Švab: Družinske spremembe Flashcards
Pluralizacija družinskega življenja in družinskih oblik - po čem se spreminja?
- Spolni, starostni strukturi
- Po vlogah in delitvi družinskega dela
- Drugačni so tudi družinski poteki
Ali gre za radikalen rez pri spreminjanju družinskega življenja?
Ne, družina ostaja danes pomembna družbena institucija in nič ne kaže, da spremembe pomenijo propad. Še vedno ej nosilka dveh osrednjih družbenih funkcij: socializacija otrok in psihična stabilizacija odraslih posameznikov. Spremembe ne pomenijo prehoda od modernega družinskega modela k konsulidaziji “postmodernega” modela, ampak uveljanje spreminjanja in raznolikost kot temeljnega načela delovanja družine.
Spreminjanje družinskih potekov
Ne spreminjajo se le družinski poteki, ampak tudi njihova narava vzpostavljanja: vse bolj se individualizirajo skozi refleksivno konstruiranje biografij. Posamezniki vse manj vezani na klasične družbene norme o življenjskih prehodih (izobraževanje, zaposlitev, poroka in časovno zaporedje). Življenjski potek se ločuje od zunanjega prostora in vedno manj upošteva predobstoječe zveze s posamezniki in skupinami.
V čem se najbolj kaže pluralizacija družinskih potekov
- V spreminjanju maritalnega vedenja, ki je vse bolj nedoločeno, nestabilno in sprejemljivo (povečanje števila razvez, manj porok, več kohabitacij)
- Vedno več ponovnega poročanja
- Narašča število reorganiziranih družin (po deležu ki se reorganizirajo in po pogostosti reorganizacije), - pluralizirajo se prehodi med posameznimi obdobji (ena obdobja se podaljšujejo, krajšajo, mešajo, podvajajo..)
Kaj najbolj zaznamuje maritalno vedenje v zadnjih desetletij v Slo?
Deformalizacija partnerskih razmerij in pojav silovitega vzpona neformalnih zakonskih zvez (Beck), ki pomeni zmanjševanje socialnega pomena zakonske zveze na račun kohabitacij, narašča št razvez zakonskih zvez.
Zmanjšuje se število zakonskih zvez, naraščajo kohabitacije.
Zakaj je bilo 2002 manj kohabitacij (7,6%) kot 1998 (9,1%)?
Individualni življenjski aranžmaji presegajo definicije, po katerih se zbira uradna statistika. (živijo pri starših in drugje, bivališče pri starših).
Zakaj je vedno več kohabitacij?
Pravna izenačenost z zakonsko zvezo, pravno izenačeni tudi otroci, ne glede na maritalni status staršev.
Zakaj je vedno manj porok med mladimi?
- Prelagajo na poznejša leta (LAT-faza–> podaljšana mladost)
- Spremenile so se vrednote
- Drugačne predstave
- Poroka ni več družbeno predpisana institucija
Na kaj vpliva naraščanje števila razpada zakonskih zvez?
- Prelom nekega poteka
- Pluralizacija potekov in ustvarjanje novih z reorganiziranimi družinami
- Največ med mladimi odraslimi z otroki
- Pogosto sledi reorganiziranje družin
Zakaj je bilo v prvi polovici 90. let manjši upad razvez?
Družbena tranzicija in večja socialna negotovost (brezposelnost, revščina).
Razlogi za enostarševske družine
- Večja enakost med spoloma in percepcije spolnih vlog
- Vstop žensk na trg delovne sile
- Zmanjšanja ekonomska in socialna odvisnost od moških
- Večinoma so matere z otroki
- Delež očetov z otroki narašča (pogosteje zahtevajo skrbništvo, aktivno se vključujejo, manjša stigmatizacija)
- Včasih (sploh leta 1961) sodile v kategorijo nepopolnih, manjvrednih družin
Dvojni kriterij pri dodelitvi otroka očetu
- Pogojena z ugotovitvami o materini nezmožnosti
- Dokazovanje, ali je sposoben skrbeti za otroka, ima atribute, ki se tradicionalno predpisujejo materam
Socialno ranljive in bolj izpostavljene socialne izključenosti (enostarševske družine)
Zaradi težkega usklajevanja obveznosti, zahtevam na delovnem mestu in družini, posledično slabši ekonomski položaj. Med revnimi, največ enostarševskih.
Vzroki za starajoče prebivalstvo
Demografske spremembe - podaljšana življenjska doba in izboljšanje kvalitete življenja.
Pojav vertikalizacije večgeneracijskih družin
Podaljševanje življenjske dobe je utrdilo časovne povezave med generacijami, značilni tesnejši stiki med generacijami.
3 kvalitetni tipi omrežij starostnikov
- Sorodstveno / družinsko omrežje - 65% vseh omrežji, gre za skupno bivanje sorodnika s svojim otrokom, najpogosteje hčerjo, ki biva v skupnem gospodinjstvu ali v neposredni bližini, družina skrbi za večino potreb starosnika, lahko ima nekaj prijateljev, sosedov, ki imajo obrobno vlogo.
- Omrežje, integrirano v bivalno okolje - 15% vseh, tesna povezanost sorodnika z družino, prijatelji, sosedi (majhna geografska oddaljenost). Razvoj tega omrežja temelji na dolgotrajnem bivanju v isti skupnosti in aktivnim vključevanjem vanjo.
- Omrežje širšega bivalnega okolja, ki predstavlja edini mestni tip omrežji - 21% v katerem gre za aktivno povezanost z oddaljenimi sorodniki, običajno otroki in bližnjimi prijatelji in sosedi.
Starostniki z omrežji širšega bivalnega okolja, z omejenim družinskim omrežjem socialne opore najbolj potrebovali dodatne formalne vire za zagotavljanje vseh potreb po socialni opori.
Medgeneracijski odnosi po mnenju Resolucije o temeljnih oblikovanja družinske politike?
Skrčeni na dvogeneracijsko, nuklearno družino, tretja generacija ni subjekt družinske politike, niti pri razširjenih družinah.
- Medgeneracijski odnosi so predmet obravnave le v socialni politiki kot skrb za starejše, za katero se določa delitev med družino in države.
Opredeli tezo - starejši so le v vlogi pasivnega prejemnika skrbi?
Ne drži.
- Nastopajo kot pomemben vir različnih oblik podpore mladim družinam, varstvo otrok, materialna in nematerialna pomoč, reševanje stanovanjskega problema in pridelana hrana.
