Javornik: Zanemarjeni in izprinjeni otroci Flashcards

1
Q

Katera poglavja so v članku?

A
  1. Mladinski sodnik- tolažnik, ne strog razsodnik
  2. Učitelj-vzgojitelj
  3. Nova vzgojna sredstva
  4. Nadzorovanje učencev zunaj šole in stik z družino
  5. Poseganje v družinsko življenje
  6. Sirotinski sveti
  7. Revni sloj prebivalstva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Za kaj je kriva dotedanja pravna ureditev (konec 19., začetek 20.stol)?

A

Da so zanemarjenci in izprinjenci vračajo na sodnikovo območje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj bi morali vpeljati v pravo?

A

V pravo bi morali vpeljati nova sredstva in metoda ter ustanoviti institucije, v katerih naj bi se odpravljala slaba in napačna vzgoja mladostnikov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako oblikovati kazenski postopek, da bo imel vzgojno funkcijo na mladega storilca?

A
  • Sodnik: naj bi med izrekanjem bil bolj podoben vzgojitelju kot pa strogemu in pravičnemu sodniku, navezal naj bi osebni stik z mladostnikom
  • opustiti je potrebno tradicionalen postopek pravnega kaznovanje in poseči v pedagogiko
  • ne samo sodnik, vsi organi, ki sodelujejo v postopku, naj vzgojno vplivajo na mladostnika.
  • Z uvajanjem vzgoje v pravo se je mladinsko kazensko pravo povsem ločilo (osamosvojilo) od odraslega prava
  • Dolenc: dandanes je občepriznano in pravilno načelo, da se kaznuje- ne kaznivo delo, ampak storilec.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj so prinesle spremembe na pravnem področju?

A
  • Spremembe so prinesle nove naloge učiteljem v šoli
  • Vse več pozivov, da mora v urejanje zadeve na tem področju poseči država v večji meri.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Zakaj učitelj postane tudi vzgojitelj?

A
  • Negativni pogledi na to, kaj lahko šola naredi, ko starši odpovejo–> čudežev ne more delati predvsem zato, ker učitelji nimajo takšnih vzgojnih sredstev, kot jih imajo starši
  • učiteljeva vloga ni le poučevati oz prenašati znanje, ampak mora poskrbeti za otrokovo vzgojo, če to želi ali ne–> je tudi vzgojitelj
  • učitelj: ne sme pozabiti na svoje prvotno poslanstvo-učenje, še posebej pri zanemarjenih in izpirnjenih otrocih
  • Prepričanje: ker otroci v šolo pridejo zelo mladi, je še vedno mogoče nanje vplivati in popravljati vzgojne napake staršev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kakšna postane telesna kazen? Kakšna mora biti kazen nasploh?

A

Telesna kazen postane sramotna, nemoralna.

  • učitelji ne smejo več uporabljati palice v šoli
  • kazen naj ne škoduje ampak poboljša učenca.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kdaj je bila prepovedana uporaba palice v šoli?

A

1870

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Dva zanimiva pogleda na kaznovanje (Slomšek in Erjavec)

A
  • Slomšek: v Drobtinicah piše o telesnem kaznovanju, ki ni sporno, tako doma kot v šoli
  • Erjavec: piše, da tudi v kazenskem pravu samoumevno velja ugotovitev, da so mladoletni storilci žrtve razmer, v katerih so rasli in da zanje ni pravi ukrep kazen, ampak vzgoja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kakšna so prava vzgojna sredstva?

A
  1. Ljubezen
  2. Potrpežljivost
  3. Prijaznost
  • Dobrega in pridnega otroka ni nobena umetnost ljubiti, ljubezen do zanemarjenega otroka je ljubezen pravega vzgojitelja
  • od učitelja je torej pričakovano, da vzgaja z ljubeznijo, brez kaznovanja–> učitelj pa seveda ne bo kos problematičnim otrokom samo z izkazovanjem ljubezni, potrpežljivosti in prijaznosti–> od njega se zahteva več.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Nadzorovanje učencev zunaj šole in stik z družino

A
  • Ni dovolj, da učitelj posveča skrb in pozornost problematičnim otrokom v šoli, vendar mora pozornost posvečati tudi zunaj šole
  • Njegovo delo bo še uspešnejše, če bo navezal stik z družinami. Zagotoviti si mora, da ga bodo starši pri njegovem vzgojnem delu podpirali. (nič ne pomaga, če si učitelj prizadeva vzgojno vplivati na otroke, če starši to potem izničijo)
  • Starši, ki se ne brigajo za vzgojo otrok, grenijo življenje tudi učiteljem. V vzgoji morajo sodelovati torej tudi starši; postopki naj se usklajujejo z učiteljevimi, naj poslušajo učitelja o napakah, ki jih pri vzgajanju počnejo. Učitelj jih seznanja o metodah in sredstvih, ki so pravilne, ustrezne in uspešne.
  • Družini ni več mogoče prepuščati izbire vzgojnih postopkov.
  • Učitelj dobi novo nalogo: posegati v družinsko življenje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Poseganje v družinsko življenje

A
  • Nekateri avtorji svarijo učitelje naj premišljeno ravnajo pri navezovanju stika s starši in, da naj ne presegajo pooblastil. Komunikacija mora biti prijazna in ne podla. Učitelj ne sme pretiravati in zlorabiti stika v svoje namene.
  • Tisto, česar otroku ne zagotavlja domača vzgoja, je treba nadomestiti, za to pa je potrebno prvo najti tudi ustrezne pravne podlage.
  • Spreminjajo se oblike družbenega nadzora, ki se vzpostavlja nad družino in postaja vse bolj sistematičen.
  • Poglavitna težava je v tem, da je za državo, ki bi morala zagotoviti ustrezne pravne podlage za poseganje v neustrezne družinske razmere, to veljalo kot vtikanje v nekaj »nedotakljivega, svetega.«
  • Treba je najti pot do tega domačega vira zla in sicer tako, da se vtikanje v družinsko življenje ne bo več štelo za nezakonito, nedostojanstveno ali žaljivo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj pravi Gabršek o slabih zgledih in vplivih?

A

Slabi vzgledi in škodljivi vplivi, pravi Gabršek, se pojavijo pogosto tudi na ulicah in cestah, v družbi odraslih in v drugih primerih, a izvor izprijenosti je zanemarjena in napačna vzgoja v sami družini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kdaj je potekal prvi avstrijski shod za otroško varnost in kakšno podlogo je dal?

A
  • Marec 1907
  • Dal je podlogo in smer novim oblikam dela in skrbi za zanemarjene in izprinjene otroke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je bil cilj kongresa?

A

Cilj kongresa je bil razširiti in poglobiti zanimanje za vprašanja otroškega varstva in poudariti, česa je treba za zdrav telesni n duševni razvoj mladine, ugotoviti pomanjkljivosti, najti sredstva, kako jih odpraviti in ponuditi primerne nasvete zakonodaji in upravi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je razlog za vedno večjo izprijenost otrok?

A

Razlog za vedno večjo izprijenost so pomanjkljivost javnih ustanov za varstvo, zastarelo kazensko pravo.

17
Q

Kakšne so bile splošna ugotovitev kongresa?

A

Splošna ugotovitev kongressa je bila, da otrok potrebuje varstva:
- Pred grdim ravnanjem (zaradi surovosti, jeze, pijanosti ali iz trajne sovražnosti in v namenu trpinčenja otroka ali ga celo ubiti)
- Otrok je potreben obrambe pred zanemarjenjem (zanemarjenje telesne oskrbe in izkoriščanje delovne sile, privajanje k alkoholu…)
- o Pred slabo vzgojo in slabimi duševnimi vplivi (zatreti je treba beračenje otrok, pohujašanje zaradi »nenaravnih« knjig, škodljive kinematografije…).

  • potrebni so organi, institucije, ki podrobno nadzorujejo varovance, naznanjajo primere potrebne pomoči in dajejo sodišču zaprošena pojasnila–> v tistem času se jim je reklo sirotinski sveti
18
Q

Sirotinski sveti

A
  • Prvi zametki socialnih služb
  • Nastali kot ena izmed posledica prvega avstrijskega shoda za otroško varnost (marec, 1907)

Njihova naloga je:
1. sporočiti sodišču vsakič, ko je kakšnemu mladostniku potrebno prisrbeti varuha ter dajo tudi predloge za primerne osebe
2. nadzor nad vzgojo in oskrbovanjem mladine
3. staršem, vzgojiteljem, učiteljem so pomagali z nasveti
4. poiskati zanemarjene in izpirnjene otroke in vzroke
5. o vsem tem pa so morali poročati sodišču

19
Q

Društvo za otroško varnost in mladinsko skrb

A
  • Nujnost po vzpostavljanju sistematičnega nadzora nad družino se je večala, tudi sirotinski sveti niso bili več dovolj
  • Potreben je še en organ, katerega cilj je izboljšanje blagostanja zapuščene in osirotele mladine–> to društvo

Naloge:
- deklaritivni namen je enak namenu sirotinskih svetov
- hkrati pa v imenu varstva otrok in pomoči nadzorujejo podrobnosti vsakdanjega življenja ljudi in državi omogočajo posege
- vključevala so celotno družbo, saj so ljudi naprošala, da prijavijo nepravilno vzgojo, zlorabo, zanemarljivost otrok in mladine, pa tudi vsako izprinjeno mladino v upanju, da jo lahko poboljšajo
- društva so se zelo hitro širila

20
Q

Sumljivi revni sloj prebivalstva

A

-

21
Q

Skrbniške družbe

A
  • V procese ločevanja posameznikov, se vedno bolj vpleta država z nalaganjem in razvijanjem novih institucij, ki so nosilke posegov–> to kaže prve znake tega, kar se je kasneje razvilo v sirotinske družbe
  • Gre za strategije, ki poskušajo ločiti n razmejiti ljudstvo, označiti in krepiti meje za boljši nadzor nad posameznim delom populacije
  • Razmah teh strategij se natanko ujema s povečano družbeno potrebo po reguliranju prebivalstva z razvojem industrializacije
  • Družina je dojeta kot objekt in kot mehanizem državne intervencije, delavski otrok pa je nenehno izpostavljen boleznim in izprinjenostim in tako predstavlja potencialno nevarnost za družbo.