Repetitorij temeljnih vsebin, osvojenih pri EUP Flashcards
Kaj je supernacionalna narava EU?
- nadnacionalna tvorba; evropsko sekundarno zakonodajo sprejema Evropski parlament in Svet EU kot sozakonodajalca.
- To pomeni, da posamezna DČ ne more povsem zablokirati odločitve. Pri navadni medvladni organizaciji bi morale biti vse DČ za sprejem neke odločitve.
kje se je kazala nadnacionalna narava EU
- se je kazala na vseh področjih, ki so tvorila prvi skupnostni steber, medtem ko je za drugi in tretji steber veljalo (pridružitev z Maastrichtsko pogodbo) da se odločitve ne sprejemajo supranacionalno, ampak še vedno bistveno bolj medvladno kot je veljalo v okviru prvega skupnostnega stebra.
- Lizbonska pogodba 2010 je tri stebre odpravila. Zato govorimo samo še o EU in je ne razlikujemo več od evropskih skupnosti
Svet Evrope
- NI sinonim za EU
- najširša, ključno je varstvo človekovih pravic (ustanovljen je bil 1948 z Londonskim sporazumom), spodbujanje vladavine prava
EFTA – EVROPSKO ZDRUŽENJE ZA PROSTO TRGOVINO (european free trade association)
- v 60. letih je kazalo, da bo sodelovanje bolj intenzivno v okviru organizacije EFTA.
- Nastalo je v okviru UK kot odgovor na povezovanje drugih držav. UK namreč ni članica ustanoviteljica. Intenzivno vključeno je bilo v pogajanja za nastanek ESPJ.
- Na koncu se ni odločilo za priključitev k njej. Niso želeli priznati nadnacionalnega načina delovanja teh skupnosti – EK je imela takrat veliko moč, UK ni želelo pristati na nezmožnost blokiranja odločitev. Na začetku je imela 7 DČ, medtem ko je bilo na začetku v DČ evropskih skupnosti le 6 držav (Benelux, Italija, Zahodna Nemčija, Francija).
- Danes članice samo 4: ŠVI, NOR, LIH, ISL. Če želi postati članica EU, mora izstopiti iz EFTE. V EVROPSKEM GOSPODARSKEM PROSTORU močno sodelujejo z EU.
sprememba mnenja Francije?
- The massive U-turn in french policy – preobrat Francije v odnosu do Zahodne NEM
- FRA v začetku izjemno odklonilni do sodelovanja podobno kot UK, a izkaže se, da brez NEM integracija ne bo uspešna in ne bo dosegla ciljev (24h ultimat dajo UK, UK to zameri FRA in se na koncu ne pridruži)
Evropski gospodarski prostor
- članice EU + NOR,LIH,ISL – zanje velja ogromno evropske sekundarne zakonodaje – ko organ EU sprejme direktivo/uredbo se ne uporabljajo samo za DČ EU, ampak tudi za te tri od 4 držav članic EFTE)
– kako se to vidi v direktivah/uredbah? NASLOV – pri nekaterih piše v oklepaju, da velja za EGP –konkretna direktiva/uredba se uporablja na celotnem EGP. ŠVICA je posebnost – ni članica EGP – dosegla je da z DČ EU sklepa BILATERALNE SPORAZUME na posameznih področjih. - Torej tudi za njo veljajo številna pravila EU, ampak ne na podlagi avtomatične veljave na področju EGP.
Schengensko območje
– ni mejnih kontrol v smislu policijskih kontrol, identificiranja oseb, preverb osebnih dokumentov (npr. na hrvaški meji nam pregledajo osebne dokumente, ker pa je v EU pa ni carinikov – so samo policisti)
Evroobmočje (uradna valuta je €, niso vse DČ EU)
– 19 DČ ima € - uporaba € v Črni gori = razglasila unilateralno – gre za enostransko uporabo, ki ne temelji na uradnem sporazumu med EU ali ECB in ČG
– enako velja tudi za Kosovo – čeprav je uradna valuta druga, je dejanska (se najbolj uporablja) evro. ECB to nadzira, da zagotavlja monetarno stabilnost (da ne prihaja do inflacij) – taki primeri so Črna gora, Kosovo, San Marino, Andora, Monako (Monetary agreement with the EU)
OBMOČJA ODDALJENA OD EVROPSKEGA KONTINENTA
ozemlja delimo v 3 kategorije:
- OMR (outer most regions)
- OCT (overseas countries and theoritories)
- Posebna območja
OMR
- outer most regions (Kanarski otoki kot del ŠPA, Azori in Madeira kot del POR, francoske prekomorske regije – Francoska Gvajana – so del DČ EU, pravo EU se tu avtomatsko uporablja, razen če gre za področja, glede katerega so si ta območja izgovorila kakšne izjeme (tu se recimo € uporablja, niso pa v Schengenu, VAT se tam ne uporablja povsod
OCT
- overseas countries and theritories (Grenlandija, NISO del EU, avtomatično tam pravo EU ne velja, lahko pa se odločijo, da se tam pravo EU uporablja, če želijo, lahko sodelujejo z EU s tem, da se pravo EU ali njegov del tam uporablja;
- zakaj je Grenlandija izstopila iz EU? Z vstopom Danske je v EU vstopila kot njen del, potem pa je izstopila. Ni polnopravni del EU, od 1985 je formalno zunaj EU – razlog = želja po lastni ribiški politiki, so pa kot danski državljani še vedno državljani EU)
OCT
- overseas countries and theritories (Grenlandija, NISO del EU, avtomatično tam pravo EU ne velja, lahko pa se odločijo, da se tam pravo EU uporablja, če želijo, lahko sodelujejo z EU s tem, da se pravo EU ali njegov del tam uporablja;
- zakaj je Grenlandija izstopila iz EU? Z vstopom Danske je v EU vstopila kot njen del, potem pa je izstopila. Ni polnopravni del EU, od 1985 je formalno zunaj EU – razlog = želja po lastni ribiški politiki, so pa kot danski državljani še vedno državljani EU)
Posebna območja
- ad hoc (ko je to potrebno) uporaba prava EU na podlagi sporazumov
EU carinska unija
- skupaj proti tretjim državam imajo skupno carinsko tarifo
– Turčija že dolgo nazaj sklenila dogovor o pristopu k evropskim skupnostim, ampak nikdar še ni stopil v veljavo ( temeljni razlogi so stanje demokracije, Evropa/Azija)
CEFTA
- predkorak k integriranju v okviru EU, danes predvsem balkanske države
Evropski svet
- institucija EU (bodisi predsedniki vlad ali predsedniki držav – na vrhovih sodelujejo še predsednik EK, predstavnik za skupno zunanjo varnostno politiko…)
– sprejema s konsenzom resolucije; danes ima predsednika (naj bi bil predsednik EU)
Svet EU
- institucija EU (pristojni ministri – glavna pristojnost je ZAKONODAJNA PRISTOJNOST – z EP sprejema evropsko sekundarno zavezujočo (hard-law) zakonodajo – sta prirejena zakonodajalca + pogodbe pa sprejemajo DČ
– glede pogodb še vedno velja pravilo medvladnega delovanja – imajo veto + povsod mora biti ratificirana (npr. na Irskem z referendumom) PAZI: soft-law in sklepe pa sprejema EK
Svet Evrope
mednarodna nevladna organizacija
Brexit
V PREHODNEM OBDOBJU še vedno plačuje v budget EU, sodišče ima nad ravnanji še vedno pristojnost (isto EK) – letter of formal notice (opomin – EK ga je izdala UK)
Protokol o Severni Irski (Johnson)
– ker je UK izstopilo iz EU je nastala meja med Republiko Irsko in UK (Severna Irska) – iz zgodovinskih razlogov nihče ne želi fizične meje med IRS in S IRS (za blago, ki bi prišlo iz Anglije na S IRS želijo, da bi se jo obravnavalo kot da je EU, plača carino, če gre naprej na IRS je že plačana, če ostane na S IRS se vrne)
pomen Srbije pri novih kandidatov za vstop EU
SRBIJA – ugotovi, katere države so države kandidatke za vstop v EU, katere pa so potencialne kandidatke (še nimajo statusa kandidatke) – predvsem za Balkan
Države kandidatke
države, ki so v postopku prenosa (oz. vključevanja) zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo (Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija)
Potencialne države kandidatke
države, ki še ne izpolnjujejo zahtev za članstvo v EU (Bosna in Hercegovina, Kosovo)
simboli Eu
- Zastava (12 zvezdic – pomenijo enotnost, združenost, popolnost (12 mesecev, apostolov, dnevnih ur, nočnih ur, krog))
- Himna (Beethovnova 9. simfonija – sporno, kritiki omenjajo kot rasistično besedilo, ker se kažeta izključevanje in elitizem – prevlada belega človeka nad ostalimi)
- Evro (še ni popoln simbol – ni uradno plačilno sredstvo v vseh DČ)
- Slogan, moto (ZDRUŽENI V RAZNOLIKOSTI – jezik, hrana, kultura, vera)
- Dan Evrope (9. maj) – Schuman je 1950 prebral Schumanovo deklaracijo, ki je napovedala ustanovitev ESPJ (do tega pride leto dni kasneje, julija 1952 začne delovati)
SCHUMANOVA DEKLARACIJA =
pripravljena v okviru integriranja ESPJ, pariška pogodba jo je ustanovila ESPJ – podpisana 1951
ESPJ
= 1951 (z njo želeli preprečiti nove konflikte v Alzaciji in Loreni, ki sta bili povod za vojne) – pogajanja ob nastanku ESPJ so ključna za to, kjer smo danes
EGS + EURATOM
= 1957 (Rimska pogodba), v veljavo stopi 1958 – ker je sodelovanje v okviru EPSJ uspešno, ga razširijo v okviru EGS na celotno blago
ustanovitvene pogodbe
- Pariška pogodba
- Rimska pogodba
- Spojitvena pogodba
Pariška pogodba
– pogodba o ustanovitvi ESPJ (podpis 18.4.1951; veljava 23.7.1952; preneha veljati 23.7.2002) – pogodba za določen čas 50 let – julija 2002 preneha veljati – pomembni deli preneseni v PES in kasneje v PDEU
Rimska pogodba
- Rimska pogodba 2x (podpis 25.3.1957; veljava 1.1.1958) – Pogodba o ustanovitvi EGS + Pogodba o ustanovitvi EURATOM – vse skupaj imamo torej 3 evropske skupnosti – vsaka imela svoje institucije (najprej v okviru ESPJ, ko sta nastali še ostali dve, je del institucij ESPJ postal tudi njuna institucija nekatere pa so nastale na novo v okviru teh dveh in jima bile lastne)
Spojitvena pogodba
- Spojitvena pogodba (podpis 8.4.1965; veljava 1.7.1967) – ko je Pariška pogodba stopila v veljavo, je ESPJ dobila svoje določene institucije
- najpomembnejša VISOKA OBLAST – danes EK, ko nastaneta EGS in EURATOM, vsaka dobi svojo komisijo, vsaka skupnost ima torej svojo komisijo – enako je veljalo za Svet, vsaka imela svojega; SODIŠČE je bilo pa za vse tri skupnosti SKUPNO.
- Začne delovati 1953, ko prideta dve novi skupnosti avtomatsko postane tudi sodišče ostalih dveh – enako je veljalo za SKUPŠČINO – danes parlament; do spojitvene pogodbe so si skupnosti določene institucije delile, določene pa so bile vsaki od njih lastne – spojitvena pogodba prinese spremembo: ZDRUŽI PREJ 3 RAZLIČNE SVETE IN KOMISIJE V 1 SVET IN 1 KOMISIJO ZA VSE 3 SKUPNOSTI). NISO se pa združile skupnosti!
- Še vedno 3 med seboj ločene skupnosti.
Pogodbe, ki le posežejo v besedilo ustanovitvenih pogodb (revizirajo): ker so bile 3 skupnosti, so nove članice pristopile k vsem 3 naenkrat
- Pristopna pogodba (GB, IRL, DAN, NOR) – podpis 22.1.1972; veljava 1.1.1973 za GB, IRL, DAN – Grenlandija izstopi 1.2.1985
- Pristopna pogodba (GR) – podpis 28.5.1979; veljava 1.1.1981
- Pristopna pogodba (P, E) – podpis 12.6.1985; veljava 1.1.1986
- Enotni evropski akt
Enotni evropski akt
- podpis 17. in 28.2.1986; veljava 1.7.1987 = SINGLE EUROPEAN ACT (=revizijska pogodba), ne ustanovi nobene nove skupnosti, le poseže v besedilo temeljnih pogodb
– zelo pomemben z vidika delovanja skupnega trga (danes notranji enotni trg) – to je bil eden od temeljnih ciljev EGS – popravi obstoječa besedila členov, ker so DČ ugotovile, da prvotni načrti iz temeljnih pogodb do kdaj bo vzpostavljen skupni trg še ni dosežena – sprejmejo novo pogodbo, ki naj bi vzpodbudila dokončno vzpostavitev skupnega trga
Kaj če so pristopne pogodbe podpisane, niso pa stopile v veljavo?
- Pogosto so bile pristopne pogodbe podpisane, pa niso stopile v veljavo (tista z NOR za njo ni stopila v veljavo).
- NOR jo je podpisala celo dvakrat, ampak so v obeh primerih državljani na referendumu zavrnili njen pristop k EU – po drugem neuspešnem referendumu v 90. letih se je vlada odločila, da do nadaljnjega takih poskusov ne bo.
- Prvotni plan, da ŠPA, PORT in GR stopijo v evropske skupnosti skupaj, a ker je GR zelo napredovala, so ji omogočili predčasni vstop.
pomen evropske skupnosti
- ESPJ, EGS, EURATOM = evropske skupnosti (3) – pisano z malo
- Evropska skupnost – pisano z veliko = poimenovanje za eno od teh treh evropskih skupnosti, in sicer za skupnost, ki se ji je na začetku reklo EGS – z Maastrichtsko pogodbo se EGS preimenuje v ES
Maastrichtska pogodba:
- Pogodba o EU (podpis 7.2.1992; veljava 1.11.1993)
Ni zgolj ustanovila EU, posegla je tudi v obstoječe besedilo temeljnih pogodb. - V enem delu je revizijska pogodba, v enem delu pa je ustanovitvena (kjer prinese Pogodbo o EU). Od 1.11.1993 dalje šele govorimo formalno pravno o EVROPSKI UNIJI. Do takrat govorimo samo o 3 evropskih skupnostih.
Razlika med EU in 3 EVROPSKIMI SKUPNOSTMI:
- EU je nekaj več = do 1993 (Pogodba o EU) so se države povezovale pretežno gospodarsko (odprava carin, količinskih omejitev, prost pretok blaga/storitev/delavcev čez meje med DČ); z desetletji pa se je izkazalo, da si države želijo sodelovati tudi širše in ne samo gospodarsko pravno. Pogodba o EU je sodelovanje razširila še na druga negospodarska področja (že v okviru Rimske pogodbe dodane številne negospodarske teme, še posebej pa PEU doda 2 zelo pomembni področji, ki do tedaj sploh niso bila urejena: SKUPNA ZUNANJA VARNOSTNA POLITIKA (2. STEBER) + SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA IN NOTRANJIH ZADEV (3. STEBER) – z Amsterdamsko pogodbo je velik del 3. stebra šel v 1. steber pod okrilje PRAVA SKUPNOSTI – v nekdanjem 3. stebru ostanejo samo še specifične določbe o POLICIJSKEM SODELOVANJU NA PODROČJU KAZENSKIH ZADEV. Najmanj pristojnosti naj bi bilo na 2. skupnostnem stebru, čeprav smo omenjali Single European act.
- EU takrat ni imela pravne subjektivitete, imele so jo samo skupnosti (danes jo ima – od Lizbonske pogodbe dalje govorimo samo o EU)
EEA
- 1991: ES + EFTA (1960) = EEA (European Economic Area); veljava 1994
Pristopna pogodba
A, S, FIN, NOR (podpis 24/25.6.1994); veljava za A, S FIN 1.1.1995 – PAZI: NOR ne postane DČ
Amsterdamska pogodba
(podpis 2.10.1997; veljava 1.5.1999) – preštevilči člene obstoječih pogodb – v številnih sodbah pri posameznih členih v oklepaju ex, prinese pa tudi vsebinske spremembe (spremembe zakonodajnega posotpka)
Laekenska deklaracija
- (2001) – Konvencija o prihodnosti Evrope
Pogodba iz Nice
- (podpis 26.2.2001; veljava 1.2.2003) – revizijska, poseže v temeljno besedilo obstoječih pogodb, fokusira se na institucionalni ustroj EU, ker se je že vedelo, da bo prišlo do velike širitve EU na vzhod (iz 15 na 25, tudi SLO) – pripravi pot do velike širitve in hkrati spremeni določene načine delovanja temeljnih institucij – spremeni se število glasov v svetu, sedežev v parlamentu
Pristopna pogodba druge države
- članstvo SLO, SVK, CZS, EST, LIT, LAT, POL, MAL, CIP, HUN (1.5.2004)
Pogodba o Ustavi za Evropo (podpis 17. in 18.7.2004; veljava /)
– nikdar ne stopi v veljavo, 2005 sta jo na referendumu zavrnili NIZ in FRA – največji očitki so bili, da so želeli pisci pogodbe nekatera načela, ki še niso bila zapisana v pogodbah, zapisati v tej (načelo primarnosti) – očitki neutemeljeni; želela je zapisati tudi simbole EU; številne deklaratorne stvari so šle v nos DČ (npr. načelo primarnosti itak velja že iz prakse Sodišča EU, tudi če ni zapisano) – če bi bila uveljavljena, bi se obstoječe pogodbe in njihovo besedilo ZDRUŽILO v enotnem aktu.
- Zato danes še vedno govorimo, da je primarno pravo sestavljeno iz 2 temeljnih ustanovitvenih pogodb (PEU + PDEU). PDEU z Lizbonsko pogodbo ni bila na novo napisana – to je v izhodišču Pogodba o EGS (Rimska pogodba). Lizbonska pogodba pa je PES še preimenovala v PDEU. Če bi Ustava stopila v veljavo, bi odpravila dvojnost PEU in PDEU (dvojnost urejanja primarnega prava EU). Pogoj za uveljavitev bi bila ratifikacija v vseh DČ. To se ni zgodilo.
naslednje Pristopne pogodbe
članstvo BOL, ROM (1.1.2007)
Lizbonska pogodba (RP podpisana 13.12.2007, LP uveljavljena 1.12.2009)
- > bolj demokratična in pregledna EU, učinkovitejša EU, poudarjene pravice, vrednote, svoboda in solidarnost, okrepitev vloge EU na svetovnem prizorišču - > PDEU + PEU + Listina EU o temeljnih pravicah (izvorno besedilo 2000, revidirano in sprejeta 2007) + 37 protokolov + 2 prilogi + 65 izjav, priloženih sklepni listini MVK – odpravi 3-stebrno strukturo EU = ZGOLJ REVIZIJSKA POGODBA!
- Sodišče EU pridobi precej pristojnosti, ki jo med 3.stebrno strukturo ni imelo najmanj pristojnosti naj bi bilo na 2. skupnostnem stebru, čeprav smo omenjali Single European act. Začnemo govoriti o Sodišču EU, pravu EU. Preštevilči člene PEU in PES (danes PDEU – najdemo v oklepaju ex ex). PES preimenuje v PDEU. Prinaša številne spremembe, ki
Pravo EU jih je želela prinesti Pogodba o Ustavi za Evropo. Temeljni poudarki: EU naj bo učinkovitejša, bolj demokratična, več poudarka dati vrednotam in svobodi, solidarnosti
trenutno zadnja pristopna pogodba
članstvo CRO (1.7.2013)
Brexit (1.2.2020)
→ prehodno obdobje do konca decembra 2020 – v tem času se morata EU in UK dogovoriti o pogojih oz. vsebini razmerja in sodelovanja po izstopu iz EU (še vedno ni dogovora, v kolikor do tega do konca decembra ne pride, velja za razmerje med EU in UK režim, ki sicer velja v okviru svetovne trgovinske organizacije)
- 1993 – 2002 = 3-stebrna struktura EU
2009 = samo še EU
Listina EU o temeljnih pravicah (podpisana 2000, velja 2001)
7 poglavij Listine EU o temeljnih pravicah:
1. Dostojanstvo
2. Svoboščine
3. Enakost
4. Solidarnost
5. Pravice državljanov
6. Sodno varstvo
7. Splošne določbe o uporabi in razlagi Listine
N.B.: splošna načela imajo tudi horizontalni učinek, če primer sodi na področje prava EU
N.B.: Listina EU o temeljnih pravicah je zavezujoča za institucije in organe EU ter za DČ, ko izvajajo pravo EU
N.B.: če Listina EU o temeljnih pravicah vsebuje pravice, ki so analogne tistim v EKČP, sta vsebina in obseg teh pravic enaka kot tista določena v EKČP, lahko pa se zagotavlja tudi višja raven varstva
kaj je evropska državljanska pobuda
- Dosega milijona podpisov NE zagotavlja, da bo zakon sprejet. To samo pomeni, da bo EK to predlagala v Evropski parlament. EK ima diskrecijo, da odloči, ali to gre v parlament ali ne. To ima EK, ker ima zakonodajno iniciativo.
- Zakonodajo pa potem sprejemata Svet in Evropski parlament kot prirejena zakonodajalca – oba imata NEPRAVO ZAKONODAJNO INICIATIVO.
pogoji za državljansko pobudo
POGOJI:
- 1 milijon podpisov državljanov (polnoleten, v Avstriji 16 let – pogoji volilne pravice za Evropski parlament) EU vsaj iz 7 DČ
- Rok 12 mesecev po odprtju možnosti zbiranja podpisov
- Minimalno število podpisov za vsako DČ – za SLO 5640 podpisov
- predmet pobude mora biti v pristojnosti EU
V odboru so državljani in ne pravne osebe. Lahko pa pravne osebe pobude financirajo.
Primer: PRAVICA DO ZDRAVLJENJA
Pozivajo EU naj javno zdravje postavi pred zasebni dobiček + cepiva razglasi za javno dobro, ki je dostopno vsem.
kaj se zgodi 1.1.2020 glede državljanske pobude
- S 1.1.2020 se je začela uporabljati nova uredba o evropski državljanski pobudi (pripravljena z obzirom na Brexit). Spremeni se minimalno število državljanov po posamezni DČ, ki morajo to podpreti
– za SLO je nekaj več kot 6000, po stari uredbi jih je bilo manj (nekaj več kot 5000). Zelo malo pobud je bilo uspešnih že v smislu dosege podpisov, zato se postopek zbiranja podpisov olajšuje (komisija odboru bolj pomaga).
*Ničnostna tožba, ki je obravnavala iniciativo ONE OF US – zoper akt komisije, s katerim je le ta zavrnila obravnavo sicer iniciative, ki je zbrala dovolj podpisov. Iniciativa je bila zelo kontroverzna, ker je zadevala splav. Poljska je nato z ničnostno tožbo tožila EK.
članstvo v EU
- Za članstvo lahko zaprosi vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote iz 2. člena PEU (spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države, spoštovanje ČP vključno s pravicami pripadnikov manjšin) in si prizadeva za njihovo spodbujanje.
Pri tem se upoštevajo merila za pristop (POGOJI), ki jih je sprejel evropski svet:
- politično in ekonomsko merilo in prevzem pravnega reda EU (že pred vstopom moraš imeti implementirano pravo EU) (t.i. köbenhavnska merila)
- prilagoditev delovanja državne uprave (t.i. madridska pravila)
novost, ki jo prinese Lizbonska pogodba glede članstva v EU
prostovoljni izstop DČ iz EU
- Sklepanje posebnih sporazumov s 3D v sosedstvu EU za ustvarjanje območja blaginje in dobrega sosedstva – NI NOVOST (s temi državami sodelujejo bolj kot z ostalimi tretjimi državami)
- “Izključitev” nezaželene DČ iz EU (7. člen PEU) - če huje in vztrajno krši vrednote EU, lahko EU sklene, da nekatere pravice, vključno z glasovalnimi, za to DČ mirujejo (odvzame se ji pravica glasovanja v Svetu) – NI NOVOST – pazi: NE gre za izključitev, ampak za odvzem določenih pravic!
* UK je kmalu po ustanovitvi 3 evropskih skupnosti želela postati njihova članica. Dvakrat so to FRA zablokirali, šele v tretjem poskusu pa se uspešno priključijo.
- AVS je bila pred vstopom v EU v EFTI. Ko postane država DČ EU, ne more biti več v EFTI.
- 259. člen PDEU = TOŽBA ENE DČ PROTI DRUGI DČ
- pristop k EU-49.ČL. PEU, izstop pa 50.čl. PEU
Pravna narava EU
- sprva gospodarsko povezovanje (v ospredju skupni trg – proizvodnja blaga in pridobivanje določenih surovin, kasneje se razširi na storitve, ljudi, kasneje pa pride še več negospodarskih tem – azilna politika, migracije še posebej z Maastrichtsko pogodbo, ki prinese Pogodbo o EU)
- politična entiteta, ki se utrjuje z zunanjepolitičnim delovanjem
- mednarodna organizacija sui generis
- razpetost med mednarodnopravnim in nacionalnim ter naddržavnim (prenos pristojnosti) in medvladnim načinom delovanja
kako je po Lizbonski pogodbi
- Konec razlikovanja med krovno entiteto EU, temelječo na treh stebrih, in ES kot 1. stebrom.
Pride do nekaterih terminoloških sprememb zaradi odprave 3-stebrne strukture EU:
- PES –> PDEU
- SES –> SEU
- pravo ES –> pravo EU
- vsebina 3. stebra –> v širši Naslov IV Območje svobode, varnosti in pravice 3. dela PDEU
- vsebina 2. stebra –> Naslov V, Poglavje 2 PEU (ohranja poseben status tudi po LP, ostale politike v PDEU <– posebna pravila in postopki, temelj so predvsem politične odločitve)
- EU nasledi vse sporazume in obveznosti ES, sprejete v okviru MOrg / s 3D
- izrecno zapisana pravna subjektiviteta EU
pravni viri EU
- delitev je več, temeljna je na primarne in sekundarne vire
Po vrsti:
- primarno pravo EU
- Mednarodni sporazumi, katerih pogodbenica je EU
- Sekundarno pravo EU
- mednarodne sporazume sklepa Svet EU
- monistični sistem (prenos mednarodnih sporazumov v pravni red ni potreben)
- sekundarno pravo EU mora biti v skladu s primarnim
- na področjih, kjer ima EU izključno pristojnost je DČ preprečeno, da bi sklepala mednarodne sporazume, zato tovrstne sporazume sklene le EU
- npr. Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT)
- področja, ker ima EU delno pristojnost, tu so pogodbenice tako EU kot DČ => t.i. MEŠANI SPORAZUMI
- npr. Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS)
- mednarodni sporazumi: Svet EU odobri začetek pogajanj in določi pogajalske smernice, nato pogajanja, nato svet EU odobri podpis in sklene mednarodni sporazum
- mednarodni sporazumi so zavezujoči za DČ in institucije EU
- MONISTIČNI SISTEM (velja v EU) – sporazume, ki jih sklene EU ni potrebno prenesti v lasten pravni red z drugimi pravnimi akti
katere temeljne pravice priznava EU
tiste, ki izhajajo iz:
a) Listine EU o temeljnih pravicah
b) temeljne pravice, ki jih zagotavlja EKČP
c) temeljne pravice, kakor izhajajo iz ustavnega izročila skupnega DČ
d) mednarodne pogodbe za varstvo temeljnih pravic, katerih podpisnice so DČ
- razlaga prava EU, ki ga opravi SEU velja ERGA OMNES in EX TUNC
primarni viri vs. sekundarni viri
a) PRIMARNI VIRI:
- Osnovni, temeljne določbe
- pogodbe (ustanovitvene, revizijske, pristopne)
- razni nezavezujoči akti (npr. luksemburški kompromis, Laekenska deklaracija,…)
- temeljna načela EU – nekatera zapisana v samih pogodbah (5. člen pogodbe o EU), najpomembnejša še vedno ostajajo nezapisana v temeljnih pogodbah – najdemo jih v sodni praksi
- praksa SEU
Zapisana v PEU:
* razmejitev pristojnosti
* prenos pristojnosti
* subsidiarnosti
* sorazmernosti
b) SEKUNDARNI VIRI
- Sprejeti na podlagi pooblastila tistemu, ki jih sprejema (pooblastilo najdemo v primarnih virih)
- zavezujoči (uredbe, direktive, sklepi)
- nezavezujoči (mnenja, priporočila, navodila, itd.)
- zakonodajni
- nezakonodajni (delegirani, izvedbeni)
luksemburški kompromis
- nezavezujoči akt; FRA z DeGaullom na čelu se ni strinjala, da bi se odločalo z večino, ampak s soglasjem – določi, da DČ lahko zahteva odločanje s soglasjem – to se je dogajalo v 70. letih prejšnjega stoletja – POLITIKA PRAZNEGA SEDEŽA (EMPTY CHAIR POLICY) – do nje je prišlo, ker so same pogodbe predvidevale, da se bo na določenih področjih pod pristojnostjo EGS od nekega obdobja dalje odločitve sprejemalo s kvalificirano večino.
- Francija je bila nezadovoljna s tem, da bi bila lahko preglasovana, zato je na tistih sestankih, kjer se je še vedno zahtevalo soglasje, le te bojkotirala – v okviru Sveta se evropska sekundarna zakonodaja zato ni mogla sprejemati.
- Posledica je bil luksemburški kompromis – v primeru težave določene DČ z neko odločitvijo se bodo dogovorile in poskušale doseči konsenz tudi za državo, ki z njo ni zadovoljna. Danes ne velja več – odločitve se sprejemajo z večino, predvideno v pogodbah.
- člen PEU - Področje skupne zunanje varnostne politike
Najdemo nekaj podobnega luksemburškemu kompromisu. Možnost aktivacije kvazi luksemburškega kompromisa. 2. odstavek tega člena določa izjeme, kjer je možna namesto soglasja kvalificirana večina. Če član sveta izjavi, da namerava iz bistvenih in utemeljenih razlogov nacionalne politike nasprotovati odločitvi, ki se mora sprejeti s kvalificirano večino, se NE GLASUJE – visoki predstavnik z DČ gre na posvetovanje in poiščejo rešitev.
