Notranje politike in ukrepi unije Flashcards
osnovni pojmi
- CARINE so en del ene ekonomske svoboščine – so del carinske unije, del prostega gibanja blaga
- PROSTI PRETOK BLAGA je v PDEU pokrit z NOTRANJIM TRGOM, CARINSKO UNIJO, PREPOVEDJO KOLIČINSKIH OMEJITEV in PREPOVEDJO DISKRIMINATORNIH DAVKOV.
- OSEBE razdelimo na pravne osebe in na fizične osebe. Nobene osebe ne smemo obravnavati drugače, kot obravnavamo domače ustanovitelje/podjetja/delavce – ne sme biti nikakršne diskriminacije.
- STORITVE – če izvajamo storitve v drugi DČ ne sme biti omejitev – prepoved diskriminacije. Enako velja pri kapitalu in plačilih.
- PROST PRETOK BLAGA in PROST PRETOK STORITEV => Ko ta dva pojma razlagamo, rečemo: Naj začnem s tem, da je temeljna določba, ki to opredeljuje, prepoved DISKRIMINACIJE…
- Zmeraj iščemo SORAZMERNOST PRI INTERPRETACIJI neke določbe – uporabljamo NAČELO SORAZMERNOSTI.
pomembni členi
- Prost pretok blaga:
- Splošno-notranji trg 28-29
- Carinska unija 30-33
- Prepoved količinskih omejitev 34-36
- Davčne določbe = prepoved diskriminatornih davkov 110-112 - Prost pretok oseb
- Delavci 45-48
- Pravica do ustanavljanja 49-55 - Prosti pretok storitev
- 56-62 - Prosti pretok kapitala in plačil
- 63-66
26 PDEU (ex 14 PES)
- Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.
- Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.
- Svet na predlog komisije določi smernice in pogoje, potrebne za zagotavljanje uravnoteženega napredka na vseh zadevnih področjih.
kako razdelimo prost pretok blaga
Razdelimo na 3 dele:
- CARINSKA UNIJA (carine + dajatve z enakim učinkom)
- PREPOVED KOLIČINSKIH OMEJITEV (količinske omejitve + dajatve z enakim učinkom)
- DAVČNE DOLOČBE = PREPOVED DISKRIMINATORNIH (obdavčijo tuje bolj kot domače) DAVKOV
kaj je prepovedano v notranjem trgu
Prepovedane so carine. Namesto tega pa uvedemo dajatev z enakim učinkom – npr. sanitarni pregled uvoženega goveda na meji, obvezna karantena, obvezni veterinarski pregled… ki za domačine ne velja! Prepoved carin omejimo z ukrepi, ki imajo enake učinke kot carine, se pa ne imenujejo carine. Enako je pri količinskih omejitvah.
Carinska unija in količinske omejitve so precej na začetku PDE, davčne določbe pa bolj na koncu – gre za stvar NOMOTEHNIČENGA ZDRSA.
Člen 102 PDEU: Prepovedano je zlorabiti prevladujoč položaj (npr. Petrol v SLO, SNAGA v LJ, LPP v LJ).
Prevladujoč položaj imaš lahko. Ne smeš ga zlorabiti!
Primerjava ciljev in pristojnosti po RP/PDEU
- Pdeu:
- Splošno o PDEU (2. člen)
- Definira IZKLJUČNE PRISTOJNOSTI (hard core delovanja EU) (3. člen)
- DELJENE PRISTOJNOSTI (4. člen)
- Usklajevanje (5. člen) - 3.ČL. RP:
- Odprava carin in količinskih omejitev pri uvozu in izvozu blaga med DČ ter vseh drugih ukrepov z enakim učinkom (prioriteta)
- Uvedba skupne carinske tarife in skupne trgovinske politike do tretjih držav (prioriteta)
- Odprava ovir pri prostem pretoku oseb, storitev in kapitala med DČ (prioriteta)
- Sprejetje skupne politike na področju kmetijstva
- Sprejetje skupne politike na področju prometa
- Vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da na notranjem trgu ne prihaja do izkrivljanja konkurence
- Uporaba postopkov, ki omogočajo usklajevanje ekonomskih politik DČ in odpravljanje neuravnoteženosti njihovih plačilnih bilanc
- Približevanje zakonodaj DČ v obsegu, ki zagotavlja delovanje skupnega trga
- Ustanovitev Evropskega socialnega sklada za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti delavcev in kot prispevek k zviševanju njihove življenjske ravni
- Ustanovitev Evropske investicijske banke, ki naj olajša ekonomsko rast Skupnosti z ustvarjanjem novih virov
- Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj, zato da se poveča obseg trgovine in skupno pospeši gospodarski in socialni razvoj
KMETIJSTVO – smo v 50./60. letih
- prodamo toliko proizvodov, kolikor jih je trg pripravljen kupiti po ceni, ki jo je sposoben plačati – EGS ponudi izravnalna plačila – smisel le teh je v tem, da bodo DČ odkupile (subvencionira jih z dodatnimi denarnimi vložki EGS - dobiva jih iz vplačil DČ) vse – tudi če bo neučinkovit kmet prodajal po visoki ceni, bo njegov proizvod odkupljen
Kmetje producirajo ne glede na to, ali bodo to potrošniki kupili, ker imajo ceno zagotovljeno s tem, da se njihova odkupna cena subvencionira. Prihaja do VIŠKOV – treba jih je nekam plasirati – EGS viške prodaja tretjim državam
kja je zelo pomembno
Vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da na notranjem trgu ne prihaja do izkrivljanja konkurence – ZELO POMEMBNA TOČKA (85,86,92)
KONKURENČNO PRAVNA PRAVILA V RIMSKI POGODBI (cilj EGS ustvariti enotno konkurenco)
- 85.čl. RP: S skupnim trgom je nezdružljivo: sporazumi med podjetji
- 86. ČL. RP (101 PDEU) – ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA;
- 92.člen RP (107 PDEU): Državne pomoči so prepovedane
Kakšni so bili cilji leta 1957?
2.člen RP
Naloga skupnosti je, da Z VZPOSTAVITVIJO SKUPNEGA TRGA in POSTOPNIM PRIBLIŽEVANJEM EKONOMSKIH POLITIK DČ v vsej skupnosti spodbuja:
- Skladen razvoj gospodarskih dejavnosti
- Stalno in uravnoteženo gospodarsko rast
- Povečano stabilnost
- Pospešeno višanje življenjske ravni
- Tesnejše odnose med državami, ki jih združuje
Napovedni stavek ne pomeni cilja – to je orodje za dosego nadaljnjih 5 alinej
Splošna določba o notranjem trgu
28 PDEU (ex 23 PES)
1. Unija vključuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi državami.
2. Določbe člena 30 in poglavja 3 tega naslova se uporabljajo za izdelke s poreklom iz držav članic in za izdelke, ki prihajajo iz tretjih držav in so v državah članicah v prostem prometu
carinska unija-2 vidika
- NOTRANJI VIDIK
- Prepoved CARIN in DAJATEV Z ENAKIM UČINKOM (navznoter med DČ)
- Med DČ
2- ZUNANJI VIDIK
- SKUPNA CARINSKA TARIFA (navzven)
- V odnosih s TRETJIMI DRŽAVAMI
Carine nas zanimajo kot nekaj, kar je pomembno za razvoj prava EU in ne kot to, kaj so carine danes
28.čl.
Unija vključuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med DL prepoveduje carine pri uvozu in izvozu (+tranzitu) ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi državami
kake carina lahko imamo
Lahko imamo carine:
- Zaščita domačega gospodarstva pred tujim = UVOZNE CARINE
- Interes ohraniti na domačem trgu zaradi npr. pomanjkanja hrane = IZVOZNE CARINE (kmetijski proizvod še dodatno podražimo na prehodu iz SLO v TUJINO z dodatnimi 20 % in ga s tem naredimo nekonkurenčnega v tujini) – npr. COVID situacija – če delamo v SLO razkužilo, pri nas ga primanjkuje – firma ga želi izvažati, mi ga ocarinimo toliko, da ga noben tujec ne bi bil pripravljen kupiti; npr. pomanjkanje hrane zaradi 6 let suše, ki je požgala kmetijsko proizvodnjo – v taki situaciji je to vsak pripravljen plačati z zlatom. Carina gre do nivoja, da ohranimo vsaj minimum, ki ga imamo.
- TRANZITNE
Tranzit
– blago se pelje skozi SLO – dokler se vozi čez, boste plačali carino – na Karavankah v SLO, na Obrežju ven – plačali boste 500 € na kos:
Je mogoče uvesti carino za blago v tranzitu?
Leta 1986 je na čelo EK prišel Jaques DeLaurre – ugotovil je, da gre razvoj unije prepočasi. Začel je z dokončanjem enotnega notranjega trga – predstavljajte si situacijo, da Danci prodajajo v Grčijo (oboji so že v ES) ojačevalce. Na zasedanje komisije prinese debel fascikel – toliko dovoljen potrebuje voznik, če želi ta tovor prepeljati + pot bo trajala 7 dni. Reče, da je treba zakonodajo poenostaviti. Kot enega od primerov da, da se je vmes zgodilo, da so vozniku naložili plačilo 500€/kos – to pomeni, da je voznik moral pri sebi imeti eno torbo denarja in je moral z gotovino plačati cariniku, ki mu je dal potrdilo – pri izhodu iz države je moral to carino terjati nazaj. Njegov prevoz se je podražil – izpolnjeval je vse papirje, vplačeval in še terjal + moral je imeti pri sebi določeno vsoto denarja – če nisi bil likviden si moral iti na banko in si izposoditi denar (sledijo obresti!) – kljub temu da si carino plačal in jo dobil vrnjeno, nisi na 0 – zgubil si čas in zgubil si obresti
Zato je sodna praksa prepovedala tudi carine za TRANZIT.
30. člen PDEU
Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom
Pomen Van Gend en Loss
katere so prepovedane dajatve
CARINSKE DAJATVE = carina je vsaka denarna dajatev, ne glede na njeno višino, njen namen in način uporabe, ki je enostransko naložena in bremeni blago ob prehodu državne meje in ki ni carina v ozkem smislu
Intencija 28. člena in 30. člena in ciljev notranjega trga in ciljev RP je, da je treba glede na namen proticarinskih določb zagrabiti vse. Četudi imaš lep namen, carine ne moreš uvesti zaradi golega dejstva, da je carina. Gre za zelo široko definicijo (npr. tudi carina 1 cent je previsoka – carina je lahko samo 0).
Italian Art (Komisija proti Italiji – sodba)
Italijani uvedejo carino na izvoz umetniških predmetov. Imajo nacionalni predpis, s katerim varujejo kulturno dediščino. Temeljni namen uvedbe te carine je, da čim več umetnin ostane v Italiji in si jih tam ogledujemo.
kateri so zorni koti pri tej sodbi
2 zorna kota:
1) Država to označuje kot KULTURNO DEDIŠČINO in to posebno varuje (npr. v SLO tak artefakt slika Kofetarica, prvo kolo, ki so ga skopali na barju, vaška situla, brižinski spomeniki, ki jih imajo Nemci) – skupina predmetov, ki jih državna zakonodaja lahko spravi v okvir EXTRA COMMERCIUM
2) Predmeti, ki so v PRAVNEM PROMETU
kaj je problem nacionalnega prava
Problem italijanskega nacionalnega prava je bil, da vključuje tudi tisto, kar je v pravnem prometu.
- definicijski problem: OPREDELITEV POJMA GOODS – kaj je blago? Italijani rečejo, da to ni blago, ker ima zgodovinski in umetniški pomen. Sodišče v tem primeru reče, da je blago vse, česar vrednost je možno izraziti v denarju. Če ni extra commercium, lahko vrednost izrazimo v denarju. Na vas Italijanih je, da to določite – kaj je možno izraziti v denarju in kaj ne.
izrek in nauk
IZREK: Italija je kršila pravo skupnosti.
Sodnik, ki je v prvem prehodnem obdobju najbolj označil delo sodišča (največji prispevek): PESCATORE
NAUK: NI BISTVEN NAMEN, BISTVEN JE UČINEK.
Kršitev prava skupnosti se torej lahko zgodi na že utečeno pravo (ta italijanska zakonodaja je iz 1939
Diamantarbeiders
Dvakrat poudarijo, da NI bistven namen, ampak učinek – uvedli ste carino na izvoz.
Sklad za brusilce dragih diamantov (oblikuje ga skupina zaposlenih, da bi člani lahko iz njega črpali v primeru, ko se njihova delovna sposobnost zmanjša) proti Delniški anonimni družbi Brachfeld&Sons.
Belgija je država, v kateri se obrne veliko dragih kamnov – tam se z njimi trguje in predeluje. Tožena stranka je podjetje, delniška anonimna družba (anonimna, ker so lastniki kapitala delničarji in niso osebno eksponirani pri vodenju družbe). Brachfeld & Sons pravi, da diamanti prihajajo iz Južne Afrike na Nizozemsko (kolonizatorji). To da vsak diamant, ki se ga obdela v Belgiji, obremenimo z nekim denarjem, ki gre v sklad, gre za učinek, ki je enak carini.
Namen sklada je dober, lep, socialen. Tak kot smo ga razpoznali v 2. členu RP, ki kaže na socialni cilj evropske integracije – gradnja skupnega trga, gospodarska rast, vzdržnost socialnih in gospodarskih ciljev. Namen je torej dober, ima celo podlago v drugem členu rimske pogodbe, po drugi strani pa lastniki kapitala Brachfeld&Sons pravijo, da to draži njihove proizvode, ki jih prodajajo na trgu. Gre za očem naporno delo, delamo z majhnimi predmeti, moraš biti natančen in izurjen – zato se sposobnost delavcev z leti manjša.
Belgijsko sodišče postavi predhodno vprašanje na Sodišče ES (socialni naboj proti ekonomskemu pretoku
izrek in nauk
IZREK: CARINE SO ABSOLUTNO PREPOVEDANE – ne glede na njihovo višino – ne velja namen, ampak UČINEK – v našem primeru preko enakega učinka, kot ga imajo carine, učinkujejo prispevki v sklad na prosti pretok blaga.
NAUK: NI NIKAKRŠNE IZJEME PO VIŠINI!
Kaj reče socialni sklad v svojo obrambo?
Namen je dober. Dajatev je ekstremno nizka – nekaj stotink odstotkov od vrednosti uvoženega, nepredelanega diamanta. Ne gre za blago, ki bi bilo potrebno za to, da človek živi – diamant kupiš, ko imaš dovolj in še vel, da vanj investiraš.
Sodišče je v prvem prehodnem obdobju torej zelo TRDNO – zakaj? Ker je njihov primarni cilj vzpostaviti carinsko unijo, asistirati tistim določbam Rimske pogodbe in fazam ekonomske integracije, ki jih je treba uvesti do konca prvega prehodnega obdobja. Odločbi sta zato zelo prointegracijski (nimata posluha za izjeme).
Kako zgodovina udari v pravo skupnosti?
- CODE CIVIL + CODE DE COMMERCE = CODE NAPOLEON
Napoleon je napisal v pomorski zakonik, da vsaka ladja, ki vije zastavo francoske trgovske mornarice, mora imeti nadpolovično število članov, ki so Francozi – če to gledamo skozi optiko prostega gibanja delavcev in vemo, da je prepovedana diskriminacija glede na državljanstvo, ugotovimo, da je Code Napoleon v nasprotju s prostim gibanjem delavcem. - CASE: Na ladjo francoske trgovske mornarice se je kot kapitan želel vkrcati Nemec. Na Azurni obali se želi vkrcati in mu luški kapetan da pomorsko knjižico + pogodbo o zaposlitvi pri ladijski družbi. Pove mu, da gleda Code Maritin iz 1809, kjer piše, da mora biti kapitan Francoz – ker si Nemec, ti ne moreš biti. Nemec začne sodni postopek in zmaga – ugotovijo, da ta določba iz 1809 diskriminira in je v nasprotju s pravom skupnosti, ki pravi, da so delavci prosti pri gibanju znotraj skupnosti.
Dajatve, ki imajo enakovreden učinek
- nedopustne dajatve (gre za čisto, absolutno prepoved)
- Commission v Italy (statistični podatki)
- Cadsky v Istitutio Nazionale per il Comercio Estero (kontrola zelenjave, izvožene iz Italije
- Bresciani v Amministrazione Italiana delle Finanze (obvezni veterinarski pregledi) - dopustne dajatve
- Bauhuis v The Netherlands (veterinarski pregled za uvoz svinjine v NL)
- Commission v Germany (dajatev za izvoz živih živali, uvoženih v Nemčijo
Primer Levy (Komisija proti Italiji): dejansko stanje
Za dober pregled nad zunanjo trgovino Italijani uvedejo zbiranje podatkov o blagu – na meji. Naložijo dajatev na blago, izvoženo v druge DČ z namenom zbiranja statističnih podatkov za potrebe zunanje trgovine.
Nimamo niti dajatve v denarju!
Italijani hočejo vedeti, koliko fiatov izvozijo v Francijo. Za vsak avtomobil imajo 30 parametrov – treba jih je izpolniti za 6 avtomobilov, odkljukati jih je treba na nekem formularju – to vzame vozniku pol ure. En avto stane 10.000€, plača voznika je 2000€, znotraj meseca mora opraviti 176 ur (delimo 2000 s 176) – ugotovimo, da je bil pol ure nekoristen iz vidika prevoznika/pošiljatelja, ker je izpolnjeval formular na italijanski meji - za to vrednost bodo v končni transakciji podražili avto (npr. 2€ na avtomobil). To bi bil argument Italije, ko se brani (namesto 10.000 bo plačal 10.002), da bodo imeli močno bazo podatkov.
AMPAK: Kakršna koli dajatev, TUDI NAJMANJŠA (carine so ABSOLUTNO prepovedane)
RAZLIKA MED CARINAMI IN KOLIČINSKIMI OMEJITVAMI
Pri carinah ni stranskih vrat (NI NOBENE IZJEME), 36. člen PDEU pa je na področju količinskih omejitev stranski izhod, ki določa IZJEME.
1) CARINE – ABSOLUTNA PREPOVED
2) KOLIČINSKE OMEJITVE – PREPOVEDANE, AMPAK IMAMO IZJEME, KO SO LAHKO
pomembni členi tukaj
- člen PDEU: Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom.
35.člen PDEU: Količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom so med državami članicami prepovedani. - člen PDEU: Določbe členov 34 in 35 ne izključujejo prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, če so utemeljene z:
- javno moralo,
- javnim redom ali javno varnostjo,
- varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin,
- varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine.
*Vendar te prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami.
bistvo
CARINSKA DAJATEV NI SAMO DAJATEV, IZRAŽENA V DENARJU, AMPAK DAJATEV, KATERE UČINEK TERJA NEK ČAS, KI GA JE TREBA OVREDNOTITI IN GA BO NEKDO ZARAČUNAL = UKREP Z ENAKIM UČINKOM!
Dajatev je torej prepovedana ne glede na to, da Italija ni želela podražiti blaga in ne glede na namen.
SKLEP
Prepoved ukrepov z enakovrednim učinkom DOPOLNJUJE in POVEČUJE UČINKOVITOST PREPOVEDI CARINSKEGA OBREMENJEVANJA blaga pri prometu med DČ. Koncepta obeh prepovedi sta komplementarna.
Kakršna koli dajatev, tudi najmanjša in ne glede na način uporabe, ki je naložena enostransko na domače ali tuje blago ob prehodu meje in ni carinska dajatev, predstavlja ukrep z enakovrednim učinkom, tudi če ni diskriminatorna ali če nima protekcionističnega učinka.
RP ne dovoljuje NIKAKRŠNE IZJEME. – izjeme so povsod, samo pri carinah ne!
Čeprav Italija ni imela slabega namena, RP ne dovoljuje NIKAKRŠNE IZJEME!
Primer Cadsky
Kontrola zelenjave, ki so jo izvažali iz Italije. Namen je bil pri kupcih v tujini utrditi zavedanje o tem, da je italijanska zelenjava kakovostna. Dajatve, naložene za KVALITATIVNI INŠPEKCIJSKI PREGLED – da bi se zagotavljalo namen italijanskega blaga v tujini. Ukrep namenjen pospeševanju izvoza.
Določba v tem predpisu je tako zanič argumentirana, da so zelo slabo pokazali na povezavo med obremenitvijo, ki doleti vsakega izvoznika in koristjo za celotno italijansko gospodarstvo. Italijanski ukrep bi bil dopusten, ko bi bilo koristno za celotni evropski trg, za evropskega potrošnika kot takega in ne le za italijansko gospodarstvo.
Kdaj bi dajatev izjemoma bila dopustna?
Nek manevrski prostor za pokazati splošno korist obstaja, vendarle pa mora biti ukrep ZELO NATANČNO UTEMELJEN in pokazana more biti KORELACIJA MED OBREMENITVIJO IN SPLOŠNO KORISTJO V EVROPSKEM FORMATU (za skupni trg).
Primer Bresciani
Obvezni veterinarski pregledi. Ta primer trči še na uvoz iz Francije in Senegala. Tožnik je uvozil živalsko meso iz Francije in iz Senegala (to je uvozil Italijan Brescani). Senegal pride v igro zato, ker je bil včasih francoska kolonija – po pridobitvi samostojnosti in suverenosti ohrani določene gospodarske in politične stike z bivšo kolonialno matico. Stikom se ne odpovedo v celoti.
YAOUNDE CONVENTION = omogoča, da se Senegal kot država v določenih zelo ozkih segmentih pridruži EGS po tej konvenciji
Italijani želijo to meso pregledati na podlagi notranjega predpisa – če pregledujejo meso, bo treba beneficiarju (uvozniku, torej Brescaniju) zaračunati VETERINARSKI PREGLED.
Italijani pravijo, da je možno uveljaviti izjemo iz razloga VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, ŽIVALI IN RASTLIN → UVAJANJE IZJEM PRI PREPOVEDI KOLIČINSKIH OMEJITEV
Sodišče kombinira obe določbi – najprej ostane na prepovedi količinskih omejitev, potencialnem uvajanju izjem, potem pa reče, da ta izjema uveljavlja neko dajatev, ki jo razumemo kot carino (ukrep z enakim učinkom kot carina). Kombiniranje dveh pravnih podlag, pri čemer ni nobena popolnoma čista – smo pa s to kombinacijo dosegli prepovedni učinek.
prvo razvojno obdobje sodišča ES
Sodišče ES je v prvem razvojnem obdobju do leta 69, tudi do 76 na nek način AKTIVISTIČNO – pred očmi ima TEMELJNI CILJ PREITI V VIŠJO STOPNJO EKONOMSKE INTEGRACIJE, ker je to zastavljeno z RP o ustanovitvi EGS. Uporabijo temeljno vrednoto, ki jo vzpostavita 2. in 3. člen RP. Da bomo kreirali skupnost, vzpostavili carinsko unijo, bomo storili vse na področju interpretacije prostih pretokov in konkurenčnega prava
kaj je bistveno pri dopustnih dajatvah
- da je opravičljiva
Kako dosežemo OPRAVIČLJIVOST? Če gre za dajatev, ki se jo zaračuna za dejansko opravljeno storitev, je ta opravičljiva, če so izpolnjeni določeni pogoji.
Določeni POGOJI:
- DAJATEV ne sme presegati vrednosti dejansko opravljene storitve = sorazmerna
- Postavljena mora biti tako, da je enaka za vse (flat-rated charge = koliko ta pregled stane vnaprej postavi)
- Ne sme biti plačilo za opravljeno individualno storitev
- Mora biti oprijemljiva = nanašati se mora na individualno korist za uvoznika/izvoznika
Razlaga prava
- Učinek sodne prakse: storitev mora uvoznik/izvoznik (tega ECJ sicer ne pove izrecno) IZRECNO ZAHTEVATI, ŠE PREDEN JO DČ ZARAČUNA
- Če je storitev naložena in je NUJNA in DEJANSKO V KORIST DOLOČENEGA BLAGA = INDIVIDUALIZIRANA UGODNOST ZA TO BLAGO = OPRAVIČLJIVA
Bauhuis proti Nizozemski
Dajatev za zdravstvene inšpekcije (živali, proizvodi prehrambene industrije).
Izdali smo uredbo ES, na podlagi katere smo uveljavili dajatev – NE MORE PRITI DO DISKRIMINACIJE, ker pokriva vse transakcije med katero koli DČ v kateri koli smeri. Te dajatve bodo ENAKE.
Seveda enake višine v evrih ne more imeti vsaka država, ampak lahko pa pokrijejo le DEJANSKE STROŠKE – TO NE SME BITI PRIHODEK DRŽAVE (ne sme iti v proračun). Carina je sicer vedno prihodek države.
Komisija proti Nemčiji
Dajatve za izvoz živih živali, uvoženih v Nemčijo. = sodba, ki potrdi zadevo Bauhuis
KOLIČINSKE OMEJITVE (34. – 36. člen → ex 28 – 30): vsebina členov
- člen PDEU: Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in VSI UKREPI Z ENAKIM UČINKOM.
- člen PDEU: Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri izvozu in VSI UKREPI Z ENAKIM UČINKOM.
*+ TRANZIT! (npr. če hočemo blago premakniti iz NEM na HR, moramo čez Avstrijo in Slovenijo – državi ne smeta uvesti količinskih omejitev) - člen PDEU: Določbe členov 34 in 35 ne izključujejo prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, če so utemeljene z:
* javno moralo,
* javnim redom ali javno varnostjo,
* varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali
* z varstvom industrijske in poslovne lastnine
*34. in 35. člen prepovedujeta količinske omejitve pri izvozu/uvozu. 36. člen določa izjeme.
Vendar te prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami.
kaj je napaka PDEU
Določbe 28. in 29. člena ne izključujejo prepovedi ali omejitev uvoza!
PAZI: udira tudi varovanje okolja iz Single European Act! Čeprav načeloma samo te izjeme!
PAZI: piše če so utemeljene Z in ne če so utemeljene ZLASTI Z. V našem členu so torej možne samo te izjeme in NOBENE DRUGE
IZJEMO SE INTERPRETIRA RESTRIKTIVNO (zelo ozko).
javni red
Dostojno obnašanje na javnih mestih, ni pretepov, ni vpitja v urah nočnega miru, ne razbijajo pretirano, ko obnavljajo stanovanje, ne ropotamo ob nedeljah…
Primer: Pred leti je občina Jesenice imela odlok, da če je nekdo kupil steklenico alkohola, je ni smel popiti na javnih mestih.
Mi moramo to spraviti na skupni imenovalec – kaj bo sodišče EU reklo, da je javna morala. Problem je, ker je to v različnih državah različno razumljeno.
Tretja omejitev je torej, da vse te pojme (javni red, javna varnost…) razumemo restriktivno. Ukrep države članice kot izjemo od prepovedi količinskih omejitev tehtamo z NAČELOM SORAZMERNOSTI – ali je sorazmerno z izjemo iz 36 PDEU.
Kaj pokriva prepoved iz 34 PDEU?
Otipljive fizične ovire trgovanju, jasno razvidne in neprikrite formalnosti na mejah, premišljene in prikrite ovire trgovin, akcije ali kampanje za promocijo blaga domačega izvora, storitve in opustitve, tudi če predpis DČ velja enakovredno za domače in tuje blago velja za vse blago iz druge DČ ne glede na to, kje je bilo izdelano, 28 in 29 veljata za uvoz, izvoz in tranzit, delne in popolne količinske omejitve, ni možnosti za DE MINIMIS.
Katere akcije so dopustne? Kdo je naročnik akcij za izdelke domačega izvora? TO LAHKO NAROČI VSAK RAZEN DRŽAVA – OSEBE ZASEBNEGA PRAVA PA LAHKO STORIJO NAČELOMA KARKOLI ŽELIJO.
Primer Buy Irish
Komisija uvede postopek proti Irski, ker je uvedla oglaševalsko akcijo pod sloganom »Kupujte irsko!« Ugotovili so, da je količina irskega blaga v irskih trgovinah padla zaradi prepovedi carin in količinskih omejitev. Tja prihaja tudi blago iz drugih DČ. To je znak za alarm, ker s tem ko irskega blaga v trgovinah ni več, so Irci na 40% bivšega blaga v svojih trgovinah.
Ustanovijo Irski potrošniški svet, ki na prvi pogled NI država. Denar pride iz zasebne sfere.
Komisija pa opazi, da je država za delovanje tega sveta dala nekaj simboličnih tisočakov in imenovala dva svoja predstavnika vanj. Država je torej zraven.
Komisija toži Irsko, da je država spodbudila diskriminatorno prodajo domačega blaga in s tem vzpostavila ukrep, ki ima enak učinek kot količinske omejitve.
Država je torej razumljena ZELO ŠIROKO – ni nujno edini aniciator te akcije, oglaševanja – tudi če le sekundira, sodeluje, jo bo sodišče še vedno razumelo kot tistega, ki postavlja ukrepe, enakovredne količinski omejitvi.
zagovor Irske
Zagovor Irske pred sodiščem: Reče, da se eno leto po uvedbi akcije količina irskega blaga v trgovinah še vedno ni povečala – celo zmanjšala se je. Sodišče v sodbi reče, kaj bi šele bilo, če akcije ne bi bilo (ne bi se zmanjšalo za 2% ampak za 10%).
pravni temelji komisije za tožbo
Komisija je tožila po 2 pravnih temeljih:
- Prepoved količinskih omejitev
- Tedanji 87. člen (danes 107 PDEU) prepoveduje DRŽAVNE POMOČI v kakršni koli obliki
V tem primeru je bila državna pomoč teh par tisoč funtov + z imenovanjem svojega sekretarja v svet so omogočili svetu bolj gladko poslovanje.
kaj je spoznanje tega primera
SPOZNANJE: Temeljno pravilo je izrazito široko interpretirano – država se razume ZELO ŠIROKO
34. člen se uporabi ZA UKREPE DČ, ne uporabi pa se za RAVNANJA OSEB ZASEBNEGA PRAVA.
Kaj pa če osebe zasebnega prava:
- Sklenejo dogovor o uporabi skupnega standarda (npr. vsi peki v SLO se dogovorijo, da bodo uporabljali samo določeno vrsto moke)? POGOJ JE TOREJ: NEUDELEŽBA DRŽAVE
- Določijo najnižje ali najvišje cene ali elemente zanje
- Določijo relevantne nabavne ali prodajne trge ali obsege nabav ali prodaj
za kakšen dogovor gre tukaj
GRE ZA KARTELNI DOGOVOR, SPORAZUM O OMEJITVI KONKURENCE (tedaj sprožimo postopek po ex 101 in 102 ali po 18 (ex 12))! Čeprav gre za subjekte zasebnega prava, jih držimo po drugi določbi, in sicer po 101. členu namesto po 34. členu.
