Sodni sistem EU Flashcards
uvod
- Sodni ustroj v EU ne ustvarja samo sodišče v Luksemburgu. Del tega sistema so tudi sodišča po posameznih DČ. Pravo EU se ne uporablja samo v LUX, tudi po DČ pred nacionalnimi sodišči, kadar koli je relevantno vprašanje, ki ga pokriva pravo EU.
- Posameznik lahko DČ toži na NACIONALNEM SODIŠČU, če meni, da mu je s kršitvijo prava EU povzročila škodo. To velja po doktrini Frankovich.
- POSAMEZNIK DRŽAVE ČLANICE EU V LUKSEMBURGU NE MORE TOŽITI – TAK POSTOPEK NE OBSTAJA. LAHKO JO TOŽI LE PRED NACIONALNIMI SODIŠČI
- Največ sodnikov je na splošnem sodišču. Ima pa Sodišče večji pomen, ker je tudi pritožbeno sodišče (v nekaterih primerih pa je prva in zadnja stopnja). Ko je delovalo še sodišče EU za uslužbence, je sodišče lahko bilo celo tretja stopnja.
- Ko Sodišče izdaja sodbe v postopku prehodnega odločanja, deluje kot neke vrste ustavno sodišče – lahko presoja tudi veljavnost sekundarnih aktov prava EU.
- Skupno vsem sodbam, ki jih izda Sodišče – NI PRITOŽBENE STOPNJE.
- SPLOŠNO SODIŠČE = GENERAL COURT = TRIBUNAL
Sodišče EU (v okviru česa deluje)
okviru EU deluje:
- SODIŠČE EU (poimenovanje institucije)
V okviru institucije Sodišče EU delujeta 2 sodišči:
- Sodišče
- Splošno sodišče (ustanovljeno 1988)
generalni pravobranilec
oseba, ki za sodišče EU pripravi sklepne predloge; vrhunski pravni strokovnjak zaposlen na Sodišču (lahko opravlja to funkcijo kateri od splošnih sodnikov, vendar na splošnem sodišču generalnih pravobranilcev posebej ni) – pripravijo neodvisno strokovno pravno mnenje = opinion = sklepni predlogi
sklepni predlogi
v njih predstavi svoj pogled na rešitev neke zadeve, ki jo sicer rešuje senat sodišča – mnenja so daljša od samih sodb, senat nanje ni vezan, v praksi kdaj tudi povedo, da se s stališčem ne strinjajo – so zelo intenzivna pravna analiza posameznega case-a – na koncu navede, kako naj sodišče odloči (sodnik seveda na to ni vezan)
Sodišče EU za uslužbence
Med letoma 2005 in 2016 je delovalo Sodišče EU za uslužbence. To sodišče ne deluje več.
razvoj sodišča EU
- Sodišče deluje že od 1953 (kot sodišče ESPJ) – na začetku le 6 DČ. Sodnikov je bilo 7 + 2 AG.
1957 nastaneta 2 novi skupnosti, 1958 začne delovati Sodišče evropskih skupnosti. - Do 1989 je bilo 1 sodišče. Leta 1989 se doda tudi SODIŠČE PRVE STOPNJE.
- Leta 2005 nastane Sodišče EU za uslužbence, ki je 2016 nehalo delovati – spori, ki so sodili v njihovo jurisdikcijo, se rešujejo v okviru Splošnega sodišča, ki ima posebne senate, specializirane za uslužbenske spore.
- Z Lizbonsko pogodbo se sodišče 1. stopnje preimenuje v Splošno sodišče
pravna podlaga Sodišča EU
PEU + PDEU
SEU ima svoj STATUT, vsako od obeh sodišč pa ima tudi svoj PRAVILNIK – v večjem delu podobna + specifike, vezane na posamezno sodišče.
sestava sodišča EU
Sodišče: 1 DČ = 1 SODNIK
Splošno sodišče: najmanj 1 sodnik iz vsake DČ – nedavno reforma, v praksi velja pravilo 1 DČ – 2 SODNIKA, ki se drži zapisanega pravila najmanj 1
vloga sodišča EU
- v institucionalni strukturi EU
- v sodnem sistemu EU
Ima status institucije. Državljani EU jo poznajo najmanj, čeprav ima eno od najpomembnejših vlog. V sodnem sistemu EU igra osrednjo vlogo. Pomembno je povezovanje sodišča EU z nacionalnimi sodišči preko POSTOPKA PREDHODNEGA ODLOČANJA. To lahko postavi tudi državna revizijska komisija, ker ji je priznan status sodišča.
Tudi če sodišče izda odgovor na vprašanje enemu nacionalnemu sodišče, ima taka sodba ERGA OMNES UČINKE in enako velja za vse ostale sodbe zunaj tega postopka
kaj so še pristojnosti sodišča EU
pristojnosti SEU:
a) razlaga ustanovnih pogodb in drugih predpisov EU (razen predpisov na področju skupne zunanje in varnostne politike)
b) tožba zaradi neizpolnitve obveznosti
c) ničnostna tožba
d) tožba zaradi nedelovanja
e) odškodninska tožba
f) postopek predhodnega odločanja
g) pritožbe zoper odločbe Splošnega sodišče EU (a le zaradi pravnih vprašanj
nasvet: ne se na tem mestu učit pristojnosti sodišča, ampak se boš pri posameznem postopku naučil, kdo je pristojen (tko je velik laži)
statistika sodišča
Podatki za sodišče 2021:
- Sodnikov: 81
- Generalnih pravobranilcev: 11(razvoj: 2, 8 – 5 največjih DČ ima stalne, 3 rotacijski, 11 – 5 največjim se pridruži še Poljska, zato 6 stalnih, 5 rotacijskih) – pred povečanjem 5+3 je pripadlo eno od teh mest tudi SLO – zasedla ga je Verica Trstenjak
- Držav članic 27
- Uradnikov in uslužbencev: 2247
- 60%žensk, 40% moških
- Proračun: 444milijonov EUR
- Vloženih zadev: 1720
- Rešenih zadev: 1723
- Nerešenih zadev: 2541
- Povprečno trajanje postopka: za sodišče 16,6 meseca; za splošno sodišče 17, 3 meseca (skupaj 17,2)
- Odstotek procesnih aktov vloženih pred aplikacije e-Curia: 85% sodišče, 92% splošno sodišče
SODIŠČE: 1 DČ – 1 SODNIK - Marko Ilešič (Delovni jezik sodišča je francoščina)
SPLOŠNO SODIŠČE: 1 DČ – 2 SODNIKA (1:1 Verica Trstenjak, 1:2 obe mesti še prosti – tudi zaradi SLO, ki še ni imenovala obeh sodnikov, še reforma ni v celoti realizirana) (preveri imena sodnikov)
jeziki sodišča EU
- URADNI: 24 jezikov postopka
- DELOVNI JEZIK: francoščina
- JEZIK KONKRETNEGA POSTOPKA:
- Predhodno odločanje: jezik predložitvenega sodišča
- Direktna npr. ničnostna tožba: jezik tožene stranke
JEZIK POSTOPKA = jezik predložitvenega sodišča (stranki se lahko na ustrezno utemeljen predlog + po opredelitvi nasprotne stranke in AG dovoli uporaba drugega od 24 jezikov postopka)
Če je tožena DČ, je jezik postopka uradni jezik te DČ – če je tožena druga stranka, sama izbere jezik.
Pri pritožbah je jezik postopka JEZIK PRVOTNEGA POSTOPKA.
DČ lahko vedno uporablja svoj jezik, ko se udeležuje PPO, ko intervenira v postopku, ko tožijo drugo DČ. Glede tretjih držav je možen kateri koli jezik postopka na SEU (24). Priča in izvedenec lahko uporabljata svoj jezik, če se ne moreta izraziti v enem od jezikov postopka
akti sodišča EU
- SODBA
- SKLEP
- OBRAZLOŽENI SKLEP
- če sodišče ni pristojno za odločanje v zadevi (Ana vloži tožbo proti RS) ali če je predlog ali pravno sredstvo očitno nedopustno, lahko sodišče po opredelitvi AG kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek
- odgovor (PR) z obrazloženim sklepom (če je vprašanje, o katerem je sodišče že odločalo, je iz sodne prakse mogoče jasno sklepati kakšen je odgovor na tako vprašanje, če odgovor ne dopušča nobenega razumnega dvoma)
- sodišče ugotovi, da je tožba postala brezpredmetna in je treba postopek ustaviti
- če niso izpolnjene absolutne procesne predpostavke
- ZAMUDNA SODBA = sodba na škodo toženca; na predlog tožeče stranke, če tožena ne odgovori na tožbo – obstaja možnost odprtja postopka + možnost, da toženec na to odgovori – na koncu se izda prava sodba
krajši postopka sodišča EU
- PREDNOSTNA OBRAVNAVA
Kadar so posebne okoliščine, lahko predsednik S/SS odloči, da se zadeva obravnava prednostno - HITRI POSTOPEK
Pod pogoji, določenimi v Poslovniku S/SS - NUJNI POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA
- PRELOŽITEV OBRAVNAVANJA ZADEVE
Kadar so posebne okoliščine lahko predsednik po opredelitvi s. p. , AG in strank po uradni dolžnosti ali na predlog stranke preloži obravnavanje zadeve.
ZDRUŽITEV ZADEV = JOINED CASES – do tega pride, če je več nacionalnih sodišč glede istega pravnega vprašanja, razlage istega člena, različnih členov z isto pravno problematiko, zastavilo več predhodnih vprašanj v LUX – združijo zadeve v enotno obravnavo – ena sodba odgovori na iste dileme iz več nacionalnih postopkov
glavni koraki postopka
1) Vložitev začetnega procesnega akta (npr. direktna tožba)
2) Predsednik sodišča določi sodnika poročevalca
3) Poteka pisni del postopka
4) Konec pisnega dela – sodnik poročevalec na upravni seji sodišča predstavi predhodno poročilo s predlogi o tem:
- Ali so potrebni posebni ukrepi procesnega vodstva/pripravljalni ukrepi
- Ali je treba predložitveno sodišče zaprositi za dodatne informacije
- Kateri sestavi naj se zadeva dodeli
- Obravnava ja/ne
- AG ja/ne
Sodišče po opredelitvi AG odloči o predlogih poročevalca (dodelitev senatu, pripravljalni ukrepi)
5) Pripravljalni ukrepi, če so
6) Ustni del
- Obravnava (se ne izvede, če sodišče na predlog poročevalca in po opredelitvi AG odloči, da ni potrebna – razen če je zainteresirani subjekt, ki ni sodeloval v pisnem postopku, zahteval njeno izvedbo)
- Po obravnavi (predstavitev sklepnih predlogov)
- KONEC USTNEGA POSTOPKA – lahko ponovno odprtje
7) Sodba (PM z dnem javne razglasitve) / sklep (PM z dnem vročitve)
8) Obvestilo o datumu in izreku sodbe/sklepa se objavi v Uradnem listu EU
pisni del postopka
- začetek: vložitev zadeve (npr. predložitev vprašanja za predhodno odločanje, tožbe, pritožbe)
- objava v UL EU
- sodnik poročevalec pripravi predhodno poročilo
- v predhodnem poročilu predlaga v kakšni sestavi naj sodišče odloči o zadevi, ali naj generalni pravobranilec v zadevi pripravi sklepne predloge ali ne, lahko predlaga pripravljalne ukrepe
- upravna seja – odločijo, kakšna bo sestava senata, ki bi odločal o zadevi, ter ali naj generalni pravobranilec pripravi sklepne predloge
- senat 3/5/15 sodnikov
- v velikem senatu (15 sodnikov) se odloča, če to zahteva institucija EU ali dč, kot stranka v postopku, ter v posebno pomembnih ali zahtevnih zadevah
- SEU lahko izjemoma zaseda na občni seji (sestavljajo jo vsi sodniki in generalni pravobranilci)
ustni del postopka
- obravnava - ni obvezna, razpisana le, če jo zahteva ena od strank ali, če sodišče presodi da je potrebna
- za obravnavo sodnik poročevalec pripravi poročilo za obravnavo, kjer povzame dejansko stanje in navedbe strank
- posvetovanje sodnikov (je tajno, odloča se z večino glasov vseh sodnikov)
- odločba: sodba ali sklep
- ločenih mnenj sodnikov ni!
Tajna posvetovanja in način odločanja
- Temeljno pravilo delovanja sodnikov na vseh sodiščih je, da so posvetovanja TAJNA. Že sama prisega se glasi tako. Nihče razen samih sodnikov ne sme izvedeti, kako so prišli do odločitve – kako je posamezni sodnik glasoval, se ne ve. Šteje se, da je odločitev sprejel senat kot celota. Velja večinsko odločanje – ni povsem jasno, kaj velja za senat treh – ali je pravilo, da morajo biti prisotni vsi trije kot kvorum + večinsko odločanje. Ključno je, da je posledica tajnosti posvetovanj tudi ta, da ni ne pritrdilnih ne ločenih mnenj. Namen pravila o tajnem posvetovanju in o nepisanju dodatnih obrazložitev je v tem, da je sodna praksa in s tem sodišče kot vrhovni razlagalec prava EU enoten – se znotraj institucije vsaj navzven ne kažejo nesoglasja kar zadeva stališča glede posameznih pravnih vprašanj.
- Velja VEČINSKO ODLOČANJE (v senatu 3 se morajo strinjati vsi 3). V sodbi so navedena imena vseh sodnikov, ni pa pritrdilnih/ločenih mnenj.
sodišče (uvod)
- SODNIKI: Pravilo 1:1 (danes 27, na začetku 7) – slovenski je Marko Ilešič
- Izpolnjevati mora pogoje za izvolitev sodnika ustavnega/vrhovnega sodišča, da je lahko tudi kandidat za sodnika na SEU.
- TOGE: bordo rdeče (enako AG, ker imajo enak status)
Bilo je prvo, ki je začelo delovati kot sodišče ESPJ.
PRISTOJNOST = v katerih zadevah sprejema odločitve - V vseh primerih, v katerih na 1. stopnji odloča Splošno sodišče, je načeloma na voljo pritožba na Sodišče – v 2 mesecih glede pravnih vprašanj. Od lani velja OMEJITEV – IZJEMA, gre za DOPUŠČENO PRITŽBO – nekaj takega poznamo v SLO na VRHOVNEM sodišču. Izredno pravno sredstvo ni na voljo v vseh primerih (to pravno sredstvo je REVIZIJA).
- DORI = dopuščena revizija – tako pomembna zadeva, da se bo VS tudi v okviru izrednega pravnega sredstva ukvarjalo z njo
- Danes so revizije le DOPUŠČENE, AVTOMATIČNO DOVOLJENIH NI VEČ.
- SODIŠČE = COURT OF JUSTICE = COUR DE JUSTICE
- SODBA se reče tudi odločitvam v postopku predhodnega odločanja.
- Do leta 90 ni pritožb, ker do 89 sploh ni bilo sodišča prve stopnje. Prvih 10 let se je sodišče ukvarjalo samo z neposrednimi tožbami proti DČ. Šele v 60. letih pride do prvih postopkov predhodnega odločanja – takrat se postavijo ključni temelji.
Zakaj je dopuščena pritožba omejena?
- Gre za take primere, kjer je v resnici že Splošno sodišče neke vrste 2. stopnja – gre za postopke, v okviru katerih se presoja veljavnost aktov, ki jih tipično izda EUIPO. Že v okviru presoje znamke v okviru EUIPO obstaja 2-stopenjska presoja. Ko zadeva pride na Splošno sodišče, to že presoja dvakratno predhodno presojo v okviru tega urada. Namen je tudi razbremeniti delo sodišča – v obravnavo Sodišče vzame le nekatere najpomembnejše zadeve, v okviru katerih se pojavljajo najpomembnejša pravna vprašanja.
- Če so še kakšne zadeve stare – sodbe izdane pred 1.9.2016 – PRITOŽBA NA SPLOŠNO SODIŠČE ZOPER SODBO SODIŠČA ZA USLUŽBENCE. Na voljo je bila REVIZIJA. Nudila je možnost tretjestopenjske presoje odločitve SZU – pogoj je bil, da je to prvi AG predlagal.
19/2 PEU
Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki SpS se izberejo med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz 253 in 254 PDEU.
Vlade DČ jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo 6 let. Sodniki in AG, ki jim mandat poteče, so lahko ponovno imenovani.
Ko jih DČ imenuje, morajo na zaslišanje pred ODBOR 255 – če prestanejo zaslišanje jih potrdijo še vse DČ.
