vloži predlog za izločitev internega delovnega dokumenta komisije, sledi predložitev dokumentov obeh strank.
Obravnava v zvezi z ugovorom poteka istega leta (2019
TRDITVE STRANK
Slovenija ima 6 tožbenih razlogov.
Slovenija trdi tudi, da se v sodbi sklicuje na primarno in sekundarno pravo EU in da je sodišče pristojno odločati o mednarodnem pravu, ker je meja mednarodno pravo. EU je bila priča podpisa arbitraže.
Hrvaška trdi, da je tožba nedopustna, saj gre za dokumente mednarodnega prava. Trdijo, da arbitražna razsodba ni samoizvršljiva.
kako je sodišče potem odločilo
Sodišče je potem odločilo v 3 točkah:
- INTERNI DELOVNI DOKUMENT EK v zvezi z mnenjem njene pravne službe NI relevanten in se ga lahko izloči iz spisa
- SODIŠČE EU NI PRISTOJNO ODLOČATI O TOŽBI RS
- RS plača stroške
Slovenija ni zaprosila za dovoljenje komisije, da bi lahko interni dokument javno uporabila. Slovenija si je ta dokument prizadevala uporabiti, ker je pravna služba komisije komisiji podala mnenje, s katerim se je strinjala s Slovenijo. Slovenija je zato vedela, zato je želela to predložiti kot dokaz – HR trdi, da gre za interni dokument in sodišče se strinja z njo. Sodišče reče, da je bila objava na hiperpovezavi nedopustna in da to ne pomeni, da gre za javni dokument
AKCESORNOST/ANCILARNOST obveznosti prava EU
– kljub pomoči pri doseganju arbitraže s strani EU, ta NI del prava EU – iz pogodb izhaja, da Sodišče nima te pristojnosti. Vse kršitve, na katere se je sklicevala RS bi res bile po pravu EU ob predpostavki, da arbitražni sporazum velja – če je dvom o njegovi izvršitvi, o tem sodišče ne more odločiti
kdaj se kršitve po pravu EU ne da presojati
- DOKLER JE VELJAVNOST ARBITRAŽNE ODLOČBE V ZRAKU, SE KRŠITVE PO PRAVU EU NE DA PRESOJATI!
- Kljub temu da je EU bila priča podpisa, ni pristojna presojati veljavnost arbitražne razsodbe, ki je del mednarodnega prava in ne prava EU – posledično, ker ne vemo ali je razsodba veljavna ali ne, ne moremo presojati prava EU, ker so kršitve le ancilarne (dodatek k) obveznostim iz prava EU.
258 PDEU – POSTOPEK EK proti DČ
258 PDEU
Če komisija meni, da DČ ni izpolnila neke obveznosti iz pogodb, poda o zadevi OBRAZLOŽENO MNENJE potem, KO JE TEJ DRŽAVI OMOGOČILA, DA PREDLOŽI SVOJE PRIPOMBE.
Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku (OBIČAJNO 2 MESECA), ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži sodišču
obrazloženo mnenje
je izdano v predsodni fazi (običajno zadnji dokument te faze). Zelo pomemben dokument predsodne faze je tudi URADNI OPOMIN = LETTER OF FORMAL NOTICE.
Že pred tem lahko poteka izmenjava stališč o zatrjevani kršitvi prava EU med DČ in EK.
koraki postopka
- administrativna=predsodna faza
- sodna faza
a) tožba na SEU (2. odstavek)
b) sodba sodišča
1) ADMINISTRATIVNA = PREDSODNA FAZA
Odvija se pred Evropsko komisijo. Začne se z izdajo URADNEGA OPOMINA. Pred administrativno fazo, pa je lahko NEFORMALNO PISMO EK DČ. Primer v zadevi vinjet proti Sloveniji (avstrijski in italijanski avto moto klubi so se pritoževali, ker naj bi bile vinjete samo letne in polletne, krajše pa ne).
i) PREDFORMALNA FAZA = pogajanja z izmenjavo stališč med EK in DČ (1. odstavek omenja posredno)
- Pismo s strani EK
- Rok za odgovor s strani DČ (kratki roki: dovoljeni, če gre za nujne zadeve + o rokih odloča SEU)
- Postopek se lahko zaključi, če pa EK ni zadovoljna (npr. slovenske vinjete), izda uradni opomin in nadaljuje v 2. fazo
ii) FORMALNI DEL = FORMALNA FAZA (1. odstavek izrecno omenja le točko b)
a) URADNI OPOMIN EK proti DČ
b) OBRAZLOŽENO MNENJE EK
URADNI OPOMIN v formalni vazi
V uradnem opominu EK določi rok za odgovor. Gre za formalno pismo DČ o konkretni kršitvi – navede kršitev, zaprosi DČ za pojasnila/odgovor/razloge za tako ravnanje. V določenem roku mora odreagirati. Rok za izdajo UO ni nikjer določen, običajno pa je par mesecev. Avtomatična izdaja v primeru poteka implementacijskega roka/neobveščanja o implementaciji.
Izjava o začetku postopka + predstavitev relevantnih dejstev + navedba kršene določbe prava EU + določitev roka za odgovor (običajno 2 meseca)
Če država ne sodeluje, že neodziv predstavlja kršitev (DUTY OF COOPERATION). Komisija se odloči, ali bo vztrajala pri tem, da gre za kršitev in zahtevala odpravo, ali pa se bo državi zahvalila in zaključila postopek.
OBRAZLOŽENO MNENJE v formalni fazi
- EK ga izda, če ni zadovoljna z odgovorom na opomin. Natančnejša opredelitev in obrazložitev kršitve. Pravna definicija je natančna in končna – ne more v tožbi komisija kakor koli širiti očitkov iz obrazloženega mnenja. EK NE DOLOČA VEČ ROKA ZA KAKŠEN ODGOVOR V SMISLU PISNIH POJASNIL!
- Določen je rok za prenehanje kršitve → v praksi pogosto kljub roku DČ še vedno odgovarjajo na obrazloženo mnenje – EK je tako benevolentna, da se z DČ še vedno pogovarja in malo čaka, da bi vložila tožbo na sodišče, a običajno se izkaže, da z odgovori na obrazloženo mnenje, ki sploh niso predvideni, država samo zavlačuje.
- Rok je pogosto dolg nekaj mesecev – v praksi kdaj tudi izjemno kratki roki (5, 14 dni). Sodišče je presojalo tudi o dolžini rokov – npr. v IRSKEM PRIMERU je bil določen rok 5 dni za spremembo 40 let stare zakonodaje; Sodišče reče, da ukrep ni bil nujen in rok je bil prekratek. Za AVSTRIJSKI PRIMER pa so rekli, da je 14 dni dovolj. V ZADEVI NORIH KRAV je FRANCIJA dobila rok 5 dni, ki so ga podaljšali na 14 dni – Sodišče reče, da je rok ustrezen, ker je bila kršitev tako huda. DČ lahko na posebnem obrazcu in pod posebnimi pogoji zaprosi za PODLAJŠANJE ROKA.
Na obrazloženo mnenje se odgovarja s prenehanjem kršitve in ne z dopisi!!
OBRAZLOŽENO MNENJE NI PREDMET PRESOJE 263 PDEU (NIČNOSTNA TOŽBA) – EK NE MOREMO TOŽITI Z NIČNOSTNO TOŽBO IN JI OČITATI, DA JE IZDALA NEPRIMERNO OBRAZLOŽENO MNENJE – ŠELE PRED SEU SE LAHKO DČ NA TO SKLICUJE, KER NE GRE ZA SAMOSTOJEN AKT.
