OD BILATERALNIH POGODB MED DRŽAVAMI DO EKONOMSKEGA INTEGRIRANJA DRŽAV

Question 1

Bilateralna pogodba med državami

Answer 1

• imamo 2 suvereni državi, ki na svojem teritoriju imata zakonodajno/izvršilno/sodno oblast. Z drugimi državami lahko sklepam pogodbo mednarodnega javnega prava in se dogovorim, da državljanom iz druge države ne bom zaračunaval določenih storitev (npr. SLO in AVS se dogovorita, da smučarji iz SLO plačajo 20 % cenejšo karto in obratno, FRA in SLO se dogovorita za popust na pariškem metroju, v SRB bi imeli popust na čevapčičih)

Question 2

multilateralni sporazumi

Answer 2

Lažje je, da pride do MULTILATERALNIH SPORAZUMOV. Želja je pokriti celotno gospodarstvo med državami, da pridemo do totalnega liberalizma (kot da ni mej med državami) – to je bistvo ekonomske integracije.

Question 3

NOODLE BOWL SYNDROME

Answer 3

– imamo ogromno bilateralnih sporazumov med posameznimi državami in ne vemo, kaj posamezni sporazum prinaša (npr. Med Korejo in Japonsko – se nanaša samo na avtomobile, ali tudi na telefone?, Koreja in Brunie – nafta ali še kaj drugega?)

Question 4

SPAGHETTI BOWL: CUSTOM UNIONS

Answer 4

• nacionalne entitete že imamo povezane v neko gospodarsko skupnost (npr. omejujemo lahko s carinami, s številom koliko določenega blaga lahko določena država uvozi – npr. Francozi imajo peugeot, citroen, renault – Nemce količinsko omejijo, da lahko uvozijo le 100 BMW, 200 mercedesov in 10 golfov, npr. Slovenci imamo Fructal, iz HRV pride Vindy, iz Avstrije pride Rauch – diskriminiramo in damo višje davke na tuje proizvode – fructal ima 9% DDV, rauch in vindy pa 22 %)

Question 5

CONA SVOBODNE TRGOVINE = FREE TRADE AREA

Answer 5

• Prepoved carin
• Prepoved diskriminatornih davkov
• Prepoved količinskih omejitev

Npr. North Atlantic free trade area (USA, CAN, MEX) - nafta
Pacifiška cona med Avstralijo, Novo Zelandijo in pacifiškimi otoki (svobodna trgovina)

EFTA je prevzela marsikatero določbo PRAVA EU. Zrcalna slika prava EU v pravu EFTE. To pomeni, da sta se ekstremno približali druga drugi na področju prostih pretokov. EFTA CORD, SODIŠČE EU rešujeta spore.

Question 6

IZOLIRANA DRŽAVA:

Answer 6

• SEVERNA KOREJA – ironično je, da se potem Kim Jong Un pripelje na parado z mercedesom (uvoz iz Nemčije)
• JUŽNA AFRIKA v času apartheida – spet ironično, da je tam vseeno bila tuja roba

Aranžmaji so sklenjeni že med posameznimi integracijami (EFTA + EU, MERCOSUR, ANDSKI PAKT) – sporazumi med različnimi gospodarskimi integracijami. Trend = od izolirane suverene nacionalne države, ki ima pravico sklepati bilateralne sporazume z drugimi državami, do prelivanja ene gospodarske integracije v drugo (globalizacija)

Question 7

stopnje ekonomske integracije

Answer 7

7 stopenj ekonomske integracije:
1. PREFERENČNI ARANŽMAJI – pogodba med AVS in SLO za smučarske karte – nas preferirajo, dajo nam prednost
2. FREE TRADE AREA – zajema že več področji (ne zajema vsega z blagom)
3. CUSTOMS UNION – nobenih carin (carine so 0%)
4. SKUPNI TRG (blagu dodajamo delavce, storitve, kapital, svobodo ustanavljanja sedeža)
5. EKONOMSKA UNIJA
6. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA
7. POPOLNA EKONOMSKA INTEGRACIJA (ni občutka, da sploh imamo različne države na ekonomskem področju)

Question 8

nacionalna država

Answer 8

Nacionalna država: kako bo skrbela za posamezne gospodarske sektorje, kako jih bo obremenila, kaj jim bo pustila (združevanje med sabo, dosega monopolov), nadzor nad trgom vrednostnih papirjev – nanaša se na notranje gospodarske predpise in tiste predpise, ki urejajo ekonomske odnose s tujino

Npr. Če si sklenil gospodarsko pogodbo, s katero si nekaj kupil v tujini kot gospodarska družba v SLO vedi, da je tvoj rok za plačilo 90 dni in nič manj, tudi če obljubiš, da boš plačal v 15 dneh – predpisi centralne banke in finančni predpisi pravijo 90 dni – država hoče razpolagati z denarjem v daljnem obdobju in hkrati imeti dobrobit uvoženega blaga (da lažje uravnava bilanco s tujino)

Question 9

Preferenčni carinski sistemi

Answer 9

ni skupne carinske tarife proti tretjim državam, dajejo si ugodnosti/preference med seboj (bilateralni sporazumi)

Question 10

Območje svobodne trgovine

Answer 10

meje med DČ postanejo porozne, ker je carinska stopnja med DČ=0 – prihajalo bo do lažjega prostega pretoka avtomobilov – NI ENOTNO PROTI TRETJIM DRŽAVAM

Question 11

Carinska unija

Answer 11

SKUPNA ZUNANJA CARINSKA TARIFA = za kar se zmenijo na predlog komisije na svetu in to uzakonijo! ENOTNO PROTI TRETJIM DRŽAVAM, je del prostega pretoka blaga

Question 12

mehanizmi pri ekonomski integraciji

Answer 12

Na voljo 3 mehanizmi:
- Carinska unija
- Prepoved količinskih omejitev
- Prepoved diskriminatornih davkov
Oz. bolj podrobno:
A) carinska unija:
* Carine
* Dajatve z enakim učinkom
B) prepoved količinskih omejitev:
* Količinske omejitve
* Dajatve z enakim učinkom
C) davčne določbe=prepoved diskriminatornih davkov

Question 13

Skupni trg (80, 90. leta)

Answer 13

sproščeni so pretoki med DČ VSEH EKONOMSKIH SVOBOŠČIN (produkcijskih faktorjev). Različni nacionalni predpisi so še vedno možni. Vedno obstajajo neke razlike. Npr. Onesnaževanje okolja v Anhovem zaradi cementarne, ki je proizvajala proizvode z azbestom in s temi vlakni sejala smrt po dolini – ali obstaja uredba/direktiva o sosežigu?
Če ja, je bila direktiva implementirana? Kakšni so standardi, ki jih zapoveduje evropski pravni red in kakšni tisti, ki jih zapoveduje slovenski pravni red? Standarde ali zaostrimo ali pa uporabimo enake. Ali teoretično obstaja možnost, da so različne DČ to direktivo implementirale na različne načine.

Question 14

Ekonomska unija

Answer 14

Ekonomske politike – energetika, proizvodnja v različnih finančnih sektorjih, regulirati začnemo finančne sklade, bankirje, zavarovalničarje… Dogaja se veliko tudi na področju monetarne politike in redistribucije dohodkov.

Question 15

REDISTRIBUCIJA DOHODKOV

Answer 15

davčne politike; vsaka DČ vstopa s svojimi v skupnost – obstoječe davčne razlike v EU so (SLO – davčni dohodek iz kapitala, dohodnina, DDV – 8,5 + 20 – odvisno od proizvodov – če plačamo samo vrata bo DDV 20, če plačamo še vgradnjo pri istemu plačamo za oboje 8,5 – dohodnina je odvisna od dohodka; dohodninski režimi med DČ so različni – davek iz dobička od kapitala; če smo kupili vrednostni papir v tistem letu in realizirali 100% dobiček, bomo plačali 25 enot na tisti dobiček, na Slovaškem je enotna davčna stopnja za vse tri tipe davkov! Na Cipru kot poldavčni oazi bo davek na dobiček od kapitala bistveno nižji)

Question 16

Primer: 107. člen PEU

Answer 16

Če rečemo, da je zagotovljen prost pretok blaga, enaka pravila konkurence za vse DČ
Primer: 107. člen PEU
Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč… nezdružljiva z notranjim trgom.
Če bo država nekemu podjetju dala pomoč, mu odložila plačilo davkov… bo temu dala prednost, ki je drugim ni dala in mu omogočila konkurenčno prednost

Question 17

Monetarna unija

Answer 17

vse članice EU niso njene članice, odlikuje jo pripadnost evro prostoru.

Question 18

Ekonomska in monetarna unija

Answer 18

če gledamo Darvwinov razvoj vrst je to na koncu homo sapiens

Question 19

Kje je bila Slovenija 30. aprila 2004 ob 23:59:59?

Answer 19

• Takrat je bila Slovenija med območjem svobodne trgovine in nacionalne države (formalno pravno). V naslednji sekundi je formalno pravno skočila v ekonomsko unijo. Doživela je KVANTNI SKOK – največji skok v zgodovini, v eni sekundi je skočila za 40 let. Večina si je predstavljala, da bo vse drugače. Problem je, da mentalno, racionalno ne moremo absolvirati 40 letnega razvoja, ki so ga druge države storile postopoma. To je nemogoče – traja tudi do 20 let, da zadevo vsi subjekti, ki izvirajo iz novih držav ponotranjijo in ugotovijo bistvo tovrstne ekonomske integracije

Question 20

notranji trg EU se dosega na 3 načine:

Answer 20

A. NEGATIVNA INTEGRACIJA – odprava carin in drugih dajatev ter odprava ovir za prost pretok temeljnih ekonomskih dejavnikov – blaga, oseb, storitev, kapitala
B. POZITIVNA INTEGRACIJA – sprejetje direktiv s katerimi se spodbuja delovanje notranjega trga
C. ZAGOTAVLJANJE SVOBODNE KONKURENCE – podjetja delujejo tako, da ne pride do izkrivljanja konkurence

Question 21

TEMELJNE SVOBOŠČINE:

Answer 21

1. prost pretok blaga (28. – 37. člen PDEU)
2. prost pretok oseb (45. – 55. člen PDEU)
   a. prosto gibanje delavcev (45. – 48. člen PDEU)
   b. svoboda ustanavljanja (49. – 55. člen PDEU)
3. prost pretok storitev (56. – 62. člen PDEU)
4. prost pretok kapitala (63. – 66. člen PDEU)

Question 22

Carinske stopnje so odvisne od – KRITERIJI

Answer 22

Carinske stopnje so odvisne od – KRITERIJI:
- SOCIALNA DRŽAVA: DAVKI – koliko moramo napolniti svoj proračun
- ZAŠČITA DOMAČE INDUSTRIJE (če imamo domačega proizvajalca formaldehida bo visoka)
- ZAŠČITA DELOVNIH MEST – MOČ SINDIKATOV
- MOČ KAPITALA – DELODAJALCEV
- TEHNIČNA NAPREDNOST

Question 23

člen 30 PDEU in 31 PDEU

Answer 23

Člen 30 PDEU (trgovina med DČ)
Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom so med DČ prepovedane. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave.
Člen 31 PDEU (med tretjimi državami in DČ)
Carine skupne carinske tarife določi Svet na predlog Komisije

Question 24

Kaj se zgodi, ko preidemo 31.12.1969?

Answer 24

Najprej sprostimo carine. Blago med državami navznoter prosto kroži. Zunanje meje še vedno obstajajo, notranje pa se sprostijo.
Prej smo imeli različne carinske stopnje, zdaj pa se morajo vsi deli države dogovoriti, kakšen je njihov izhodiščni položaj, da se bojo pogajali na Svetu v Bruslju (za trgovanje s tretjimi državami

Question 25

kdaj je prva kriza v evropski integraciji in kaj je njen vzrok

Answer 25

1.KRIZA V EVROPSKI INTEGRACIJI SE JE ZGODILA V 60. LETIH: ko je krizo rešil LUKSEMBURŠKI KOMPROMIS

Vzrok LUKSEMBURŠKEGA KOMPROMISA (agreement to disagree) – ali bodo glasovali s soglasjem ali večino? Do njega pride zaradi 2 različnih pogledov na koncept nove integracije: FRA proti NEM (centralistični : federalni koncept). To eskalira tako daleč, da se zgodi DOKTRINA PROSTEGA SEDEŽA (FRA ne hodijo na zasedanje sveta, ki je takrat edini zakonodajalec). Problem je bil, da se je odločala s konsenzom + imeli so kvorum 6 (vseh 6 ministrov je moralo tam sedeti).
V integraciji je bilo zastavljeno, da bomo do 31.12. že zelo blizu skupnemu trgu. Zgodi se, da nimamo nobenega zakona.
Situacijo je rešila INSTITUCIJA – SODIŠČE, ki je svojo pot glede grajenja koncepta mednarodne integracije začelo s sodno odločbo Van Gend en Loss leta 1962 – postavi 3 temeljna načela v razmerju med nacionalnim in supranacionalnim pravom.

Question 26

Ali je tedanja skupnost 31.12.1969 dosegla zastavljene cilje, kljub temu da je imela samo zelo abstraktno Rimsko pogodbo?

Answer 26

KER SMO IMELI TEMELJNO JUDIKATURO, KI JE TE ABSTRAKTNE DOLOČBE NAREDILA BOLJ KONKRETNE SE JE TO ZGODILO ŽE 6 MESECEV PREJ – SODIŠČE SE JE S CASE-LAW POSTAVILO V VLOGO REZERVNEGA ZAKONODAJALCA.
Paradoks pravnega sistema skupnosti: Sodišče sodi bolj podobno common law-ju kot kontinentalnemu pravu, čeprav so nacionalni pravni redi držav članic naravnani obratno.
Skupnost je krizo prešla s pomočjo:
- luksemburškega kompromisa
- ekstremno močnim angažmajem sodišča

Question 27

zadeva casati

Answer 27

Bil je italijanski državljan, podjetnik, ki je želel kupiti nek kos gostinske opreme. Zanimal ga je točilni pult za restavracijo. Odpotoval je na specializiran sejem v Nemčijo – poskusil bo blago uvoziti v Italijo. Ko preide mejo ITA-AVS in nadaljuje AVS-NEM, ga ustavi italijanska finančna policija z njihovimi cariniki. Casati odgovori, kam gre in da si je rezerviral razstavni eksponat. Carinik ga vpraša, kako bo plačal – reče, da ima v žepu zajeten kup italijanskih lir. Danes bi to bil prekršek v zvezi s finančnim poslovanjem – nezakonit izvoz domače valute v tujo državo – nima potrdila italijanskega regulatorja (kot npr. Banka Slovenije).
Denar izenačimo z blagom – po denarju obstajata tako ponudba kot povpraševanje. Če bi ITA dovolila, da bi bilo preveč lir iznešenih iz države, bi to povečalo ponudbo na tujem valutnem trgu – cena lire bi padla v primerjavi z nemško marko. Vrednost italijanske valute bi se znižala. To bi lahko povzročilo monetarne težave, zato imajo ITA predpis, ki zahteva potrdilo.
Casati reče, da potrdila nima. Obmejni organ mu reče, da je kršil pravilo (zagrožena visoka denarna kazen, 6 let zapora) – gre za kaznivo dejanje. Casati pokliče odvetnika, ki mu svetuje, naj reče, da bo prosto pretakal blago, ker ga bo v NEM kupil in na nek način se zagovarja, da bo gibanje domače valute (lir) maskiral v prost pretok blaga, ki bo prispel v drugi smeri – blago je na nek način že delno sproščeno.
Denar se nanaša na prosto gibanje kapitala/plačil. Zakaj je odvetnik svetoval Casatiju naj se opre na prosto gibanje blaga in ne kapitala/plačila? Takrat je blago že bilo dovolj liberalizirano, kapital pa ne.
Casati se čez nekaj dni vrača in naleti na istega carinika, ki ga je njegov odvetnik pošolal. Casati mu reče, da so mu točilni pult prodali, ker je predolgo čakal na meji. Carinik reče, da zdaj blaga ne giba – kršil je pravo, ko je lire gibal ven iz države.
Oblast obtoži Casatija – criminal proceeding against Casati. Italijansko sodišče zadevo ustavi podobno kot v zadevi Van Gend en Loss. Evropska določba je močnejša. Katera?
V sodni odločbi se sklicujejo na prost pretok blaga, ki je takrat bil sproščen, kapital pa še ne.
Dobili smo priznanje, da je blago sproščeno, kapital in plačila pa še ne. Gre za dokaz, da je sproščanje fazno – ni enako hitro za vse produkcijske faktorje.

Question 28

Zadeva Luisi in Carbone

Answer 28

Luisi in Carbone sta dva Italijana, ki se odpravita v NEM, v žepu imata 40 milijonov lir. Italijanski obmejni organ vpraša, kam greta – rečeta, da greta tja po storitve. Zaradi zadeve Casati sta že poučena o tem..
Tudi storitve so takrat že sproščene.
Te lire sta hotela zagnati v igralnici na ruleti, šla sta v hotele…
PROST PRETOK STORITEV = v in iz države
Kapital in plačila so bili sproščeni po letu 1986.
NAUK teh dveh primerov pred Sodiščem ES: Prosto pretakanje ekonomskih svoboščin NI enakomeren za vse ekonomske svoboščine – dinamika je različna.